Št./№ 3-4 April/Aprile 2001 letnik/anno XI Velika noč Velika noč je največji krščanski praznik, ki oznanja padec in ponovno vstajenje. V predkrščanskem obdobju so se te dni veselili pomladi. Ob veliki noči se zaključi zimsko obdobje, v katerem smo bili bolj vase zaz-rti in nedostopni, in začne se svetlejše in toplejše obdobje, ko se naša pozornost usmeri v svet in si želimo več stikov. Narava se prebuja. Kar je bilo skrito v zemlji, požene, drevesa vzbrstijo in ptice se ženijo. Včasih je tudi življenje človeka potekalo skladno z naravo. Danes ravna kot gospodar narave in dokazuje svojo moč tako, da se zoperstavlja naravnemu toku. Da se moti, opozarjajo naravne nesreče, nove bolezni in socialne krize. Kako resnično doživeti veliko noč? Vprašajmo se, zakaj živimo. Razmislimo, ali smo se pustili premotiti sodobnim dosežkom, ki nam ustvarjajo iluzijo o najboljšem možnem življenju. Ali živimo tako, ker je tako najboljše? Zakaj mislimo, da nas osreči imetje? Ali se znamo ustaviti in zazreti v daljavo, se sprehoditi, ne razmišljati o zaslužku? Biti srečni samo zato, ker smo in ker sije sonce? Veliko noč praznujemo že, če o tem razmišljamo. Nada Kozina Prijetno praznovanje velike noči, dneva upora proti okupatorju in praznika dela, predvsem pa najlepšo pomlad... vam želi vaš Portorožan in Krajevna skupnost Portorož. Portorož 1898. IZ VSEBINE: m- Naša obraza: Bojan Glavina in Mateja Golob o®3 Varnost v naši občini ks* Tudi Belokriški križ ne dela čudežev о^ Bralke in bralci o Portorožanu Pisma Portorožanu ciocca Vabimo Vas na prodajno akcijo ženskih nogavic i^pfc Action 15DEN ter moških bombažnih nogavic ciocca, ^ЛУсоша, Ob nakupu treh parov dobite še en pai ZASTONJ! Akcija bo potekala od 09.04.2001 do 23.04.2001 ^S^I© Vse za Vašo obleko na enem mestu Liminjanska 78 - 6320 Lucija tel.: 05 677 97 90 - fax: 677 97 91 Action 15DEN GLASBA JE NAČIN MOJEGA ŽIVUENA Gb 45 obletnici Glasbene šole Piran smo se pri Portorožanu odločili predstaviti profesorja Bojana Glavino, ki na tej šoli poučuje klavir. Z njim sta se pogovarjali naši mladi sodelavki: Kira in Tanja, obe tudi učenki piranske glasbene šole. Prva se uči violine, druga pa klavirja - in to pri profesorju Glavini. Najprej nama je bilo kar nekam nerodno, saj delati intervju s profesorjem ni ravno nekaj običajnega. Toda profesor Bojan Glavina zna pripovedovati tako zanimivo, iskrivo in živahno, predvsem pa uporablja tako slikovite in duhovite primerjave in prispodobe, da ga je bilo užitek poslušati. Ob njemu se nama je za vedno razblinila predstava, da so profesorji strogi, suhoparni, neizprosni in nepopustljivi... Bojan Glavina je vse drugo, le to ni! Seveda ga za ogrevanje najprej povprašava o njegovem otroštvu. Doma je iz Ilirske Bistrice, rojen v družini glasbenikov: njegov oče je poučeval klarinet, mama pa klavir. Dobesedno od rojstva živi z glasbo, saj sta njegova starša živela v glasbeni šoli. Medtem ko je njegova mama poučevala, je bil njen sinko poleg in poslušal vse tiste zvoke okoli sebe. Najbrž mu je glasba zlezla kar pod kožo in postala del njega. Po osnovni šoli se je vozil na srednjo glasbeno šolo na Reko, kjer se je poleg klavirja učil še igranja violine, spozna pa se tudi na orgle. A klavir ostaja njegova največja ljubezen. »Na klavir lahko zaigraš vse in sliši se kot orkester. To je univerzalen inštrument, tudi največ glasbe je napisane zanj. Igranje na klavir zgleda najlažje: samo dotakneš se tipke in že se zasliši ton... A je v bistvu eden najtežjih....« Ima pa profesor Glavina -poleg glasbe in klavirja - še dve ljubezni: košarko, ki jo še vedno igra in znanstveno fantastiko. In katero glasbo najraje posluša? »Vse živo: nikakor ne samo klasično. Rad imam tisto iz šestdesetih, sedemdesetih let. Takrat se je »zgodila« glasba, ki ostaja. Kot na primer Bachova glasba, Mozartova, Beethovnova... To so večne glasbe! Chopin je na primer napisal najboljšo glasbo za klavir. Njegova glasba je večna - vesoljska - in ne glasba trenutka.« Kdor pozna glasbo, jo lahko globlje doživlja, bolje v njej uživa - v vseh zvrsteh, najsi bo to klasika, pop, jazz... Glasba je lahko le dobra ali slaba. Povprašava ga, kaj meni o disco-klubih, pa o glasbi, ki se tam posluša. «Disco..., tu ne gre za glasbo, to je bolj način družabnosti. Čeprav niti druženje tam ne pride ravno do izraza. Tja greš, da se sprostiš, da ne misliš - možgani so »out« - greš, da nisi sam. Najtežje je biti sam, ker začneš razmišljati - to je za umetnike... V discu se posluša bolj ali manj ena vrsta glasbe; tega pa se naveličamo, tudi če nam je všeč. To je, kot bi jedel samo eno vrsto hrane. Tudi palačink s čokolado in orehi se naveličaš!« »In kaj menite o skupini Eminem?« vskočiva.(To je ameriška raperska skupina, ki je trenutno med najpopularnejšimi med mladimi, letos pa so jo v ZDA tudi nagradili s prestižno glasbeno nagrado, kar je vzbudilo precej polemik, kajti besedila Eminema so rasistična, naperjena proti ženskam, homoseksualcem,... - op. ur.). »Nisem jih še poslušal. Po tistem, kar sem o njih prebral, pa mislim, da je njihova glasba bolj za »šou«, nima neke vrednote«, pravi najin sogovornik. Bojan Glavina |e tudi skladatelj. Največ skladb napiše za otroke. Napisal pa je tudi glasbo za odrasle: za zbore, orkester. Tako je tudi skomponiral Praznično glasbo, posebej za slovesnost ob odprtju Tartinijevega gledališča oktobra lani. In kako je začel skladati? »Ko sem otroke učil klavirja, sem jim hotel pokazati, kaj je bistvo glasbe, kako se »dogaja«. Zato sem jih vzpodbujal, naj sami kaj zaigrajo - karkoli - in tako poslušajo, kaj se sliši. Otroci to radi počnejo, pri tem pa najdem inspiracijo in tudi sam kaj zaigram, zapišem... Moja inspiracija je v glasbeni šoli, pri urah klavirja z otroki...« Za komponi-ranje glasbe porabi zelo različno časa: za krajše uro ali dve, za zahtevnejše tudi štirinajst dni. Ponavadi glasbo sliši v sebi, ali pa jo kar išče po klavirskih tipkah. Povprašava ga ali ve, da je učenje glasbene teorije med učenci precej nepriljubljeno. Zasmeje se: »Seveda, saj tudi slovnica pri slovenskem jeziku ni ravno priljubljena. A brez nje ne gre. Tako je tudi v glasbi: če hočemo igrati inštrument, je nujno poznati pravila, torej teorijo. Enako je v športu: košarko tudi igramo po pravilih.« Je profesor Glavina strog učitelj? »Glasba je ustvarjalnost, pri glasbi je treba misliti... Pri učenju inštrumenta ne more učenec le čakati učitelja, da mu pove, kaj naj naredi. Učitelj le daje ideje, usmerja učenca, pa še sam se marsikdaj od učencev veliko naučim. Samo ko kdo ne misli, postanem strog in ga poskušam zbuditi, da začne razmišljati«, pove o sebi kot učitelju. Glasbena šola je lepa zato, ker se lahko učitelj posveti vsakemu posebej, vsak pa je osebnost zase, ki se mu je treba prilagoditi. Če Bojan Glavina ne bi bil učitelj glasbe, kaj bi bil? »Učitelj - če ne bi poučeval klavirja, pa bi učil kaj drugega...« Zanj je življenje glasba, poučevanje klavirja pa zanj ni delo: to je način njegovega življenja. Ker doma nima klavirja - živi namreč v prav majhnem stanovanju - pravi, da ves čas »visi v glasbeni šoli«, kjer včasih celo ponoči, s slušalkami na ušesih, igra klavir. Potem drezneva še v najobčutljivejšo točko Glasbene šole v Piranu, v njeno vse hujšo prostorsko stisko: »To poznajo že vsi, a nič zato če povem svoje mnenje. Piran naj ne bi bil le turistični, ampak tudi kulturni biser, k čemur prispeva tudi glasbena šola, ki je v 45. letih svojega delovanja dosegla veliko uspehov. Zato si Piran zasluži boljše, ustreznejše prostore za svojo šolo glasbe. Pa tudi vsi učitelji in učenci... Dosegli so mnogo več, kot bi jim dopuščali sedanji prostorski pogoji. Upam, da bo ob naslednji okrogli obletnici - 50. - drugače. Da bomo vendar dobili šolo, kakršno bi si zalužili.« Bojan Glavina poučuje klavir v Kopru in Piranu, kjer tudi živi (k nam je prišel pred kakšnimi desetimi leti). »Piran je super, zdaj ko sem ga spoznal, ne bom šel nikoli proč. Vsi bežijo iz njega. Meni pa - bolj ko je prazen, bolj mi je všeč.» Kira Zorman in Tanja Đapa Program koncertov ob 45-letnici Glasbene šole Piran • petek, 20. april 2001, ob 20. uri: Avtorski večer skladatelja Bojana Glavine - Tartinijeva hiša Piran • ponedeljek, 23. april 2001, ob 20. uri: Koncert učiteljev GŠ Piran -Galerija Gasspar Piran • torek, 24. aprila 2001, ob 20. uri: Koncert bivših učencev GŠ Piran -Galerija Gasspar • sreda, 25. aprila 2001 ob 20. uri: SREDNJA SLOVESNOST ob 45. obletnici GŠ Piran Koncert učencev GŠ Piran - Gledališče Tartini Piran • nedelja, 29. aprila 2001, ob 20. uri: Koncert Mladinskega pihalnega orkestra Piran - Avditorij Portorož Na praznik dela - 1. maja ob 10. uri - bo na terasi S. Marco GH Palace v Portorožu (v primeru dežja pa v Pivnici Hotelov Palace), ob 11.00 uri pa na Tartinijevem trgu v Piranu promenadni koncert Mladinskega pihalnega orkestra Piran in Pihalnega orkestra Izola ter nastop Mažoretne skupine Morje. »Pomembno je, vživeti se v druge ljudi«« Nasmejana, kakor vedno ko jo srečam, se je razveselila moje točnosti. Prijazna je in občutek imam, da pozna »pol Primorske,« saj pogosto komu pomaha ali zakliče »čau«. Tistega, ki se pogovarja z njo, zna dobro zabavati in kar sama od sebe se ti porajajo številna vprašanja, a tej živahni strelki, rojeni »na isti dan kot Prešeren« kar rada poudari. Po končani osnovni šoli se je Mateja Golob vpisala na srednjo zdravstveno šolo v Piranu in nekega dne v Primorskih zasledila oglas, da amaterska skupina Steps iz Izole išče nove člane. Tako se je odločila, da se preizkusi v igranju: odšla je na vajo in postala članica skupine, ne vedoč, da je s tem »kupila« svojo vstopnico v svet televizije in gledališča. dališke predstave, ki so si sledile po njenem televizijskem začetku. »Nekatere predstave so zelo abstraktne. Čar gledališča je, da nekatere preproste predstave in enostavne zgodbe, izpadejo povsem prikladne, blizu človeku. Gledališče je ogledalo vsega dogajanja, razmišljanja in kaže s prstom na trenutno situacijo v družbi.« Sicer pa pojem abstraktnosti razume vsak človek drugače, samosvoje. Tukaj ni nobenega prav ali narobe, »je pa gledališka umetnost tudi neke vrste absurd. Jaz, na primer, igram v neki predstavi mamo dveh hčera, ki sta v resnici starejši,«pravi Mateja. Zanjo je legenda slovenskega igralstva Stane Sever: »Blazno mi je všeč. Sicer pa imamo dandanes zelo močne, karizmatične moške igralce, ki so si vsi »z ramo ob rami«. Krivična bi bila, če bi izpostavila samo enega...« Pravi, da med igranjem opazi ljudi, ki jih pozna, da pa je to prav nič ne zmoti! »Še všeč mi je, da kako reagirajo, da se jim z igro uspem približati. Všeč mi je ta izziv, ta moč, ki jo imaš kot igralec, da nekoga sprovociraš.« V prostem času se Mateja rada ukvarja z ročnimi deli. Izdeluje uhane iz medenine, za kar jo je navdušila neka prijateljica, ohranila pa je tudi hobi-je iz otroštva: vezenje. »To počnem še kot stare none«, doda. Ob vsem tem pa se pripravlja na nekaj izpitov, ki so ji ostali do zaključka študija zdravstvene nege. Pravi, da jo ljudje spoznajo po očeh in glasu. Sicer pa se nanjo, ko jo enkrat spoznaš, najlažje spomneš, ko^aslišiš njen iskrivi smeh. Tadeja Golubovič Matejo Golob v vlogi Otilije Malalan, v kakršni jo poznamo iz televizijskega Zoom-a (Foto: Stane Sršen, TV Slovenija) »V Zoom sem prišla po naključju. Vanj me je pripeljal Ivo Godnič, ki v tej oddaji igra mojo mamo Vesno Malalan. On me je enkrat gledal, ko sem improvizirala hčer bogatega lastnika neke gostilne na Opčinah. Igrala sem zamejsko Slovenko,« pove s tistim hecnim zamejskim naglasom,« in sem mu bila blazno všeč. Tisto leto je ravno začel igrati lik Vesne Malalan. Čez kakšno leto in pol ali dve mi je sporočil, da bi morda imel kaj zame, da pa še ni nič gotovega. Nato so me junija na lepem poklicali, ko se je sezona Zoom-a že iztekala in me povabili v studio. Tako sem prvič zaigrala lik Otilije Malalan, hčere prej omenjenega lika, novinarke Vesne Malalan. To je bila neke vrste »neuradna« avdicija. Mariu (Galuniču, op.a.) in ekipi sem bila všeč. Videli so, kako se pred kamero znajdem. Vedeli so namreč, kako zlahka amaterji, pa tudi profesionalni igralci pred kamero »zmrznejo«, ko morajo kaj improvizirati. Jaz zmrznila nisem: še predolg jezik sem imela zanje. Tako sem dobila tri snemalne oddaje, nato pa so me sprejeli za celo leto. Zdaj še sodelujem, vendar me pokličejo, kadar me pač potrebujejo«, pripoveduje o svojih igralskih začetkih in svojemu televizijskem uspehu Mateja Golob. Zoom je bil odskočna deska za številne gle- PRAZNOVANJE SVETEGA JURIJA zaščitnika Pirana • V soboto, 21. aprila ob 10. uri se bo na Tartinijevem trgu začel turnir v pandolu, ob 19. uri: nastop vokalno instrumentalne skupine La Bora in gostov iz Conegliana; v gledališču Tartini pa bo zvečer, ob 20.30 klavirski recital La notte di un nevrastenico (enodejanka) - avtor Nino Rota. • Ponedeljek, 23. aprila ob 16. uri: stolnica sv. Jurija - maša v čast sv. Jurija, ob 17. uri bo voden ogled razstave La via crucis (Križev pot) po piranskih cerkvah; ob 19.45 bo v stolnici koncert mešanega pevskega zbora G. Tartini pod vodstvom Milade Monica. Številka/Numero 3-4 * april/aprile 2001 * let-nik/anno ХГ Portorožan je vpisan v republiški register časopisov pod št. 990* predsednica časopisnega sveta: Majda VLAČIČ* izdajatelj in ustanovitelj: KRAJEVNA SKUPNOST PORTOROŽ / * UREDNIŠTVO/REDAZIONE: Marko ZORMAN (gL in odg. urednik), Mitja JANČAR, Cesarina SMREKAR, Rudi MRAZ, Nada KOZINA, Vlasta IVANIČ-TURK, David BOŽIČ, Livija SIKUR ZORMAN * oblikovanje imena Portorožan: Teo TAVŽELJ, dia* urejanje: Livija SIKUR ZORMAN * računalniški prelom: EDI * tisk/stampa PIGRAF, d.o.o. Izola * izhajanje: mesečnik * naklada / tiratura 3.000 * cena: 0 SIT. Naslov uredništva: Obala 16, p.p. 46,6320 P0RT0R0Ž*V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/A QUEST0 NUMERO HANNO COLLABORATO: Valentina KLEMŠE, Andrej ŽNIDARČIČ, Sonja POŽAR, Zora MUŽINIČ, Mojca DOLŠAK, Igor eiZJAN, Alja TASI, Kira ZORMAN, Tanja ĐAPA, Tadeja GOLUBOVIČ, Dragica MEKIŠ, Benjamin MAK0VEQ, Andrej SUSMAN, Ugo FONDA, Gustav GUZEJ, Tadeja BIZJAK, Jana BOŽIČ in še kdo... Vinjeta: Sandro SAMBI. Mojco Golob z igralcem Gojmirjem Lešnjakom-Gojcem. ČISTO OKOLJE Kot vsako leto poteka tudi letošnjo pomlad akcija Čisto okolje. Ves kosovni in drugi odpadni material lahko odložite v zabojnike za odpadke, ki bodo na običajnih mestih. Na območju Portoroža akcija poteka od 9. do 14. aprila. Zabojniki bodo postavljeni: - na Lepi cesti, - na Sončni poti, - na Belokriški cesti, - na Bernardinu (pri Vilfanovi 36), - na Belem križu pri marketu, - na Vesni - na Šentjanah, - v Pacugu, - na Senčni poti. Zabojnike bodo praznili vsak dan. čestitamo* zahvaljujemo se* pozdravljamo •a* Nadja SETTOMINI-KRISTL praznuje svoj rojstni dan 28. aprila. Veliko zdravja in sreče od vseh njenih prijateljic. cap Ljubici VUKOVIČ-KENDA (17/4), Emiliji POHLEN (18/4), Lidiji BARRILE (6/5), Ivanki PLOJ (10/5) želimo vse najboljše in veliko zdravih let, pa še veliko skupnega uspešnega dela! Prostovoljke in prijateljice Rdečega križa Piran. cšr A Milena JELERČIČ (27/4) e a Lidija BARRILE (6/5) auguri sinceri per il loro compleanno da tutto il gruppo filodrammatico della Comunita' degli italiani di Pirano. cr 29. marca je praznovala svoj rojstni dan Zvezdana KEKIČ-BIDERMAN, njen sin Alex pa ga je praznoval 6. aprila. Obema vse najboljše od njunih domačih! ш Tatiani DRUŽETA iz Lucije, ki praznuje svoj rojstni dan 17. aprila želijo vse najlepše in najboljše vsi iz njene družine, о^ A Mario ARGENTIN giugnano gli auguri piu1 sinceri per il suo compleanno che lo festeggia il 4 aprile - del coro »G. Tartini!« di Pirano. взр 14. aprila praznuje rojstni dan tudi Jana JELERČIČ iz Pirana. Njeni mama in Katja ji želita vse najboljše in veliko sreče! et Zahvaljujem se dr. CIRMANU ter medicinski sestri MARIJI, ki sta dežurala v noči od 16. na 17. marec letos v Zdravstvenem domu v Luciji, za tako hitro pomoč in intervencijo na domu ter tako rešila človeško življenje. Prisrčna hvala za njuno nesebično pomoč ter še veliko uspehov pri nadaljnjem požrtvovalnem delu, ki je neprecenljivo - hvaležna družina Jakomin iz Lucije. 03Г Območno združenje Rdeči križ Piran se zahvaljuje vsem, ki so prispevali (simbolične) nagrade za srečelov ob letošnjem Srečanju krvodajalcev - jubilantov (bilo je 9. marca v Portorožu) in sicer: gostišču VERDI Piran, restavraciji DELFIN Piran, KAVARNI »TARTINI« Piran, MORGAN MODE Piran, GAFFE »STARC« Piran, butiku MODERATO CANTABILE Bernardin, trgovinama »TABU« in »SNEŽKA« Bernardin, slaščičarni MIGNON Portorož, MERCATOR DEGRO-ju Portorož, HOTELU MARKO Portorož, frizerstvu »GRACIJELA« Piran, trgovini MARKOS Piran in triu LA BORA za brezplačni večerni nastop. Občini Piran se zahvaljujemo za finančno podporo, dijakinjam Srednje zdravstvene šole Piran pa za pomoč pri organiziranju srečanja. Obenem se opravičujemo za neljubo napako: Dragica ŠKAPIN je prejela srebrni znak RKS in ne bronasti, kot je bilo objavljeno v prejšnji številki. igt 27. marca je dopolnila 18 let Sara CIVIDINI iz Portoroža. Da bi se ji uresničile vse želje, predvsem pa matura in vpis na želeno fakulteto ji od srca želijo vsi njeni domači. m- 20. aprila pa svoj jubilejni - 70. rojstni dan praznuje tudi Ivanka CIVIDINI s Koprske ceste v Portorožu. Še veliko lepih let med svojimi domačimi in v naši skupnosti ji želimo vsi pri Portorožanu. irar Portorožanovo sodelavko Lidijo DODIG, sicer tajnico v Krajevni skupnosti Piran, je letošnjo pomlad doletela čisto ta prava Sreča, opredmetena v avtomobilu Fiat Punto. Doletela jo je pri časopisu Delničar (dobivamo ga brezplačno vsa gospodinjstva v Sloveniji), kjer so izžrebali prav njeno številko in ji tako poklonili res lepo darilo za rojstni dan. Iskrene čestitke za rojstni dan in varno vožnjo od Portorožanovcev. oor 12. aprila praznuje rojstni dan Lidija DODIG iz Lucije. Ob tej priložnosti ji želimo veliko sreče in uspehov - prijateljice. m- 3. aprila je svoj rojstni dan praznovala Tadeja GOLUBOVIČ iz Lucije. Ob polnoletnosti ji iskreno čestitajo in ji želijo izpolnitev vseh skritih želja - vsi, ki jo imajo radi. K rojstnemu dnevu, predvsem pa k polnoletnosti Tadeji nazdravljamo tudi portorožanovci. er Janu PLESTENJAKU za rojstni dan, ki ga je - upamo letos vendarle uspel praznovati - 27. marca, voščimo vse najlepše in mnogo uspehov pri delu ter izpolnitev srčnih želja- fan clubovci v ustanavljanju v Portorožu. Čestitkam se pridružujemo tudi v Portorožanu. в^ Tjaši VIŽINTIN, moji sošolki in prijateljici, za letošnji rojstni dan, ki ga praznuje 14. aprila, voščim lepo praznovanje in zelo lepo pomlad, pa tudi lepe ocene... Tanja в^ Malemu RONALDU ob praznovanju prvega rojstnega dne, ki ga praznuje 6. aprila, želimo veliko lepih igrač, lepo praznovanje in še veliko svečk na torti!!! Aleksander, Tanja in Dragica. Bralke in bralci Portorožana lahko svoje čestitke, zahvale, voščila, pozdrave, ipd . brezplačno objavite v Portorožanovi rubriki Mi med seboj. Sporočite jih lahko po telefonu (674-09-47, 674-09-48), jih pošljete po pošti (Portorožan, p.p. 46, 6320 Portorož), E-mailu: ks.por1oroz@amis.net ali pridete osebno v tajništvo KS Portorož (Obala 16, 1. nad., Portorož, dopoldan), da jih zapišemo. Trgovina orientalskih in drugih eksotičnih izdelkov ter domače obrti ^/ВА^ vas obvešča, da se je iz TPC-ja preselila na novo lokacijo. Dobrodošli v novem prostoru nasproti diskonta M-Degro (pri trgovini oblačil Ruži line) v Luciji. Ali Baba želi vsem bralkam in bralcem lepo pomlad ter lepe praznike. PROSTOVOLJNI PRISPEVKI: Za Portorožana so tokrat darovali: Andelka GOLOB 3000 tolarjev, Dlnko MANZONI 3.000 tolarjev, Milka JAKOMIN 1.000 tolarjev, Josip TOIČ 10.000 tolarjev, družina PEROŠA 2.000 SIT, Lidija BARRILE 1.000 SIT, družina PAHOR 2.000 SIT, Nevenka KRAPEŽ 1.500 SIT, Bogomir BAJER 10.000 tolarjev in Društvo invalidov Piran 5.000 tolarjev. Portorožan se vsem zahvaljuje. Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ na Obali 16 v Portorožu (v I. nadstr.) ali po položnici na žiro račun KS Portorož it. 51410-645-50022 s pripisom »Za Portorožana«. Hvala vsem, ki se odločite prispevati za Portorožana. Letos mineva 45 let, odkar je piranska glasbena šola stopila po samostojni poti. Začetki poučevanja segajo že kakšno leto nazaj, kar je razvidno iz zapiskov koprskega pokrajinskega arhiva. Od leta 1967 pa šola, kot samostojna organizacijska enota, deluje v okviru Centra za glasbeno vzgojo Koper. Kaj reči o prehojeni poti? 45 let je ravno pravšnje časovno obdobje, ki še dopušča celovit pregled prehojene poti. Tako lahko ugotovimo, da je šola po skromnih začetkih kmalu pričela svojo kakovostno rast, še posebej po združitvi v Center, skupaj z izolsko in koprsko glasbeno šolo. Brez dvoma je za to najbolj zaslužen tedanji ravnatelj piranske šole, pozneje -pa vse do upokojitve in še dlje - ravnatelj Centra, prof. Miran Hasl. Znal je prepričati takratne politične strukture o smiselnosti organiziranja glasbenega šolstva na območju Obale. Njegov trud je kmalu porodil sadove: Center je kmalu prerasel v eno močnejših glasbenih šol v Sloveniji in tudi širše v takratni Jugoslaviji. Tako organizirana šola glasbe je lahko pridobila dobre učitelje, saj jim je nudila možnost osebne uveljavitve in tem tudi za uveljavitev šole. In res: kmalu so pričela prihajati priznanja - tako od domačih, lokalnih, kot tudi republiških in takratnih zveznih. Miran Hasl je postal predsednik združenja glasbenih pedagogov Jugoslavije, Center za glasbeno vzgojo pa je kot prva glasbena šola v Sloveniji prejel najvišje priznanje za dosežke na pedagoškem področju, Žagarjevo priznanje. Glasbena šola, kakor tudi nekateri učitelji, je prejela tudi priznanje občine Piran. V vse to dogajanje je bila vpeta tudi glasbena šola Piran, saj je s svojimi učenci in učitelji dosegala tako na koncertnem, kakor tudi na tekmovalnem področju zavidljive rezultate. Posebej gre tukaj izpostaviti izvrstnega pedagoga za trobila, Umberta Radojkoviča, ki je sam s svojimi učenci in komornimi skupinami nanizal čez 100 republiških in zveznih nagrad in nenazadnje tudi z Mladinskim pihalnim orkestrom Piran, kar pa je vsekakor rezultat skupinskega dela učiteljev šole. Vse to pa je samo majhen del aktivnosti glasbene šole Piran. Na piranski šoli glasbe se povprečno vzgaja in uči vsako leto 200 učencev, ki se učijo igrati na različne instrumente, učijo se nauka o glasbi, seznanjajo se z zgodovino glasbe, sodelujejo v različnih komornih skupinah ter v mladinskem pihalnem orkestru. Na šoli je bila vzgojena cela plejada poklicnih glasbenikov, ki so, ali še študirajo glasbo na domači glasbeni akademiji ali na akademijah v tujini. Nekateri pa igrajo kot poklicni glasbeniki v prestižnih orkestrih tako doma, kot v tujini, ali pa sami poučujejo glasbo na glasbenih, osnovnih in drugih šolah. Trenutno je na šoli v Piranu zaposlenih kar pet bivših učencev te šole. Lahko smo upravičeno ponosni na marsikaterega našega učenca zaradi njegovih dosežkov na področju glasbe. Naj omenim le dve, kot na primer Aljo Velkavrh, flavtistko, ki letos obiskuje zadnji letnik gimnazije, končuje pa obenem tretji letnik Akademije za glasbo v Ljubljani in je tako najmlajša študentka na Akademiji. Pa Renato Bruggair, rojeno Jureš, hornistko, ki si je v izredni mednarodni konkurenci zagotovila mesto kot solo hor-nistka v prestižnem nemškem orkestru »das Philharmonische Staatsorkester« v Hamburgu. In kako naprej? V zadnjih dveh letih je Obalno območje bogatejše za novo pridobitev. Kot prvi in edini na širšem Primorskem je Center za glasbeno vzgojo pričel v Kopru s programom umetniške gimnazije - smer glasba, tako da bodo naši učenci lahko dobili del poklicne izobrazbe na domači šoli. Kljub naštetemu pa bo potrebno v najkrajšem času urediti prostore za delovanje šole, saj ti več ne ustrezajo-Predvsem pa je šola prostorsko utesnjena, saj je vse od svoje ustanovitve v istih prostorih na Levstikovi ulici v Piranu. Sedaj, ko so se z odprodajo palače Trevesini razblinili še zadnji upi, da bo glasbena šola kdaj zaživela v njej (predvideno je bilo, da bo v palači Trevesini nekoč, ko bi jo bili obnovili, nastala mestna hiša kulture - op. uredništva), bo morala občina Piran poskrbeti tudi za nas. Občinska priznanja in plakete ne bodo več zadostovale, če bomo hoteli slediti težnjam, ki jih prinašajo novi časi. Vodja šole: Benjamin Makovec Na sliki so nekateri profesorji Glasbene šole Piran (v šolskem letu 99/00) - od leve na desno v prvi vrsti: Benjamin Makovec, Ester Tomšič-Radojkovič, Piroška Sič-Birsa, Barbara Markoli in Danijela Terbižan, za njo (od desne k levi) je Valter Čondič, Iztok Babnik, Robert Stanič in Bojan Giavina. Na sliki manjkajo Peter Kalapčiev, Irina Moira Cavaillon, Tomaž Lovrec Purič, Adnan Zubčevič, Helena Poles, Špela Morato in hišnica Milena Novak. April 2001 portorožan it. 3-4 varno, a ne preveč Varnostni sosvet občine Piran je na svoji prvi letošnji seji ocenjeval varnostne razmere v naši občini, v lanskem letu. Obravnaval je še problematiko mirujočega prometa v Luciji in imenoval delovno skupino za spremljanje varnosti v letošnji turistični sezoni. Po mnenju komandirja Policijske postaje Piran, gospoda Igorja Gjerkeša je, kljub manjšemu povečanju števila kaznivih dejanj v lanskem letu, stopnja varnosti še vedno zadovoljiva. Vsa hujša kazniva dejanja, kot sta bili na primer eksploziji pred policijsko postajo v Portorožu in v Krokar baru na piranski Punti, prav tako vseh pet ropov, so uspešno raziskali. Več je bilo tudi uničevanja tuje lastnine (takih primerov je bilo 90) - za 83 odstotkov več kot leto poprej in so najpogosteje posledica objestnosti in maščevanja. Glavna tarča takih dejanj so navadno avtomobili. Več, za 14 odstotkov, je bilo tudi tatvin na kopališčih (mobilnih telefonov, denarnic, torbic). Ker je samozaščita kopalcev še prenizka, bo treba na kopališčih na nevarnost tatvin opozarjati z napisi, kopalcem pa bo treba ponuditi tudi možnost shranjevanja dragocenosti v sefe. V občini Piran se soočamo tudi z vse bolj perečo problematiko uživanja mamil. Med storilci kaznivih dejanj je kar 75 odstotkov uporabnikov prepovedanih drog. Zmanjšala pa se je stopnja mladoletniškega kriminala, kar policija pripisuje predvsem dobremu sodelovanju s tukajšnjimi osnovnimi in srednjimi šolami. Direktor lokalne turistične organizacije, gospod Ivan Silič, je tako redarski službi kot policiji priporočil, naj pri uporabi represivnih ukrepov upoštevata, da je v občini Piran turizem glavna gospodarska dejavnost. S kršitelji naj zato ravnata z veliko mero strpnosti. Skrb zbujajoč podatek je, da je policija v prvih dveh mesecih v hotelih preiskovala kar 30 kaznivih dejanj, predvsem vlomnih tatvin. Komandir policijske postaje meni, da je stopnja samozaščitnih ukrepov v nekaterih hotelih prenizka. Navedel je primer policista v civilu, ki se je kar dve uri nemoteno gibal po hotelu, ne da bi se zaradi tega osebje kakorkoli vznemirilo. Kršitev javnega reda in miru je bilo lani 837. Večinoma so bili prepiri in popivanje na javnih mestih. Za kar 19 odstotkov pa je upadlo število pretepov. Lani je bila večja stopnja varnosti v cestnem prometu. Preko 14 kilometrov državne meje pa se je poskušalo prebiti 326 ilegalnih prebežnikov (oziroma so jih toliko zajeli). Predstojnik Urada za občinsko inšpekcijo in redarstvo, gospod Andrej Furlan se je dotaknil predvsem problematike mirujočega prometa v Luciji. Potem ko so redarji uspešno obvladali ta problem v Piranu in deloma v Portorožu, se je zdaj preselil v Lucijo. Večje težave bodo zagotovo po odprtju novega dela trgovsko-poslovnega centra z avtobusno postajo, saj je, kljub garažni hiši v pritličju objekta, še vedno premalo parkirnih mest. Komisija za tehnično urejanje prometa občine Piran si je to območje ogledala in ugotovila, da je mogoče na vozišču okoli TPC-ja urediti dodatna parkirna mesta. Ob zaključku rekonstrukcije prvega dela Liminjanske ceste bodo postavljene tudi ležeče cestne ovire, ki jih bo občina Lucijčanom predstavila na sestanku sveta njihove krajevne skupnosti. Fizične ovire bodo ob športni dvorani v Luciji. Vodja Urada za inšpekcijo in redarstvo ocenjuje, da je področje varnosti mogoče obvladovat le v sodelovanju s policijo. Letos bodo za posamezne stanovanjske okoliše imenovali odgovorne redarje in inšpektorje, o čemer pa bo Občina ŠTUDENTSKI SERVIS ŠTUDENTEK Servis z nasmehom Zavod za posredovanje del študentom in dijakom Edini servis na Obali, ki VES zaslužek namenja obštudijskim dejavnostim. - Ob vsaki dvignjeni napotnici - presenečenje! - Subvencioniranje mesečne kino karte! - Naročilo napotnic osebno, po telefonu, e-mail! - Nov popustnik, in še in še...! Piran, Župančičeva 14/111, tel 05/6710020, fax 05/6710021 E-mail: servis@ksop-cscp.si stanovalce še posebej seznanila. Obravnavali so še varnost znotraj in v okolici vzgojno-izobraževalnih ustanov. O tem bo varnostni sosvet temeljiteje razpravljal na eni svojih naslednjih sej. Pri reševanju te problematike člani sosveta pričakujejo aktivno sodelovanje tako staršev kot vodstev vrtcev in šol. Varnostni sosvet Občine Piran, ki se je sestal konec marca letos, da bi ocenil stopnjo varnosti v naši občini, se niti z besedico ni dotaknil (ne)varnosti Belokriške ceste... V lanskem letu je v naši občini porasel vandali-zem oziroma, kot bi rekli policaji, bilo je več primerov uničevanja tuje lastnine (devetdeset)... Ki se očitno nadaljuje tudi v tem letu. Lanska popestritev portoroške turistične ponudbe - info steber, ki naj bi obiskovalcem kraja noč in dan nudil ažurne in koristne informacije, pa tudi možnost internetnega komuniciranja - je že dvakrat v krajšem časovnem obdobju doživel grobo, barbarsko uničenje, kar priča tudi naša fotografija. Neznanec (ali neznanka) je z iz tlaka izpuljenim kamnom poškodoval - pravzaprav kar uničil - steklo ekrana in občutljivo podlago ter onesposobil drago napravo, ki jo je lani postavilo Turistično društvo Portorož. Info-mat še ne deluje. Tudi križ ne dela čudežev 0 Belokriški cesti, ki je speljana po slemenu hriba nad Portorožem, so lokalni mediji v zadnjem mesecu večkrat poročali. Posebej še po prometni nesreči na Belem Križu, v kateri je bil huje poškodovan domačin. Čeprav so Belokrižani že prej pogosto opozarjali, da cesta ni varna za pešce, jih je nesreča - zgodila se je 12. marca - močno vznemirila in jih vzpodbudila k ustanovitvi kriznega odbora. Prav na pobudo krajanov z Belega Križa je Krajevna skupnost Portorož sredi marca sklicala delovni sestanek z županjo Občine Piran in njenimi strokovnimi sodelavci. Krajevna skupnost Portorož si že vrsto let, kot je poudaril predsednik portoroškega krajevnega sveta, Marjan Simonovič, zaman prizadeva, da bi Občina Piran končno začela z obnovo Belokriške ceste. Vodja kriznega odbora Belokriške ceste, gospod Bruno Eller je povedal, da je bila zadnja prometna nesreča kaplja čez rob, zaradi katere si zdaj krajani očitajo, da so doslej premalo odločno zahtevali, naj se belokriška prometnica obnovi. »Prizadevanj je bilo z vseh strani veliko, a ker ni rezultatov, je vse vloženo delo brez vrednosti,« je menil Eller. Ljudje se zavedajo, da ni mogoče ceste rekonstruirati čez noč, ne morejo pa razumeti, da se ne da urediti prehoda za pešce s potrebno signalizacijo. Od marketa do kamnitega verskega obeležja - križa - na križišču je prehod označen, do druge strani razpotja pa označbe ni, ker da prometna pravila ne dovoljujejo speljati prehoda za pešce, če ni pločnika. »Bi mar morali imeti ljudje krila in čez poleteti? Žal pa čudežev tudi križ ne dela,« je zaključil vodja belokriškega kriznega odbora. Gospa županja Vojka Štular se je Svetu KS Portorož zahvalila, ker se je reševanja problematike Belokriške ceste lotil z veliko mero racionalnosti, kar je gotovo preprečilo morebitne čustvene reakcije. Postavila je tudi izhodišča za potek dogovarjanja in sicer, kaj lahko za izboljšanje varnosti na tej cesti postorimo takoj in kaj so dolgoročne naloge. »Mnogi krajani in svetniki se zavedajo stanja Belokriške ceste, ki je med najtežjimi problemi na področju komunalne infrastrukture v občini Piran. Leta '98 so bili naročeni načrti, ki bi omogočili pridobitev gradbenega dovoljenja. Res pa je vse le Sizifovo delo, če ni bilo ničesar uresničenega. Če primerjamo Belokriško z Liminjansko cesto v Luciji, lahko najdemo nekaj podobnosti. Tudi obnova Liminjanske ceste je obstala zaradi nedorečenosti povezav z bodočo republiško cesto (Jagodje - Lucija). Potem smo se na občini odloči- li, da ne bomo več čakali. Lani so bili narejeni načrti, ki omogočajo, da se zdaj cesta dela. Podobna nedorečenost je za Belokriško cesto, ki bi naj ostala za lokalni promet. Druga, nova pa naj bi povezovala Strunjan s Piranom (od Jagodja bi se v obliki črke Y razvejala proti Luciji, drugi krak pa po slemenu do Pirana). Vendar ne kaže v nedo- Medtem so bile na Belokriški cesti že uresničene nekatere zahteve krajanov, ki naj bi izboljšale varnost udeležencev cestnega prometa in sicer so z občine Piran sporočili naslednje: V centru Belega Križa je izvedena razsvetljava tega območja (6 svetilnih teles). V skladu s sprejetim proračunom bo letos izvedena tudi ustrezna razsvetljava za območje Stare ceste -Beli Križ in Beli Križ - smer pokopališče, za kar pridobivamo ustrezno dokumentacijo (tehnično rešitev). Na območju centra Belega Križa bo izvedena tudi ustrezna rešitev glede prehoda za pešce. V ta namen se je 22.03.2001 že sestala komisija in podala ustrezen predlog, na podlagi katerega se bo v kratkem pričelo z ureditvijo dveh prehodov za pešce. Predstojnik Urada za gospodarske dejavnosti Ljubo Bertok, univ. dipl.ekon. Predstojnik Urada za okolje in prostor Boris Kočevar, u.d.i.a. gled čakati na uresničitev teh načrtov. Načrti za obnovo Belokriške ceste so že naročeni... Amandma dveh občinskih svetnikov, da se Belokriška cesta vključi v letošnji občinski proračun, ni bil v celoti sprejet. Toda ta cesta je prednostna: treba je določiti rok za njeno ureditev. Nekaj predlogov je, da bi s pomočjo osvetlitve takoj odpravili tri ali štiri črne točke na cesti... Z napeljavo javne razsvetljave se je že začelo (na občini je zadolžen g. Golubič), za prometno signalizacijo in prehode za pešce je odgovoren g. Furlan, za celotno rekonstrukcijo ceste pa Boris Kočevar,« je zaključila županja. Belokrižan in član piranskega občinskega sveta, dr. Širne Kopilovič pa meni, da ni dovolj volje za obnovo Belokriške ceste: »Že leta '99 je občinski svet sredstva za Belokriško cesto preusmeril v obnovo Liminjanske. Lani pa sredstev za Belokriško ni bilo niti v občinskem proračunu! Belokriško cesto je treba obnoviti ali pa po njej prepovedati motorni promet! Opozoril je, da Belokrižane razen nevarna cesta ogrožajo še azbestno cementne vodovodne cevi in sevanje srednjevalovnega oddajnika. Gospa županja je odločno zavrnila trditev, da bi ne bilo volje za ureditev Belokriške ceste. Potrebno je določiti roke za najhitrejšo zagotovitev varnosti pešcev, česar pa žal v mesecu dni ne bo mogoče narediti, kot so predlagali krajani. Marjan Jeretič, prav tako član sveta Občine Piran, je na to replici-ral: »Če tega ni mogoče narediti v enem mesecu, je dokaz, da smo birokrati!« Marjan Simonovič je za zagotovitev minimalne varnosti udeležencev v cestnem prometu zahteval, naj se nadaljuje z začeto napeljavo javne razsvetljave (na delih ceste, kjer je to mogoče), uredi cestno signalizacijo in prehode za pešce. Do konca leta pa naj tečejo vsi postopki, ki bodo omogočili pridobitev gradbenega dovoljenja za celovito obnovo ceste. »Če pa bo potrebno, se bomo kot krajevna skupnost pridružili in podprli skrajnejše ukrepe krajanov. Če se je zgodila Liminjanska, se lahko še Belokriška,« je poudaril Simonovič. Portoroška krajevna skupnost pa bo junija ali ob koncu poletja - za datum se bo odločila glede na dinamiko reševanja problematike Belokriške ceste - sklicala širšo razpravo o območju Belega Križa. Livija Sikur Zorman Sodni postopek se nadaljuje Sodni postopek pri Okrožnem sodišču v Kopru za odstranitev srednjevalovnega oddajnika na Belem Križu nad Portorožem, katerega vodijo krajani Portoroža proti RTV Slovenija, se nadaljuje. Po tem, ko je RTV Slovenija vplivala na Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje iz Ljubljane, da se je celo1 odločil preklicati svoje že opravljene meritve, ki so dokazovale prekomerno sevanje SV oddajnika, je sodnica, ki vodi postopek, imenovala novo ustanovo za izvedbo meritev in sicer je to Inštitut za varstvo pri delu iz Ljubljane. Prav tako je sodnica, na predlog zastopnika krajanov, odvetnika mag. Josipa Ruglja, imenovala dodatnega izvedenca, dr. Jegliča s Fakultete za Elektrotehniko iz Ljubljane, ki naj bi poročal o vplivanju elektromagnetnega sevanja na človekovo zdravje in na električne aparate. Imenovanje tega izvedenca, ki je bilo že prej večkrat zahtevano, je prav gotovo tudi posledica alarmantnih novic o škodljivosti elektromagnetnega sevanja, ki prav v zadnjem času prihajajo iz sosednje Italije, kjer je italijanski minister za okolje že začel s postopkom za prenehanje oddajanja srednjevalovnih oddajnikov. Pri nas pa je očitno ravno nasprotno: namesto, da bi država skrbela in varovala človekovo zdravje, pa s svojo ignoranco, uradniško nadutostjo in brezbrižnostjo - sredi strnjenega naselja - dovoljuje elektromagnetno sevanje, pa čeprav v škodo zdravja ljudi. Ne, to ni bil atentat na avtobusno postajo na Belem Križu, temveč posledica vožnje nekega naduteža! Hudomušni Belokrižani obžalujejo, ker se ni raje lotil »njihove« antene. Vsekakor pa upajo, da bodo novo konstrukcijo avtobusnega postajališča (zgolj popraviti bi jo bilo nemogoče) postavili tako, da je ne bo zalivala voda. Razbitina pa je na srečo že odstranjena!(Foto: Andrej Susman) PORTOROŠKI PLOČNIKI Najbrž se včasih sprehodite po Portorožu, po pločnikih ob štiripasovnici... Morda ste eden (ali ena) tistih, ki ste se kdaj nenadoma pošteno spotaknili ob - kaj? Ob dvignjeni asfalt, seveda. Bohotni, lepi borovci, posajeni vzdolž portoroških pločnikov imajo pač eno slabo lastnost: njihove korenine povzročajo na asfaltu grbine, ob katere se pešci neredko spotikajo (in včasih tudi padejo). Pred leti so najbolj poškodovane dele pločnikov že sanirali (na primer del pločnika pred objektom, kjer je zdaj pizzerija Paco pub - nasproti stavbe Splošne plovbe, kjer je bil pločnik najbolj dvignjen, pa pred poslovalnico koprske banke, kjer pa je zdaj pločnik spet zelo poškodovan). Člani Sveta portoroške krajevne skupnosti predlagajo kar zamenjavo sedanjih borovcev. Ugotavljajo namreč, da je saniranje pločnikov Sizifovo delo, kajti sila njihovih korenin vedno znova dvigne asfalt, ki potem popoka. Po njihovem mnenju bi bilo bolje zamenjati drevje z drugimi vrstami - kot so sredozemski hrast ali magnolije. Za mondeno letovišče, kakršno naj bi bil Portorož, pa so sedanji pločniki, prekriti z asfaltno oblogo, prav neugledni. Sprehajanje po razgretem asfaltu, polnem pack, ki so jih vtisnili nemarno odvrženi žvečilni gumiji, za obiskovalce kraja (ki naj bi bil privlačen) ni prav nič romantično doživetje. Postopoma bi bilo treba asfalt zamenjati z lepšimi, uglednejšimi materiali. S kamnom tlakovani pločniki bi zagotovo bistveno prispevali k lepšemu videzu Portoroža, sprehajanje bi bilo prijetnejše. In Portorož je kraj, kjer bi se naj ljudje dobro počutili. Zato, da se bodo vračali. Od tega živimo vsi. L.S.Z. • ч Naše priporočilo - Portoroško križišče, kjer se ulica, ki vodi mimo Term in pošte, steče na štiripasovnico (kjer torej pot z imenom K Stari cesti pripelje na glavno cesto Obala), bi lahko mirne duše označili za črno prometno točko Portoroža, kar dokazuje tudi naša fotografija. Vozila, ki na tem križišču zavijajo levo proti Luciji (pripeljejo pa po ulici K Stari cesti) naletijo pogosto na oviro - na avtomobil, ki je parkiran na drugi strani štiripasovnice, ki pripelje s piranske strani, na zarisanem parkirišču (gl. fotografijo). Ker se morajo zavijajoča vozila izogibati tam parkiranemu vozilu, posebno poleti, ko je prometa več, so prometni zamaški na tem križišču precej pogosti. Lahko bi se jim izognili že, če bi sporno parkirno mesto odpravili. (Foto: A. Susman) ^VELj^ na Prešernovem nabrežju v Piranu Tel.: 05/674-71-01, 674-71-02,674-71-22, Fax: 05/674-71-00 Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jastoge, raroge, školjke, škampov cocktail, ribjo rižoto, tartufe, livadski biftek, specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina. Za obisk se priporočajo. *Za sancijo pločnikov ob štiripasovnici v Portorožu je v proračunu Občine Piran za leto 2001 predvidenih 5,5 mio SIT. Pločnike naj bi popravili do letošnjega maja. Na naši občini se sicer strinjajo, da bi bili portoroški pločniki lepši, če bi jih tlakovali s kvalitetnejšimi materiali. Seveda pa so za to potrebna večja sredstva, kar pa bi bilo treba v proračunu občine zagotoviti na podlagi projekta, ki bi se moral lotiti tudi reševanja problema sedanjih borovcev in njihovih korenin. ODMEVI STRUNJANA Predavanje mladega raziskovalca Kristjana Kneza Strunjan od znotraj in od zunaj Z nadebudnim raziskovalcem Kristjanom Knezom, gimnazijskim maturantom, ki se je že v nižjih razredih osnovne šole navdušil nad predmeti zgodovino jn geografijo, bo Strunjan morda poslej bolj na očeh javnosti. Vsaj po tistem, kar smo doživeli ob njegovem predavanju z naslovom »Strunjan v času in prostoru«, ki sta ga pripravila Krajevna skupnost Strunjan in Turistično društvo Solinar v hotelu Laguna. Odziv je bil izjemen, hotelska dvorana je bila pretesna za vse, ki so se predavanja želeli udeležiti. Knez, ki raziskuje zgodovino Beneške republike in Istre ter krajevno geografijo in piransko narečje, je s pomočjo diapozitivov (predaval je v obeh avtohtonih jezikih) predstavil vse glavne značilnosti kraja, ki je bil pred leti proglašen za krajinski park, predel znotraj parka pa za naravni rezervat. Spregovoril je o značilnih flišnatih tleh, o prepadnih obrežnih stenah - klifih na severni strani, o morski eroziji, ki počasi razjeda okrog štiri kilometre dolgo obalo. V Strunjanu imajo tudi značilno floro in favno, denimo črni gaber, bor, kanela in značilne trave ter jagodičnica in mirta z avtohotnim rastiščem v strunjanskih flišnih grapah. Sprehodil se je po bogati zgodovini kraja, arhitekturi, etnoloških spomenikih in drugih značilnostih, zaradi katerih je Strunjan pač - Strunjan. Spregovoril je o področju naplavin potoka Roje in o pomenu solin za kraj, ki so najverjetneje nastale že v 10. ali 11.stoletju. Pripovedoval je o znameniti strunjanski laguni -stjuži, ki je bila še v 18.stoletju ribnik, potem pa je zaradi porušenih dovodnih kanalov začela umirati, pa o pestri zgodovini vile Tartini, ki jo je leta 1700 dal zgraditi Giuseppejev oče in o cerkvi Matere Božje s samostanom, ki je prvič omenjena že v 13.stoletju. Pozneje so jo nekajkrat temeljito obnovili, zdajšnjo obliko pa je dobila v 1 /.stoletju. Strunjan je bil skozi stoletja pomemben romarski cilj za celotno Julijsko krajino in Istro, zaznamoval pa ga je dogodek iz leta 1512, ko se je dvema ribičema prikazala Marija. V cerkvi je veliko pomembnih umetniških slik in drugih dragocenosti. Seveda je Strunjan prepoznaven še po marsičem: po raztro-senih hišah, po zaščitenem drevoredu pinij ob magistralki, po zelo razvitem zdraviliškem turizmu; slednje še zdaleč ni novost. Ugodno podnebje je namreč privlačilo bogataše že v prejšnjih stoletjih. V oči pade tudi spomenik ob cesti, ki opozarja na fašistično nasilje. Skozi Strunjan je nekoč tekla železnica, ki je povezovala Trst s Porečem. Nanjo pa Strunjančani nimajo lepega spomina: 19.marca 1921 je namreč skupina pijanih fašistov z vlaka streljala na otroke, ki so se igrali na bližnjem travniku in pri tem dva ubila in pet ranila. Strunjančani se dogodka vsako leto spomnijo s priložnostjo komemoracijo. Eden od povodov za odmevno Knezovo predavanje je tudi spomin na tragični dogodek. Andrej Žnidarčič PORTOROŠKA DROGA APRILA ŽE V IZOLI Delniška družba Droga se lahko pohvali, da je lansko leto zaključila z rekordnim dobičkom (več kot poldrugo milijardo tolarjev, kar je za 31 odstotkov več kot leto prej), vsaj tako kažejo nerividirani in nekonsolidirani poslovni rezultati. Lani je donosnost kapitala znašala skoraj trinajst odstotkov, produktivnost se je povečala za šest in dodana vrednost na zaposlenega za devet odstotkov. Droga je lani dosegla tudi rekorden izvoz. Nosilni izvozni izdelek je kokošja pašteta, ki predstavlja že 29 odstotkov celotne prodaje. Na zadnji tiskovni konferenci, ki je bila še v dosedanji upravni stavbi pri skladiščih soli v Portorožu, je predsednik uprave družbe, gospod Matjaž Čačovič, oznanil, da proizvodnja čaja, kave in mesnih izdelkov poskusno že deluje v novi tovarni v Izoli, kamor se bo do 12. aprila, ko bo uradna otvoritev, preselila tudi uprava. Proizvodnjo, ki je doslej potekala na drugih lokacijah, pa bodo prerazpore- li, bo imelo izgubo, izogniti pa se ne bo mogoče niti odpustu odvečnih dela- dili (pridelavo začimb iz Arga in iz tovarne na Seči bodo združili v profitnem centru Zlato polje). S centralizacijo proizvodnje in skupnih služb ter sodobnih skladišč na enem mestu bodo sicer racionalizirali proizvodnjo in s tem zmanjšali stroške, žal pa bo to imelo za zaposlene tudi negativne posledice: brez dela bo ostalo 28 zaposlenih za nedločen in 24 za določen čas. Konec lanskega leta je imela Droga 619 zaposlenih (557 za nedločeno in 62 za določeno dobo, kar je za 2% več kot v letu 1999). Povprečna bruto plača je bila lani 13 odstotkov nad slovenskim povprečjem in je torej znašala 217.654 tolarjev na zaposlenega. Anketa med zaposlenimi v Drogi pa je pokazala visoko stopnjo pripadnosti svojemu podjetju. Izgubo pa je lani spet pridelalo hčerinsko podjetje Soline, ki obratuje v krajinskem parku in zato upravičeno pričakuje finančno pomoč države, ki pa ostaja zgolj pri obljubah. V Drogi so se odločili, za različico poslovnega načrta, ki omogoča omejeno pridelavo soli in s tem življenje krajinskega parka. Kljub temu da bodo podjetje dokapitalizira- vcev (od dvajsetih jih bo osem ostalo brez dela). Vodstvo Drogine družbe pravi, da je to še zadnji poizkus, da bi ohranili soline pri življenju. Na odločitev države oziroma na njen denar bodo počakali do 1. junija. Če država kot lastnica solin ne bo pomagala, čaka podjetje Soline neizogibni stečaj. Droga je lani prenovila tudi svoj strateški poslovni načrt. Njene delnice pa še vedno uživajo sloves stabilne in varne naložbe (trenutna tržna cena Drogine delnice se giblje okoli 33 tisoč SIT). V letošnjem letu načrtuje družba 10 odstotno rast izvoza, prevzem podjetij in zagotavljanje kakovosti izdelkov, kajti izkazalo se je, da je za uspeh zadovoljstvo tako kupcev kot tudi dobaviteljev vse pomembnejše. V Droginem novem strateškem poslovnem programu so do leta 2005 predvideli, da bodo postali največje slovensko prehrambeno podjetje na tržiščih nekdanje Jugoslavije. L.S.Z. April 2001 PIRAN PIRANU Prijatelji zakladov sv. Jurija Novembra 2000 je bilo v Piranu ustanovljeno društvo "Prijatelji zakladov sv. Jurija" Dejavno je na področju kulturne dediščine in identitete piranskih meščanov. Povezuje tiste, ki skrbijo, da kulturna dediščina snovno ne propade, s tistimi, ki jo vključujejo v življenje današnjega prebivalstva. Še pomembnejšo vlogo vidi društvo v kulturni in duhovni preobrazbi piranskih meščanov. Sedanje prebivalstvo, ki se je v zadnjih desetletjih naselilo v Piranu, ni zaživelo kot kulturna celota. Priseljenci ne gojijo svoje kulture, ki so jo imeli v krajih, od koder prihajajo, njihovo življenje pa je zre-ducirano na pridobivanje materialnih dobrin in preprostejše oblike zabave. Kulturno dediščino Pirana slabo poznajo. Društvo želi dvigniti pomen kulturnih in duhovnih dobrin na vrednostni lestvici meščanov in tako obogatiti njihovo življenje. Razširiti želi pojem domovanja od stanovanjskih površin na vse mesto in razviti odgovoren odnos do okolja (čistoča, urejenost, skrb za javne površine), spre- meniti odnos do pojma "javna dobrina" od nečesa, kar posameznika ne zanima v nekaj, za kar lahko nekaj naredi, da bo dobro njemu in drugim. Društvo želi oživiti družabno in duhovno življenje v Piranu in na ta način preoblikovati identiteto Pirančanov z vrednotami mesta (kulturna dediščina, zgodovina) s kulturami, ki so jih prinesli prišleki s seboj. Društvo je sicer neformalno začelo delovati že leta 1993. Oblikovano je bilo na pobudo tedanjega piranskega župnika, dr. Bojana Ravbarja, z nalogo, da pomaga rešiti propadanja dragocene zaklade mesta Piran, ki so jih zbrali in ustvarili piranski meščani skozi stoletja. Člani društva, ki so tudi sicer dejavni na področju kulture, so pripravili javno dražbo antikvitet že leta 1995. Sledile so slikarske in kiparske razstave. Člani so sodelovali pri predstavitvi postopka obnove sv. Jurija, pri popisu stanja piranskih cerkva in postavitvi stalne razstave zbirke iz zakladnice sv. Jurija. Društvo je organiziralo tudi tri koncerte. Decembra lani je pripravilo akcijo Jaslice v piranskih cerkvah. V vseh piranskih cerkvah so bile razstavljene jaslice, med njimi umetnine Mire Učen Krmpotič, Janeza Lenassija, Zmaga Modica in Fulvie Zudič. Društvo je doslej delovalo brez finančne podpore skupnosti. Zato so bile njegove vsebinsko bogate akcije izvedene skromneje, kot bi si želeli. Odziv javnosti in Pirančanov je bil izjemno dober. S podporo skupnosti bo društvo lahko uresničilo svoje zamisli učinkoviteje in celostno, v zadovoljstvo vseh. Za naslednja leta pripravlja nove razstave, koncerte, promocijske akcije (tiskovine, vodenje po cerkvah), sodelovanje pri urejanju piranskega cerkvenega arhiva, oživitev starih piranskih običajev in praznikov, zaščito kulturnih spomenikov pred tatovi, osvetlitev cerkva in izobraževalno dejavnost. N.K. Koliko so želje lahko realni plani? Na prvi pomladni dan je Svet krajevne skupnosti Piran sprejel svoj letošnji program dela. To pa - glede na skromen obseg pristojnosti, ki so ostale krajevnim skupnostim in glede na »težo« lastnih finančnih sredstev, ki jih imajo najosnovnejše lokalne skupnosti na voljo - pomeni zgolj to, da si bo svet piranske krajevne skupnosti na vse kriplje prizadeval, zavzemal in - če hočete - lobiral, da se tisto (ali vsaj del), kar so zapisali v svoj načrt dela, tudi uresniči. Zato tisti, ki bolj od blizu poznajo način dela in moč odločanja v krajevnih skupnostih, pravijo, da so krajevni plani bolj »zbirka pobožnih želja« kot realni načrti, kajti načrtovanje je v rokah drugih, ne krajevnih skupnosti... In vendar velja z vso resnostjo pogledati spisek piranskih želja, ker temeljijo na povsem realnih potrebah mesta, njegovih prebivalcev in obiskovalcev. Enako resno bi jih kazalo eno za drugo, postopoma tudi uresničevati. Za omilitev (ali celo rešitev) problematike mirujočega prometa si v Piranu prizadevajo za dolgo načrtovane, neštetokrat v prihodnost prestavljeno gradnjo garažne hiše. O prometnem režimu v starem mestu pa bi morali obiskovalce bolje obveščati. Iz leta v leto prav tako zaman načrtujejo ureditev kopališč: od sanitarij, tušev, urejenih in varnih dostopov (stopnic) v morje, pomolov, do košev za odpadke,... Skratka želijo si kopališč z vsem, kar sodi zraven. Potem je v načrtu piranske krajevne skupnosti še - poleg obmorske pešpoti Piran-Fiesa, ki jo pravkar obnavljajo - ureditev drugih poti in ulic (kot na primer pot od Oljčne poti do Arz, pa Dantejeva ulica - Oljčna pot z zaščito klifa (ali pa zaprtje poti), obnova ulice IX. korpusa, ovinka na Belokriški cesti na Arzah). L.S.Z. 10 portoroian it. 3-4 ksrvs-rr* ЗДИЈЕОаКЂ-Г i Razstava v dobrodelne namene V poslovnih prostorih Območnega združenja Rdečega križa, na ulici IX. korpusa 10 v Piranu, bo na prvi dan Tedna Rdečega križa (8. maja 2001) na ogled razstava grafik. Svoja dela bo predstavila Anna Berg-Škvor, po rodu Švedinja, ki pa že pet let živi pri nas. Anna je bila rojena leta 1963 v švedskem Göteborgu. Znanje in spretnost pa si je pridobila v svoji domovini, kjer je obiskovala najrazličnejše umetniške šole (The Gustavus Primus Art School, The Domen Art School, The Domen Art School- Graphic, Sewing And Pattern Design). Na Švedskem, v Knislingu je za tem šest let poučevala slikanje na platno v oljni tehniki. Svoje delo pa je predstavila na vrsti osebnih in skupinskih razstav v svoji domovini. Navdih so ji morje in morski motivi, stara mesta in narava nasploh. Pri ustvarjanju posega po različnih slikarskih tehnikah: olju na platnu, grafiki, slikanju na svilo, iz katere oblikuje oblačila v njej lastnem stilu. Nedavno pa je v prostorih njihove stanovanjske hiše v Portorožu, na Sončni poti 52, odprla tudi svoj atelje (Anna Berg-Škvor Design), kjer boste našli najrazličnejše izdelke, plod Anninega iskanja lepote. Prva Annina razstava v njeni novi domovini bo torej prav ta, ki jo pripravljajo na Rdečem križu v Piranu in bo na ogled vse do 25. maja. Del denarja od prodanih grafik bo Anna Berg-Škvor podarila našemu Rdečemu križu, ki ga bo namenil revnejšim iz naše občine У.К. и V Шшшз*т ^IUOCIl* fee?: i T?- j***» ** April 20011 sS*1** V4; - sss KAJ SO OBZIDNA MESTA IN KAKŠNA SO? SE SPRAŠUJEJO MALČKI IZ VRTCA MORNARČEK PIRAN Piran je mesto z bogato kulturno dediščino. Mnogo se o mestu govori in razmišlja. Nekateri ga občudujejo in se zavedajo dragocenosti preteklosti, spet drugi vidijo predvsem pomanjkljivosti in opozarjajo na slabosti. Vsi pa živimo ali delamo v tem mestu in imamo vsak svoj odnos do tega prostora. Vrtec je prostor, kjer se oblikujejo temeljne vrednote, tkejo se prve socialne izkušnje v odnosu do sovrstnikov, prostora ter kraja, v katerem živimo. Najprej je treba zagotavljati prijetno počutje, ki pa je sestavljeno iz mozaika drobnih, prijetnih in toplih doživetij in izkušenj. Nov kurikulum za vrtce, ki se v vrtcu Mornarček Piran uvaja že drugo leto po načelu sodelovanja z okoljem, narekuje upoštevanje različnosti in možnosti uporabe naravnih in družbeno-kulturnih 3 /чЗглу^ Swrn il lŽ7fl i XDJ3 /fTu a \ ^ \JJ U\ v . virov učenja v najbližjem okolju vrtca. V ospredju pa je razvijanje občutljivosti in zavesti o problemih oziroma izzivih. Staro mestno obzidje kot krona krasi mesto. Kaj џу MmtRčac JAVNI VRTEC MORNARČEK PIRAN Ulica IX. korpusa 40a, PIRAN Z ENOTO BARČICA PORTOROŽ Sončna ulica 20/a, PORTOROŽ Prizadevanja vrtca so usmerjena v zagotavljanje takšnih pogojev, da je vrtec kraj, kjer se počutijo otroci sprejeti in razumljeni, kjer otroci lahko razvijajo svojo ustvarjalnost, kjer imajo otroci udobno in za učenje spodbudno okolje, kjer se vzgajajo za življenje s poudarkom na približevanju naravi, zdravemu načinu življenja, kulturi in umetnosti, kjer so pobude, predlogi in sodelovanje staršev vedno dobrodošli. Za otroke v vrtcu poleg redne dejavnosti: organiziramo gledališko lutkovni abonma, izvajamo športni program Zlati sonček, otroke uvajamo v svet tabornikov, uvajamo računalništvo za najmlajše, odprta knjižnica za otroke, organiziramo izlete, obiske galerij, praznovanja, druženja s starši, ustvarjalne delavnice... nudimo svetovanje staršem pri vzgojnem ravnanju. Otroke sprejemamo v vrtec preko celega šolskega leta. Dobrodošli v našem vrtcu. Ravnateljica: Mag. Tanja Tomič so obzidna mesta in kakšna so, spoznavajo otroci iz Vrtca Mornarček Piran, vključno z enoto Barčica v Portorožu, že od lanske jeseni. Na vzpodbudo piranskih otrok so se enake naloge lotili tudi otroci iz drugih obzidnih mest v Sloveniji. Vabilu so se odzvali otroci in vzgojiteljice iz vrtca Ptuj in Škofje Loke. Skupine starejših otrok so navezale stike z vrstniki in pričelo se je prijazno dopisovanje. Vsaka od teh skupin na sebi lasten način raziskuje in spoznava svoje mesto. Medsebojno si izmenjujejo fotografije, risbice ter se obveščajo o svojih dejavnostih in spoznanjih, ob čemer ugotavljajo tako podobnosti kot različnosti med njihovimi mesti. Pozornost otrok je usmerjena v spoznavanje mestnih zanimivosti, mimo katerih hitimo vsak dan, pa jih še opazimo ne. Najprej so otroci ob pomoči staršev zbirali različno gradivo: razglednice, slike, brošure, knjige, kataloge... ter ugotavljali, kaj vse že poznajo, nato pa so se lotili razisko- so nastajala čudovita likovna dela, ki odražajo otrokovo doživljanje in sprejemanje sveta. Otroci iz portoroške enote Barčica pa že pripravljajo slikarska platna, na katera bodo slikali pod ( b / \VWJ / m Ф Ф j h fp\ гл\ vanja in spoznavanja zanimivosti in značilnosti svojega okolja. S primerno vzpodbudo vzgojiteljic, otroci nato, na podlagi izkušenj iz neposrednega okolja, načrtujejo, spoznavajo in se učijo. Tako so poznali staro mestno obzidje z obzidnimi vrati, ki imajo vsaka svoje ime, podrobnosti, grbe in reliefe na pročeljih stavb, posamezne palače v mestu, kulturne ustanove... Pozorni so tudi na druga dogajanja, ki so kakorkoli povezana s kulturno dediščino. V novem ciklusu slik akad. slikarke Fulvie Zudič, Piranske dame, so otroci našli izziv za prepoznavanje, katero palačo je slikarka spremenila v damo. Pogovor z avtorico na razstavi je v otrocih vzbudil željo po ustvarjanju. Posebej jih je prevzela beneška hiša, ki so ji dodelili vlogo kraljice. Ob tem vodenjem slikarskega čopiča akad. slikarja Milana Percana. Glina je kot material izjemnega pomena za oblikovanje in upodabljanje, saj omogoča ustvarjanje dvo ali tridimenzionalne likovne kompozicije. Pri tem delu bo v prostorih starega vrtca otroke uvajal oblikovalec keramike Karlo Pavline. Otroci bodo tako lahko sami ustvarjali in tudi v živo doživljali avtorjev način dela. Da bodo prizadevanja in delo otrok na srečanju otrok vseh treh obzidnih mest, ki bo ob koncu projekta junija letos ustrezno predstavljena, jim bo s svojimi izkušnjami pomagala Nives Marvin iz Obalnih galerij, s katero v vrtcu že več let uspešno sodelujemo na področju galerijske dejavnosti. Ob tem projektu bo prav gotovo nastalo bogato gradivo, ki ga bomo predstavili v obliki publikacije. Ob uresničevanju tega projekta se učimo vsi: otroci, vzgojiteljice, starši in vsi skupaj postajamo občutljivejši za naš bivanjski prostor. Za vrtec zapisala: Natalija Planine S PORTOROŽAjVOM DO ODGOVOROV Morda ste spoštovani bralci in bralke opazili, da v prvih letošnjih številkah Portorožana ni bilo te rubrike. Pa ne zato, ker bi nam nihče ne poslal nobenega vprašanja, temveč zato, ker so odgovorni in pristojni dolgo cincali z odgovorom ali pa kar »pozabili« odgovoriti. Že februarja smo županji naše občine in direktorju javnega podjetja Okolje Piran poslali vprašanje o portoroškem delu prostora, ki mu pravimo tržnica Kaštel. Ker nismo dočakali odgovora, smo ga 21. marca poslali ponovno in ga še nekoliko dopolnili oz. razširili, ker so nam bralci v zvezi z območjem Kaštela in njegove okolice zastavili še več vprašanj. In zdaj k vprašanju: Ne le jaz, mnogi krajani se sprašujemo kaj in kdaj se bo s »Kaštelom« v Portorožu kaj zgodilo. Četudi je bilo to vprašanje že večkrat postavljeno, pa tudi odgovori so bili že posredovani javnosti, ostaja vprašanje odprto, kajti »Kaštel« oziroma »začasna« šotorska konstrukcija OSTAJA. Torej: Kdaj bo »Kaštel« odstranjen? In nenazadnje: kaj bo na tem mestu potlej? Ko pa že govorimo o Kaštelu, je primerno vprašati tudi kdaj bo okolica Kaštela in Avditorija urejena primerno za lep, turistični kraj...? Pričakujem(o) jasen in konkreten odgovori Še bolj pa pričakujemo, da ne bo ostalo le pri odgovoru, ampak da se bo tudi kaj v resnici z njim zgodilo (beri: umaknilo iz središča Portoroža). Krajanka, ki ji ni vseeno Dodatno vprašanje pa se glasi: Do kdaj bo na prostoru poleg Kaštela gostoval zabaviščni park in kdo je izdal dovoljenje zanj? Do zaključka redakcije ie prispel le odgovor Javnega podietia Okolje Piran: Glede vašega vprašanja v zvezi s prostorom v središču Portoroža - »Tržnico Kaštel« - uvodoma navajamo, kar vam je gotovo že znano, da je za to območje v fazi sprejemanja ureditveni načrt (UN za območje CTS 5/13 »Center Portorož«) Postopki za izvedbo tega planskega akta so po informaciji občinske uprave Občine Piran - Urada za okolje in prostor, predvideni v letu 2001. Glede na to da se bodo postopki za izvedbo tega ureditvenega načrta (UN) zagotovo zavlekli in je zato realno pričakovati, da bodo stekli šele proti koncu letošnjega leta, smo Občinsko upravo - Urad za okolje in prostor zaprosili za stališče, ali bi bilo smiselno oz. mogoče »tržnico Kaštel« oddati v najem do zaključka letošnje turistične sezone. Prejeli smo njihovo pozitivno mnenje, zato bo »tržnica Kaštel« lahko delovala tudi v letošnji sezoni. Soglašamo, da je objekt sicer neprimeren in ne sodi v središče Portoroža, vendar menimo, da je bolje, da objekt, dokler ne bo odstranjen oz. zrušen, oddati in tako zagotoviti vsaj njegovo redno čiščenje in vzdrževanje. Prav to je razlog, da smo Uradu za okolje in prostor predlagali podaljšanje najema, kajti bali smo se, da bi se tržnica, za katero ne bi nihče skrbel, spremenila v shajališče brezdomcev in vrečarjev, v smetišče in neurejeno parkirišče. Predvidevamo pa, da bo konec letošnje turistične sezone nastopili vsi potrebni pogoji za začetek izvajanja ureditvenega načrta za Center Portoroža. Natančnejše informacije o tem terminskem planu pa vam bo lahko posredovala Občinska uprava oz. njen Urad za okolje in prostor. S spoštovanjem. Direktor družbe Robert ČASAR, univ.dipl.prav. Pripis uredništva: Pričakovati je seveda še odgovor drugega pristojnega oz. odgovornega - se pravi z Občine Piran... Kdaj pešpot ob morju? Hortikulturno društvo Portorož je pozvalo člane občinskega sveta Občine Piran in piransko županjo, naj se končno uresniči že desetletja stara odločitev o vzpostavitvi neovirane sprehajalne poti ob morju - od Pirana do Ribiča na polotoku Seča. Pešpot bi naj bila primerna tudi za sprehajanje z otroškimi vozički, za kolesarje, rolkarje, po potrebi pa bi jo lahko uporabila tudi interventna vozila. Ob poti bi bilo treba urediti počivališča in zasaditi okrasno drevje. Dejavnosti, ki se odvijajo ob obali (npr. gostinske, športne, gospodarske...) pa bi se morale podrediti oz. prilagoditi javni pešpoti! Društvo pa letos nadaljuje z lani začetim zelo uspešnim sodelovanjem s študenti krajinske arhitekture na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Pri predmetu oblikovanje krajine so se študentje četrtega letnika konec marca že mudili v Piranu, da bi pripravili svoj predlog ureditve zelenih površin naše občine, še posebej njenega najdragocenejšega obalnega dela. Študentje drugega letnika pa bodo na podlagi načrtov svojih starejših kolegov maja pripravili izbor rastlin in izbrali lokacije za njihovo zasaditev. Junija si bomo lahko ogledali rezultate njihovega dela, ki jih bodo predstavili na razstavi v Piranu. L.S.Z. Od skladišč soli proti Portoroškemu centru in vzolž velikega piranskega parkirišča so letošnjo pomlad postavili nove bele kamnite klopi. 4 «J - ч ^ Vrt У^'. • г» • л "З. r Tail ür мгпк ** ^TDSaŠ; 10 '•'••^•«'--v^agj * -Н2Г raaea'- ћ-н- ..Т651Г(Ж¥ -л- к.>,гизЈа -•C-v -i. II ш иШ irJ] Ж * t, v-- ' * У GLOBALIZZAZIONE? VIENE SPONTANEO DI RISPONDERE: N0 GRAZIE!! Ma owiamente non ef cosi1 semplice. La globalizzazione e* ormai qualcosa di inevitabilel E' il rusultato della maturazione di un complesso insieme di processi scien-tifici, tecnici, tecnologici e sociali che non si puo' impedire e nemmeno fre-nare. Si puo' pero1, e si deve indirizzare il futuro corso della globalizzazione in base alla valutazione delPimpatto che essa comporta sull' ambiente globale e di conseguenza sui rapporti umani e sulla qualita' della vita deli' intera umanita'. E qui vorrei soffermarmi per un paio di minuti su un argomento che in que-sti Ultimi tempi mi fa molto riflettere: II problema degli spostamenti dei cosidetti clandestini. Per ora siamo a confronto con gli inconvenienti causati dagli spostamenti di - tutto sommato - piccolissimi gruppi di per- Questo contributo e1 stato presentato da ligo Fonda alia tavola rotonda tenutasi a Trieste il maržo 2001 in occasione del summit dei ministri dell' ambiente dei paesi G8. Alla tavola rotonda sulle conseguenze della globalizzazione cui hanno participate i Verdi Italiani, numerose organizzazioni dela society civile slamo stati invitati anche i Verdi Sioveni. Oltre a Fonda ha, da parte dei Verdi della Slovenia, partecipato anche Franc Malečkar di Capodistria che e' intervenuto con una discussione sul ruolo dei popoli »pic-coli« e delle minoranze nel processo della globalizzazione. sone che per motivi preva-lentemente bellici, politici ed economici, mettono alio sbaraglio tutte le loro risorse nella speranza di migliorare le condizioni della loro esistenza. E molto probabile pero' che in un futuro alquanto prossimo, a causa deli' approfondirsi delle diffe-renze delle condizioni di vita tra i paesi ricchi e quelli poveri nonche1 dei mutamenti climatici gia' in corso, (con sempre piu' catastrofiche tempeste e innnondazioni da una parte e la progressiva deser-tificazione di enorme superfici del pianeta dali' altra, ci imbatteremo in un altro tipo di migrazione: la migrazione ecological Spostamenti in massa di intere popolazioni che saranno costrette a muo-vere delle loro terre per il semplice ed incontestabile fatto, che esse divente-ranno invivibili. II fenomeno potrebbe raggiungere livelli drammatici o addirit-tura catastrofici sia per coloro che dovranno migrare che per coloro che dovranno subire Г invasione del proprio territorio. (che difficilmente potrebbe rimanere pacifica). E' inutile qui ricordare tutte le implicazioni che simili eventi avrebbero sull' attuale sistema economico, sociale e culturale di cui facciamo parte e a cui ben pochi di noi saprebbero rinunciare. Prima o poi in un futuro molto prossimo masse straripanti di profughi da paesi ecologicamente sinistrati potrebbero non chiedere piu' asilo politico ma piuttosto asilo ecologico. Di per se questo e' un concetto nuovo ma da buoni democratici ed umanisti dobbiamo ricordare che ha le sue solide basi nel codice dei diritti umani. Saremo disposti ad accoglierli? Fino a che punto? Non sarebbe forse il caso di prodigasi perche' questo scenario non si avveri? Secondo me la globalizzazione e' inevitable pero' ai grandi »registi« del futuro ordinamento economico e politico mondiale faccio presente che anche queste sono possibili e probabili conseguenze del loro operato. Se consegui-ranno solamente i loro interessi ed il profitto immediato ed incondizionato e non penseranno in modo altrettanto globale anche all' ambiente e alle neces-sita 1 di tutta Г umanita' non sara piu' possibile fermare la spirale del degra-do. Ugo Fonda, biologo Evrobus bo v Portorožu 19. maja Evrobus je avtobus, obarvan v evropskih (modrih) barvah, ki v okviru programa obveščanja slovenske javnosti o vključevanju v Evropsko unijo - vodi ga Urad vlade za informiranje - potuje po Sloveniji. Na ta način bi naj omogočili čim širšemu krogu ljudi dostop do čim več informacij o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo (EU) in o posledicah članstva. Obveščenost, tako o prednostih kot slabostih vključitve v EU je pomembno za vsakega prebivalca naše države. Ne samo zaradi referenduma, na katerem se bomo odločali, ali bo Slovenija vstopila v EU, ali ne, ampak predvsem zato, da bo vsakdo sam pri sebi vsaj približno vedel, kaj lahko od vstopa pričakuje. Evrobus je potujoča knjižnica in informacijsko središče, v katerem lahko obiskovalci dobijo zelo raznolike informacije o Evropski uniji in pripravah naše države na vstop. Pri iskanju konkretnih informacij in odgovarjanju na morebitna vprašanja sta ljudem na voljo informatorki, sicer pa vsakdo, ki ga ta tematika zanima, sam pobrska med najrazličnejšimi publikacijami, strokovno literaturo, revijami, po brošurah, pa tudi po spletnih straneh. Vsakomur so na voljo brezplačne publikacije, ki jih o Evropski uniji izdaja Urad za informiranje, nevladne organizacije in drugi ponudniki informacij o EU pri nas (Center Evropa, EU . info centri,...). Eurobus je bil lani v Piranu, v Portorožu pa bo 19. maja. Obiskovalci evrobusa so zelo raznoliki - od učencev in dijakov, ki jih k obisku spodbudijo šole, do študentov, ki potrebujejo podatke za seminarske in diplomske naloge, ter povsem naključnih mimoidočih, ki na avrobus stopijo predvsem iz radovednosti - in ravno tako raznoliko je njihovo poznavanje Evropske unije in slovenskega vključevanja. Izkazalo se je, da večina ljudi še vedno potrebuje predvsem osnovne podatke o Evropski uniji, o njenih članicah, o skupni valuti, o prehodnosti meja... Vsakogar seveda tudi zanima, kakšen je status Slovenije v razmerju do EU, kako potekajo naša pogajanja za vstop, o čem se sploh pogajamo, kdaj bomo vstopili in predvsem, kaj se bo z vstopom spremenilo za posameznika. Na to slednje je seveda najtežje konkretno odgovoriti, lahko pa si s primerjavo podatkov med državami, z izkušnjami današnjih članic EU, z rezultati raziskav in analiz, ki so jih (naši in tuji) strokovnjaki naredili za posamezna področja, vsaj približno predstavljamo, kakšne bodo posledice širitve Evropske unije. Vse brezplačne publikacije, vključno z Evrobiltenom, lahko naročite na brezplačni telefonski številki 080 2002, na kateri lahko zastavite tudi vprašanja v zvezi z vključevanjem Slovenije v EU. Naročila in vprašanja lahko pošljete tudi na elektronski naslov evrofon@gov.si Evrobus bo v Portorož pripeljal v soboto 19. maja in bo predvidoma parkiran na robu ploščadi trga Prekomorskih brigad. April 2001 portorožan it. 3-4 VEČER PESMI Ob svetovnem dnevu poezije, 21. marca, je piransko Društvo prijateljev mladih organiziralo odprto branje poezije pesnikov začetnikov z nazivom Nove pesmi. V Studio galeriji Gasspar so se, obdani z žlaht-nostjo in lepoto likovnih del akademskega slikarja Franceta Slane, prvič javno predstavili mladi in starejši avtorji. Ne glede na pomisleke in tremo so sami prebirali svoje v slovenskem, italijanskem ali hrvaškem jeziku napisane pesmi. »Pesmi nastajajo v tišini, vsaka zapisana misel, izpoved... je namenjena nekomu, ki naj bi ji prisluhnil. V tem je smisel nastanka besed, ki nas zbližujejo in bogatijo«, je ob otvoritvi pričela literarni večer Zora Mužinič. Kot prvo je prisotnim prebrala poezijo Toma Kunoviča, ki v Piranu živi že nekaj desetletij in se odziva na usode prebivalcev starodavnega mesta. Najmlajši, Jernej Pegan, učenec 6. razreda OŠ Ciril Kosmač Piran, je bil prvi, ki se je »opogumil« ■ill Edi Štukl prebira svoje pesmi. Andrea Schmidt v pesniškem žaru... in vse očaral s svojo otroško, iskreno izpovedjo, in tenkočutnim posluhom za svet in ljudi ki ga obdajajo. Sledili so si srednješolci in srednješolke piranske Gimnazije in Srednje pomorske šole Portorož: Katarina Haramija, Ana Kruleč, Aljoša Vidmar. Ljubezen, upanje, hrepenenje, spomini... tudi zaskrbljenost, žalost in jeza... Andreas Scmidt, učenec OŠ Vicenzo de Castro, o njem so pisali tudi v februarski številki Trilla, glasilu italijanske skupnosti, je požel topel aplavz. Prešerno razpoloženje in veliko dobre volje je s svojimi duhovitimi verzi posejal med prisotne najstarejši udeleženec, Edi Štukl iz Lucije. Večer se je zaključil s podelitvijo knjižnih nagrad, ki jih je za to priložnost prispevala knjigarna Libris. Zora M. in Mojca D. 9(pzmetiAa £ana J}ožlč t.p. Nega obraba Nega telesa Ajuvreda masama Klasična masama J^a^ta 7, TUHUl ШЖЏ ^fy Depilacija Manikura Pedikura Mednarodna glasbena Skupina GEN VERDE V Portorožu 21. aprila ob 20.00 bo v portoroškem Avditoriju v okviru turneje po srednji in jugovzhodni Evropi gostovala mednarodna glasbena skupina GEN VERDE, ki prihaja iz Loppiana blizu Firenc. Skupino sestavlja 25 umetnic z vsega sveta, ki so v petintridesetih letih odkar delujejo (z generacijskimi zamenjavami) imele že okoli 1500 koncertov po vsem svetu. Izdale so več kot 60 plošč, avdio in video kaset ter zgoščenk v različnih jezikih, pogosto tudi v jezikih narodov, kjer so gostovale. Pri ustvarjanju lastnih vokalno instrumentalnih del in koreografij jih je vzpodbujala želja posredovati ljudem obiskovalcem pozitiven pogled na svet in življenje. Njihovo življenjsko vodilo je Evangelij, ki »če ga živimo, je silna moč in polnost ter izviren način življenja, pa tudi umetniškega navdiha«. Nam se bodo umetnice predstavile z musicalom Prime pagine (Prve strani), kjer se recital prepleta z glasbo različnih zvrsti in plesom. Ljubiteljski ustvarjalci občinstvu z ljubeznijo... Sklad Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti Piran je v tem mesecu pripravil številne prireditve, na katerih se predstavljajo kulturne skupine iz Izole, Kopra, Ilirske Bistrice, Sežane, Postojne... Nekatere si lahko še ogledate: v piranskem Tartinijevem gledališču se bo 11. aprila predstavila gledališka skupina Ščuka iz Planine z Norčijami v spalnici Alana Ayckbourna (predstava je ob 20. uri). V portoroškem Avditoriju pa bodo prišli na svoj račun ljubitelji plesa, saj se bodo 18. aprila ob 18. uri predstavile plesne skupine, ki delujejo v mestih obalno-kraške regije, v Ilirski Bistrici in Postojni. Gledališče Tartini pa bo 20. aprila ob 20. uri gostilo še veliko parado pevskih zborov - Primorska poje 2001. POMLAD M£ SPOMIN*^ pLfslOIM NKRKZ-ČN- m\ SE- № KOTKUNU Poleti dobih l&r^ se boh. NMlUtl^ DELBtLLO,i,/9 RAZSTAVE Fotografski ex-tempore konec aprila v Piranu • Razstavišče Krka v Zdravilišču Strunjan so od 28. marca do 24. aprila razstavljena najnovejša dela tržaškega slikarja Deziderija Švare, rojenega leta 1934 v Ricmanjih pri Trstu. Imel je že več ko petdeset osebnih razstav in sodeloval na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini. Tudi v razstavljenih delih v strunjanski galeriji je avtor vezan tradiciji slovenskega krajinarstva. Foto klub Portorož pripravlja mednarodni fotografski ex-tempore, ki ga je naslovil Istra 2001 in bom potekal 28. in 29. aprila letos od 8. do 20. ure. Kdor želi sodelovati, se bo lahko vpisal na Tartinijevem trgu v Piranu na dan prireditve. Na ex-temporu lahko sodelujejo vsi fotografi, ob vpisu pa bodo morali predložiti film(-e) za barvne diapozitive (E-6). Tema fotografske razstave bo Slovenska Istra. Dela bo tričlanska komisija ocenjevala 6. maja, nagrade - tri praktične nagrade, nagrada za kolekcijo diapozitivov in pet diplom -pa bodo podelili 11. maja. Kdor želi še več pojasnil, naj se obrne na ZKD Karol Pahor, Prvomajski trg 2, PIRAN (tel. 671-0090) ali na GSM 041/24 99 37 (g. David Vatovec). Deziderij Švara: ECLAT, '98 • Od 20. aprila do 2. maja bodo v predverju portoroškega Avditorija na ogled dela mlade reške slikarke Mirne Požar, ki je na lanskem piranskem Ex tempore prejela nagrado »Mladi avtor«. • V Galeriji Studio Gasspar v Piranu bodo predvidoma 20. aprila odprli razstavo likovnih in keramičnih izdelkov otrok piranske devetletke ter starin njihovih non in nonotov. Od 27. aprila pa bodo razstavljena likovna dela Jerce Šantej in Jožice Medle. • Pomorski muzej Sergej Mašera Piran je v Mestni galeriji v Piranu v sodelovanju z Arheološkim muzejem Istre iz Pulja pripravil gostovanje arheološke razstave Monkodonja - znova odkrito gradišče, ki je na ogled do 6. maja letos. Postavitev omak o kulturnih spomenikih Občina Piran ima že nekaj let v načrtu postavitev oznak o kulturnih spomenikih. Druga mesta, ki morda nimajo toliko dragocene kulturne dediščine, kot jo ima Piran, take oznake že imajo. To kaže, da naš odnos ni dovolj spoštljiv in se ne zavedamo, da je dediščina lahko pomemben dejavnik v turistični ponudbi cele občine. Prav bi bilo, če bi bile tablice izdelane in postavljene že pred začetkom letošnje turistične sezone, torej že zdaj, aprila. PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR NAVDUŠIL Na predvečer 8. marca nas je piranska organizacija Združenja borcev prijetno presenetila. V počastitev mednarodnega praznika Dneva žena je za nas pripravila PARTIZANSKEGA PEVSKEGA ZBORA iz Ljubljane, ob prihodu so otroci obiskovalke obdarili tudi z rdečim nageljnom. Občinstvo je nagovorila direktorica Avditorija gospa Jana Tolja, ki je poudarila, da morajo ravno starejši, člani združenja borcev in udeleženci NOB, mladim rodovom z živo besedo prenašati dogodke iz preteklosti. Nagovoril pa nas je tudi podžupan, gospod Drago Žerjal in nas z duhovitimi besedami opomnil na razlike med starejšimi in mlajšimi generacijami. Na prireditvi je bilo mnogo obiskovalcev starejših letnic, bilo pa je precej tudi mlajših ljudi, in celo šolarjev. Partizanski pevski zbor je s svojimi pesmimi razživel do zadnjega kotička zasedeni Avditorij. Publika je navdušena vstala in skupaj s pevci zapela in ploskala v ritmu pesmi Primorska je vstala, Na juriš, Hej brigade... Kakorkoli, borci so dokazali, da poznajo miselnost domačega, z vsemi preizkušnjami preteklosti prežetega primorskega človeka. Doživetje je bilo tudi dragocena izkušnja, saj smo se zopet lahko prepričali, da ni prihodnosti brez preteklosti. Dragica MEKIŠ Ni vseeno, kako obračate vaš denar, da bo najbolj donosen. Zato ravnajte modro in poiščite nasvet strokovnjakov borzno posredniške družbe v Kopru, Pristaniška 12 tel.: 05/663-31-00 __llnterfin Primorski Finančni Ctnler Interfin PFC Bralke in bralci o Portorožanu Portorožan izhaja že enajsto leto. Začel je izhajati pri Krajevni skupnosti Portorož januarja leta 1991, najprej na skromnih štirih straneh v nakladi 1.200 izvodov. Prve številke so imele delovno ime Glasilo krajanov Portoroža in so bile tiskane v zelo slabi tehniki. Postopoma so se skupini petih, ki so sestavljali uredniški odbor, začeli pridruževati novi sodelavci in sodelavke. Novice v časopisu, ki se je po nekajmesečnem izhajanju po odločitvi uredniškega odbora preimenoval po kraju izhajanja v Portorožana, so najprej zajemale dogajanje v Portorožu. Zelo kmalu pa so začeli sodelavci pisati tudi o dogajanju v drugih krajih v naši občini (predvsem o Piranu in Luciji). Zanimanje za časopis se je povečalo (kar se je pokazalo tudi v povečanem interesu za objavljanje plačanih reklamnih oglasov), zato se je naklada povišala na sedanjih 3.000 izvodov. Kje dobite Portorožana? govi priljubljenosti med bralci, je potekalo po Kanali razpečevanja Portorožana so vsa leta metodi osebnega intervjuja (kjer je stopnja odziva razmeroma visoka) in pošiljanja anket po pošti. Vprašalniki (ankete) so bile anonimne. Zastavljena so bila tako imenovana zaprta vprašanja (z vnaprej določenimi oz. ponujenimi vsemi možnimi odgovori) ter odprta vprašanja, ki dopuščajo enaki: preko pošte, po gospodinjstvih (preko prostovoljcev) in preko trgovin, kjer ga lahko kupci vzamejo brezplačno. Naj na tem mestu objavimo trgovine oz. mesta, kjer lahko skoraj vedno dobite Portorožana (dokler seveda ne poide): v Portorožu je to market M-Degroja v centru in kiosk (trafika) s časopisi (oboje pri glavni avtobusni postaji), trafika v hotelu Slovenija (pri poslovalnici koprske banke), na Fizinah v Degrojevem marketu v skladišču soli Monfort in mini marketu bencinske črpalke OMV Istrabenz, na Bernardinu dobite Portorožana v marketu Mini Coop, na Belem Križu pa v marketu nasproti križa, pa v marketu Lucija, ki je v turističnem kompleksu Metropola; v Luciji dobite Portorožana v Degrojevih marketih (v tistem ob semaforiziranem križišču, ob Liminjanski cesti, na Vojkovi ulici in v pritličju stanovanjskega stolpiča v območju diskonta Degroja), v knjigarni in papirnici Mladinske knjige (pri pošti), v TPC-ju ga imajo v knjigarni Kriza žanra, Portorožan je na voljo še v marketu Petra v obrtni coni, pa ob Šolski ulici (v trgovini Jagoda in v trafiki), po novem pa bo tudi v delika-tesl Da (nasproti diskonta), občasno pa še v kateri drugi od lucijskih trgovin; v Piranu imajo Portorožana v Degrojevih marketih na Levstikovi ulici in na Rokovem trgu, pa v marketu na Trgu 1. maja ter v Mestni knjižnici. Seveda lahko Portorožana dobite tudi po pošti (naročite ga lahko po tet: (05)674-09-47 ali 67409-48, kjer vam bomo dali še dodatna pojasnila). Če pa je še kje kakšen prostovoljec, ki je pripravljen Portorožana razpečevati v okolišu (ulici, bloku...), naj se javi (tel.številke so iste!) Kaj mislijo bralke in bralci o Portorožanu? Ob vsaki okrogli obletnici ljudje navadno analiziramo svoje dosedanje početje, da bi si potem lahko lažje zastavili cilje in način delovanja v prihodnje. Naša sodelavka Alja Tasi si je pri svojem študiju na Visoki šoli za management v Kopru za temo svoje seminarske naloge izbrala Portorožana, katere izsledki bodo uredništvu in Krajevni skupnosti Portorož pri nadaljnjih odločitvah gotovo dobro služili. Mi smo iz njenega seminarskega dela povzeli nekaj podatkov, ki bi utegnili zanimati tudi naše bralke in bralce. Anketa Zbiranje podatkov, na podlagi katerih smo potem lahko potegnili nekatere ugotovitve oz. zaključke o pogostosti prebiranja časopisa in nje- vprašanemu, da odgovarja z lastnimi besedami. Ciljna populacija, iz katere je bil izbran vzorec za raziskavo, so bili prebivalci občine Piran, ki so bili izbrani naključno (150 oseb). Rezultati ankete Anketo je izpolnilo 108 ljudi: 48% vprašanih je bilo moških in 52% žensk. 22 odstotkov anketiranih je bilo mlajših od 20 let, 3 odstotke je bilo starih od 20 - 30 let, 19% od 30 - 40 let, od 40 - 50 let jih je imelo 30%, 6 odstotkov jih je bilo starih od 50 - 60 let, nad 60 let pa je bilo 20 odstotkov. Z osnovnošolsko izobrazbo jih je bilo 13 odstotkov vprašanih, 50 odstotkov jih je bilo s srednjo šolo, 21 odstotkov z višjo šolo in 16% s fakultetno izobrazbo. Vsi vprašani pa so poznali Portorožana. Berejo pa ga: 61% vsak mesec, 36% občasno in le 3% nikoli. 43% bralcev Portorožana prebira že več kot pet let, 48% ga pozna manj kot pet let vendar več kot eno leto, 9 odstotkov pa je novih bralcev. 21% bralcev prejema časopis po pošti, 45% ga dobi v trgovinah, 34% pa po drugačnih kanalih. Večina (84%) jih je pravilno ugotovila, da sodelavci Portorožana za svoje novinarske prispevke niso plačani. In kaj najraje prebirajo Portorožanove bralke in bralci? Ženske najrajši berejo lokalne novice, reportaže in humor, moški pa reportaže, športne prispevke in pisma Portorožanu. Oboji skupaj pa imajo najrajši reportaže o kraju, pisma Portorožanu in lokalne novice. Najmanj pa bralce zanimajo križanka (čeprav rast števila poslanih križank priča o nasprotnem - opomba uredn.), horoskop in čestitke (oz. rubrika Mi med seboj). Na vprašanje, kakšne izboljšave bi predlagali uredništvu Portorožana, je odgovorilo 31 % vprašanih od katerih jih večina (69%) ni imela nobene pripombe oziroma predloga. Od predlaganih izboljšav se jih je tretjina nanašala na tehnične (npr. barvni tisk), dve tretjini pa na vsebino. Od vseh anketiranih si torej 10% bralcev želi tehničnih, 20 odstotkov pa vsebinskih izboljšav. Pa si pobliže oglejmo nekaj predlogov za vsebinsko izboljšanje Portorožana: več prispevkov o dogajanju v kraju in okolici, nevmešavanje v politiko, več novic s podeželja in več gospodarskih informacij, bolj objektivno poročanje, bolj profesionalni članki, manj kritike, na drugi strani pa je tudi želja za še več kritičnosti, več za mlade, več športa, novice iz sveta, manj čestitk, uvedba novih rubrik (literarne strani, odgovori strokovnjakov npr. zdravnikov, pravnikov, itd. na vprašanja bralcev),... Kritičnost bralcev, posebej pa predlogi so zelo dobrodošli. Nekaterih pomanjkljivosti Portorožana se zavedamo tudi mi sami, ki ga delamo, a bi morali vložiti še veliko več svojega truda, pa tudi finančnih sredstev, da bi jih lahko odpravili. Kot je bilo velikokrat poudarjeno, novinarski prispevki sodelavk in sodelavcev niso honorirani - lahko bi jih mirne duše uvrstili v kategorijo prostovoljno delo, zato ne gre pričakovati najvišjo stopnjo profesionalnosti. Smisel Portorožana je, da je odprt za vse. Kdor bi torej želel sodelovati, mora zbrati le nekaj volje in se oglasiti v uredništvo, da se dogovorimo kako in kaj! Čimveč bo sodelavcev, ki bodo pisali o najrazličnejših področjih, bolj bo časopis raznolik (potem bo tudi kaj več vesti s področja gospodarstva ali o mladih, športu, - vendar pa - kogar to zanima, obstajajo specializirani časopisi, ki pišejo le o tem). Zelo radi bi imeli več vesti s podeželja - ali se nam je kdo od tam pripravljen pridružiti? Pa da bi se ne mešali v politiko? Ali je to sploh mogoče? Razmislite, vendar! Politika je tudi Liminjanska cesta, pa Belokriška cesta, za katero ni pa ni (???) denarja, pa sred-njevalovni oddajnik na Belem Križu, pa parkirni režim, sprejemanje prostorskih aktov in z njimi povezani posegi v prostor, pa gradnja komunalne infrastrukture in celo urejanje zelenic; od politike zavisi, ne boste verjeli, še celo koliko otrok bomo rodili Slovenci... Politika odloča o našem davko-plačevalskem denarju - ne, zares ni mogoče, da je ne bi pozorno motrili. To je pravica, ißi3 g£g=> predvsem pa dolžnost vseh medijev! Seveda tistim tam »zgoraj« ni prav, a zavedati se morajo, da ne odločajo le o lastnem dvorišču, temveč tudi o tvojem, mojem, našem... Da bi se jih morali bati, paziti, da se jim ne zamerimo (saj poznate tisto iz Martina Krpana: »Dolga je cesarjeva roka...!«)? Le tiranov bi nas morda moralo biti strah, pa še ti prej ali slej naredijo svoj konec! Sicer pa - pri nas ni več tiranov, mar ne? Čeprav - vsaj po vaših anonimkah sodeč - bi jih moralo še kar nekaj strašiti tod naokoli! In v katerih časopisih naši anketiranci še spremljajo lokalne novice? Polovica Portorožanovih bralcev spremlja lokalne novice še v Primorskih novi- cah, 10% v Delu, 9% v Primorskem utripu, v Slovenskih novicah 5%, v Dnevniku pa jih spremlja 1%. 48% bralcev Portorožana je prepričanih, da so v Portorožanu lokalne novice predstavljene enako dobro kot v drugih medijih, 34% bralcev jih meni, da je Portorožan boljši, 18% pa, da je slabši. Anketiranci so ocenjevali vrednost časopisa in tako je nastala tudi njegova povprečna vrednost, ki je 115 tolarjev. Za zaključek: Analiza anket je pokazala visoko stopnjo prepoznavnosti Portorožana (100%), visok odstotek rednih bralcev (61%), ki so z njegovo vsebino v glavnem zadovoljni (69%), medtem ko si jih 31% želi konstruktivnih tehničnih in (ali) vsebinskih izboljšav. Anketiranim bralcem smo zastavili še hipotetično vprašanje ali bi bili pripravljeni kupovati Portorožana. 57% vprašanih je odgovorilo, da bi ga kupovali, 33% jih je bilo neodločenih, 10% pa je odgovorilo, da ga ne bi kupovali. 34 odstotkov vprašanih bralcev je za Portorožana že dalo prostovoljni prispevek, ostali pa ga (še) niso. Naša raziskava je kot notranje prednosti Portorožana navedla: širok krog sodelavcev, urejeno infrastrukturo in distribucijo, visoka raven kakovosti, dober »image«, velik tržni delež- Kot poglavitna notranja slabost pa neustrezni finančni viri. Livija Sikur Zorman Restavracija ZLATO SIDRO v Portorožu & pizzerija ZLATO SIDRO v Luciji, vse bolj priljubljeni tako med sladokusci, kot ljubitelji hitrih jedi želita svojim gostom in vsem bralkam ter bralcem Portorožana sončno in toplo pomlad ter jim voščita lepe praznike. Podjetje za gradbene storitve in inženiring Obala 55 - Portorož GSM: Tel.: Fax: 041/618-541 639-283 630-911 718-142 05/674-62-30 05/677-04-26 k. d. Obala 55, PORTOROŽ IZBOR AFORIZMOV MILKE JAKOMIN IZ LUCIJE, KI JI JIH JE NAREKOVALO ŽIVLJENJE: • Z visokega gledaš gladino morja, le z nizkega vidiš globini do dna. • OGLAS: Zgubila sem zaupanje v ljudi. Kdor si upa vrniti mi ga, naj se javi pod šifro: ZGUBLJENE ILUZIJE. • OGLAS: Poceni prodam dobro ohranjen (podedovan) idealizem, ker se bojim, da naslednje generacije ne bi imele dosti koristi od njega. Šifra: NOVI REALIST. (1986) • Nekateri plačujejo svoje dolgove v življenju sproti, drugi jih plačajo vse naenkrat. • Moški imajo radi gole ženske, ženske pa golo resnico. • Vsaka drugačnost od povprečja je za ljudi nenormalnost. • Ko te kdo verbalno napade, mu prisluhni: to izhaja iz njega. • Svoje napake najlažje opazimo na drugih. • Napake staršev plačujejo otroci • Imam svoja načela. In načela so imeli revolucionarji. • Pijanci in umetniki govorijo v metaforah. • Včasih se napijem, pa se naslednji dan streznim. Nekateri so popolni abstinenti, a se nikoli ne streznijo. • Demokracija pri nas je to, da nekaj izprijencev bogati na račun revežev. Koristna naložba Piranske ulice so ozke. Redke so širše od dveh metrov. Zato je bilo doslej treba neizogibno za pometanje uporabljati običajne metle sile. Pirančani so sicer lahko opazili (v zadnjem obdobju manj pogosto) manjši pometalni stroj, ki pa je svoje delo opravljal le na obrežju, Župančičevi, Gregorčičevi in ulici Svobode (razen, če ga pri delu niso zaustavile gostilniške mize ali avtomobili). A časi gredo dalje tudi pri nas. Tako so nam pred štirinajstimi dnevi v komunalnem podjetju Okolje Piran predstavili delovanje novega ja. Nekatere značilnosti stroja obetajo, da so pričakovanja glede njegove uporabnosti upravičena: širina stroja je 1350 mm (kar sicer pomeni, da v piransko ulico Alme Vivode še vedno ne bo mogel), višina 2180 mm (podhodi ne bodo več ovira) in dolžina 3450 mm. Posebnost je tudi krmiljenje stroja na zadnjih kolesih, ki omogoča stroju izredno kratek polmer obračanja. Stroj seveda ni poceni: brez DDV-ja stane 16,3 milijonov SIT. Nakup stroja se financira iz proračuna občine Piran, ki ga bo bremenil naslednjih pet let, enako kot gre v breme občinskega proračuna tudi čiščenje ulic v Piranu, Portorožu in Luciji. Po našem mnenju je pravkar nabavljeno gibko pometalno vozilo pametna naložba. Sicer pa bo stroj učinkovit, če mu bomo pomagali ljudje. Stroj sam pač ne bo zmogel, da bi ulice sijale od čistoče. Za to moramo poskrbeti ljudje: tisti, ki živijo v Piranu in tisti, ki ga obiskujejo tako, da bomo poskrbeli, da bodo smeti romale, kamor sodijo - v smetnjake. Za začetek toplo priporočilo: kadilcem in lastnikom štirinožnih pasjih prijateljev: ne odvrzite cigaretnega ogorka kamorkoli po tleh piranskih ulic, pa počistite za svojim kužkom, ki ste ga peljali na potrebo. M.J. in veliko delovne Tartinijevem trgu, pometalnega stro- čiščenje nereda in slovo od starih stvari Čistoča je pol zdravja, pravi pregovor in pomlad je letni čas, v katerem največkrat začutimo, da bi bilo dobro počistiti stanovanje in se znebiti kakšne nepotrebne stvari ali dveh. Če vam primanjkuje volje in energije, ki bi to neotipljivo željo spremenila v uspešno akcijo, vam bo morda v pomoč knjiga Karen Kingston "Ustvarjanje svetega prostora in feng šui", ki govori o odličnih terapevtskih učinkih čiščenja. "Znebite se nepotrebne krame in vaše življenje se bo premaknilo z mrtve točke/' je prepričana Kingstonova, saj temeljito čiščenje stanovanja, urejanje stvari ter slovo od nepotrebne navlake izboljšajo tok energije v prostoru, kot tudi v življenju posameznika. "Nikoli ne podcenjujte učinka nereda na svoje življenje," piše Kingstonova. "Nered se nabira, ko energija miruje in to dobesedno zaustavi vaše življenje. Zdrava energija je energija, ki se giblje." Večina ljudi, ki ima veliko šare ali nereda pravi, da ne najde energije, da bi začela s čiščenjem in pospravljanjem. Neprestano so utrujeni. Čiščenje nereda dejansko sprošča ogromne količine energije v vašem telesu ter olajša telo in dušo. V čiščenju nereda, odvečnih stvari, krame je nekaj neverjetno zdravilnega. Vzrok tiči v tem, da se tedaj, ko čistite stvari na zunanji ravni, hkrati odvija sprememba tudi znotraj vas. Selitev je za večino ljudi dogodek, ob katerem pride na dan ves nered. Eden izmed razlogov, zakaj je selitev tako naporna, je ta, da imate pri pakiranju in razvrščanju stvari opravka z duševnimi in čustvenimi povezavami, ki vas vežejo na stvari, kar je lahko zelo izčrpljujoče. "Moje glavno merilo za začetek čiščenja nereda je: če bi se morala jutri seliti in bi pri selitvi vrgla stran več kot eno ali dve vreči smeti, potem moram pregledati stvari in počistiti nered takoj," pravi Kingstonova. Za vajo se nekega dne odločite, da boste resnično natančno očistili nekaj, kar običajno le površno očistite. Ne počnite tega zato, ker bi bilo to gospodinjsko opravilo, temveč ker je ta predmet del vašega življenja in ker želite izkazati čast sami sebi. Presenečeni boste, kako dobro dene. Umetnost čiščenja prostora se začne z urejanjem nereda in šare, ki ste jo nakopičili, s pospravljanjem vašega doma in dobrim, pravim spomladanskim čiščenjem. Če boste skrbno spomladansko očistili svoj dom in če ga boste potem tako čistega tudi ohranjali, boste dobili neverjetne rezultate. Imate v omari ali pod posteljo skrite nezaželena darila, ki jih razstavite ali oblečete samo takrat kadar oseba, ki vam jih je podaril, pride na obisk? Znebite se jih! Če imate stvari samo zaradi občutka dolžnosti ali strahu, izgubljate svojo moč. Raziščite območja nereda v vašem domu, še posebej kleti, podstrešja in sobe za kramo. Ni mesta, kamor bi lahko spravili nered, ne da bi vplival na vas. Pomemben je vhod v vaš dom, ne zalagajte ga s čevlji, starimi časopisi in podobno. Prav tako je pomembno, da so prostori za vrati prazni in da so prehodi brez nereda. Razna ropotija naj vsaj ne leži na tleh. Mnogi ljudje, ki trpijo za depresijami, imajo na tleh ogromno nereda. To njihovo energijo stalno vleče navzdol. Poglejte pod posteljo, na omare in v omare, v torbico in v žepe, morda boste dobili inspiracijo, da kaj počistite ali odvržete. Poglejte svoj avto. Vam je nerodno in se opravičujete zaradi stanja svojega avtomobila vedno, kadar nekoga vozite? Nered v službi na vaši delovni mizi lahko povzroči, da se počutite poražene, še preden se lotite dela. Različne vrste nereda lahko predstavljajo tudi knjige, ki se jih samo oklepate, fotografije (hranite samo tiste, ob katerih se dobro počutite). Bodite pozorni na stvari, ki jih je potrebno popraviti. Vaš zavestni um je že zdavnaj nehal opažati tisti stol z razmajano nogo ali električni strojček, ki se pregreje vsakič, ko ga vključite. Toda vaš podzavestni um se vsega natančno spominja. Vedno, ko vstopite v sobo ali vas na ta predmet nekaj spomni, vaša energija pade. "Če vas je branje teh vrstic navdihnilo, da se kot ninja zapodite po svojem domu in odločno pospremite nered v onostranstvo, je to odlično," pravi Kingstonova in dodaja: "Če nekega predmeta niste uporabljali že leto ali dve in če ga naravnost ne obožujete, potem je čas, da gre svojo pot. Prodajte ga, zamenjajte, zažgite, podarite ali naredite z njim, karkoli se vam bo zdelo primerno. Čiščenje nereda pomeni, da dopustimo, da nekaj odide in da zaupamo procesu življenja, da nam bo prineslo tisto, kar potrebujemo, namesto da shranjujemo stvari "za vsak primer". Zavedajte se, da vse, kar imate, na nek način zahteva vašo pozornost. Očistite svoj nered - postali boste svobodni in vaše življenje bo resnično nekaj pomenilo." Alja Tasi DAN POMORSTVA 7. marca letos je bila deseta obletnica sprejetja resolucije o pomorski usmeritvi Republike Slovenije. Takrat je Slovenija tudi uradno potrdila, da je pomorska država in zato ta dan praznujemo kot dan pomorstva. Letos je bil praznik še posebej slovesen, saj je Uprava za pomorstvo dobila nov, specializiran čoln za opravljanje nadzora ter iskanja in reševanja na morju. Botra čolna je bila gospa Štefka Kučan, ki je ob krstu posadki čolna zaželela mirno morje, uspešno delo in srečno vrnitev v domače pristanišče. Na prireditvi so sodelovali tudi posadki Srednje pomorske šole in Fakultete za pomorstvo in promet s slavnostno okrašenima šolskima kuterjema ter dijaška posadka na novem šolskem hitrem čolnu za reševanje. Dijaki pomorske šole so ob koncu prireditve s kuterjem na vesla popeljali gospo Štefko Kučan na krožno vožnjo po starem koprskem pristanišču. Ga. Kučan je bila navdušena in obljubila je, da bo še kdaj »poveslala« z dijaki. R.S. TEKMOVANJE IZ FIZIKE Na Srednji pomorski šoli Portorož je bilo 24. marca 39. regijsko tekmovanje srednješolcev iz fizike, ki so se ga udeležili dijaki iz naslednjih obalnih šol: Gimnazije Piran, Gimnazije Koper, italijanske gimnazije Ginnasio G.R. Carli Koper, Srednje tehniške šole Koper in Srednje pomorske šole Portorož. Vseh prijavljenih na tekmovanje je bilo 45, vendar se tekmovanja niso udeležili vsi prijavljeni dijaki. Za reševanje nalog sta bili namenjeni dve uri in pol. Po končanem pisanju je bilo poskrbljeno za malico in pijačo. Popravljanje pisnih izdelkov je trajalo do ene ure, nakar so bili objavljeni rezultati in podeljene nagrade. Tekmovanje je bilo dobro pripravljeno. Seveda, vsakdo si je želel zmagati, a le nekaj je bilo najboljših, ki so si zaslužili nagrade. Aljoša Pahor Z6KLJCICN0 GRfiDBENfi DELfl Franjo PERAS, s.p. Senčna pot 17, PORTOROŽ, GSM: 041/788-126 Gimnazijci ne spoznavajo sveta le iz knjig - Člani Turističnega krožka Gimnazije Piran so se pod vodstvom njihove mentorice Polone Senčar iz turistične agencije Maona odpravili na dvodnevni pomladni izlet vse tja do prestolnice nekoč mogočne avstro-ogrske monarhije, danes pa veliko manj veličastne države Avstrije - do Dunaja. Veliko o Dunaju, njegovi preteklosti, jeziku ter Dunajčanih so mladi izletniki izvedeli že iz referatov, ki so jih pripravili že pred izletom in jih predstavili med potjo. Dunaj jih je sprejel s svojimi veličastnimi palačami, ki so se šopirile in dajale vtis bogate preteklosti. Po ogledu središča mesta, Štefanove cerkve,... so se odpeljali še do muzeja, kjer je ravno potekala razstava: »7000 let Perzije«. Izredna pa je tudi arhitektura novega Dunaja - povsem nora in odštekana nedolgo umrlega arhitekta Hundredvaserja - videli so njegovo Kunst hause, ki je nekaj povsem drugega kot mogočna mestna hiša ali pa se veličastnejši Schunbrunn. Najlepši čas v letu • pomlad - je tu • • II • I • I I II v •n z n|0 prazniki, ki nas privabi)« na sončne sprehode... 1>o katerih si boste zagotovo zaželeli tudi kakšne sladke dobrote... Z najboljšimi sladicami vas pričakujeta v Portorožu slaščičarna s svojo pekarno in sladkim butikom v Luciji ki vam voščita veselo veliko noč. Delo univerze za tretje življenjsko obdobje gre v klasje Po prvem letu svojega delovanja imajo kaj pokazati Skoraj bo minilo leto, kar je v naši občini začela delovati univerza za tretje življenjsko obdobje. Ta svojevrstna društvena organizacija je narasla na 131 članov. Vsi so aktivni v raznih krožkih, ki delujejo povprečno mesečno okoli 80 učnih ur. To je v pravem smislu svojevrstna izobraževalna dejavnost, tesno povezana s prijetnim druženjem ljudi, ki so svojo življenjsko delovno obveznost izpolnili, zdaj pa so svoje upokojensko življenje bogatijo z različnimi dejavnostmi, ki so jim v korist in veselje. Spočetka je bilo največ zanimanja za računalniški krožek, saj jih je letos nad polovica spoznavala prve in nadaljevalne korake v svet sodobne digitalne povezanosti. Zadnje mesece pa vse bolj narašča zanimanje za umetnostno zgodovinsko področje. To tudi zato, ker je delo tega krožka združeno s celodnevnimi obiski različnih krajev, pri katerih spoznavajo krajevno zgodovinske in umetniške privlačnosti. Tako je zadnja dva meseca vsakokrat po 50 udeležencev obiskalo zgodovinske glagoljaške kraje v Istri, ogledalo si je osrednje znamenitosti Ogleja, Devina in Nabrežine. Veliko zanimanja vrednega so videli na ogledu gradu Prem, kjer je prav zdaj odprta tudi razstava o pesniku Dragotinu Ketteju, ki jo je pripravila zelo cenjena mentorica tega krožka Zvona Ciglič, sicer kustosinja koprskega muzeja. Na poti pa so si ogledali tudi nekatere umetniško zgodovinske znamenitosti v Brkinih. Seveda pa marljivo delujejo tudi drugi krožki, ki jih vodijo prizadevni mentorji. Ni člana, ki ne bi bil dejaven vsaj v enem izmed njih, precej pa se jih je navdušilo za spoznavanje in obvladovanje raznih dejavnosti, od učenja jezikov, pohodništva, debatnega krožka in drugih. V krožku, v katerem se urijo v veščini oblikovanja iz gline, so nekateri pokazali, da je tudi za tako dejavnost iz veselja kar precej skritih talentov. Na fotografiji vidimo nekaj udeležencev krožka za obdelovanje gline, med njimi so Nives Rustja, Zdenko Troha, Edi Kranjc, mentor (sedi) pa je Robert Čelič. Za večino praktičnih dejavnosti članom univerze za tretje življenjsko obdobje piranske občine gostoljubno nudi streho osnovna pola v Luciji. Že doslej razvita dejavnost pa čedalje bolj kaže, da društvo, ki je uspešno prehodilo prvo leto svoje življenjske poti, neobhodno potrebuje tudi prostore za sedež društva. Zanimanje potrjuje, da je taka dejavnost za družbo in generacijo potrebna in koristna. Za našo občino velja to še posebej, saj je po statističnih podatkih po razmerju med tretjo generacijo in mlajšim prebivalstvom Piran na vrhu v Sloveniji. Gustav Guzej LITERARNA NAGRADNA UGANKA V prejšnji številki smo vas spraševali po imenu avtorice knjige Srečanja z morjem (Incontri con il mare - in ne Incontri di mare, kot se nam je pomotoma zapisalo, na kar nas je opozoril eden od reševalcev uganke). Pravilni odgovor je Duška Žitko. Med poslanimi rešitvami smo izžrebali tisto, ki jo je poslal Dino SHARAN, Ulica Svobode 31, 6330 Piran. Čestitamo! Za nagrado prejme resnično izredno lepo publikacijo Duške Žitko Srečanja z morjem, ki mu jo poklanja Pomorski muzej S. Mašera Piran. Nagrajenca prosimo, naj po knjigo pride kar sam v uredništvo Portorožana (Obala 16,1. nad. levo, v Portorožu). Pa še nova uganka, za katero smo dobili navdih pri ministrici dr. Tei Petrin oz. njenemu pravilniku o obratovalnem času trgovin, ki bo (kot vedno) »udaril« po šibkejših (po ženskah, kajti teh je med prodajalkami največ in jim pravilnik »nalaga« nedeljsko delo. Nedelja kot Gospodov dan pa naj bi veljala tudi za trgovce, mar ne!?? Lepo darilo za bližajoči se delavski praznik, 1. maj!) Pa bodi dovolj razpredanja o socialnih temah. Pojdimo k naši uganki! Napišite naslov knjige, ki je pravzaprav eden od temeljev zahodne civilizacije (kamor se prištevamo tudi Slovenci), iz katere smo vzeli spodaj objavljeni odlomek: »In bog je blagoslovil sedmi dan in ga posvetil, kajti ta dan je počival od svojega dela, ki ga je storil, ko je ustvarjal.« Te besede, napisane pred tisočletji, nam govorijo o večnem vprašanju, ki je v teh dneh, kot smo uvodoma zapisali, spet zelo razburkalo javnost: kaj je nedelja. Nagrado bo prispeval Avditorij, kaj pa naj ostane skrivnost. Odgovore pošljite do 30. aprila na naslov uredništva Portorožana, p.p. 46, 6320 Portorož. 1 1 1 ! 1 ! I i i i i 1 ц 1 i 1 1 1 i 1 1 i 1 i Ц 1 I i ! i. Vedno z Vami BENCINSKI SERVIS v Portorožu, Fizine 17 z MINI MARKETOM IN BAROM Delovni čas: 6 - 22 Tel. 674 86 50 Prijetno velikonočno praznovanje in toplo pomlad vsem bralcem Portorožana I 1 1 i 1 I 1 S i B i i l Ц i i i i i ч 1 ! m 1 1 I Na podlagi sklepa županje občine Piran št.: 41404-18/2000 z dne, 23.3.2001 lokalna akcijska skupina za preprečevanje zlorabe drog v občini Piran (LAS Piran) objavlja POZIVNI NATEČAJ za enkratno sofinanciranje programov in akcij na področju preventive odvisnosti od drog v piranski občini za leto 2001 1. Naročnik: Občina Piran županja - lokalna akcijska skupina za preprečevanje zlorabe drog v občini Piran (LAS Piran), Tartinijev trg 2, 6330 Piran. 2. Predmet pozivnega natečaja ie sofinanciranje programov in izobraževanj, ki so v skladu s cilji programa LAS Piran v letu 2001, to je: 1. programov in akcij za osnovnošolce, mladino in predšolske otroke iz piranske občine; 2. programov za delo s starši; 3. tematskih izobraževanj učiteljev, vzgojiteljev in svetovalnih delavcev za izvajanje programov na področju preventive odvisnosti od drog. 3. Na natečaj se lahko prijavijo: - vse pravne in fizične osebe (društva in druga združenja, posamezniki in javni zavodi), ki so registrirane za izvajanje dejavnosti v Republiki Sloveniji. 4. Pogoji za sodelovanje : - sofinanciranje programa iz neproračunskih virov ali državnega proračuna; - ustrezne strokovne kvalifikacije, izkušnje na področju dela z otroci in mladino; (priložiti dokazila: usposobljenost, predhodne izkušnje, reference); - možnost vrednotenja programa po izvedbi; - inovativna in izvirna programska izhodišča, ki pri načrtovanju vključujejo uporabnike. 5. Prednost bodo imeli programi: ki vključujejo razvijanje pozitivne samopodobe, učenje socialnih veščin in učinkovito obvladovanje stresa ter usposabljanje izvajalcev preventivnih programov katerih organizatorji in izvajalci so mladi (koncerti in prireditve za mlade). Zaželjeni so stalni programi na tem področju. 6. Podlaga za prijavo na natečaj ie izpolnjen prijavni obrazec z natančno vsebino programa. Prijavni obrazec in dodatne informacije v zvezi s prijavo dobite v uradu za družbene dejavnosti uprave občine Piran (IH.nadstr. v zgradbi uprave občine Piran), tel.: 05 671 03 55, pri Ingrid Ličen. 7. Ponudbo ie potrebno oddati oziroma poslati na naslov: Občina Piran - LAS Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran. 8. Pozivni natečaj je odprt do 30. septembra 2001. 10. Za ponudbe, ki bodo prispele do 15. maia 2001 bo izbor opravljen do 10. junija 2001. Pozivamo vas, da obstoječe in planirane programe prijavite do tega datuma zaradi lažjega celoletnega planiranja in izvedbe programov. Prijavite lahko tudi programe, ki že potekajo. O izboru bodo pisno obveščeni vsi ponudniki programov. Z izbranimi izvajalci programov in akcij bodo sklenjene pogodbe. Vse, ki ste pripravljeni, lahko vaše prostovoljne prispevke za izvajanje preventivnih programov za otroke in mladino na področju preprečevanja zlorabe drog v občini Piran nakažete na: Posebni račun občine Piran-LAS Piran št.: 51410-789-20631. SVETOVNI DAN ZDRAVJA 2001 7. aprila so vsi ljudje in vse vlade sveta praznovali Svetovni dan zdravja, ki je letos posvečen duševnemu zdravju. Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je zdravje stanje telesne duševne in socialne blaginje in ne samo odsotnost bolezni. Duševno zdravje je sestavni del zdravja, ki človeku omogoča uresničevanje njegovih spoznavnih in čustvenih sposobnosti ter sposobnosti vzpostavljanja medčloveških odnosov. Človek z uravnovešenim duševnim stanjem učinkoviteje obvladuje življenjske strese, lahko deluje ustvarjalno in plodno in tako več prispeva k skupnosti. Duševne in možganske motnje, ki prizadevajo duševno zdravje, zavirajo ali zmanjšujejo možnosti za kvalitetno življenje. S preprečevanjem in zdravljenjem teh motenj odstranjujemo ovire, zaradi katerih človek ne more izrabiti vseh svojih zmogljivosti. Ker je duševno zdravje osnovni zidak za človekov razvoj, se moramo soočiti z dejstvom, da so duševni zdravstveni problemi del življenja, da se lahko pojavijo in da se jih je mogoče lotiti. Ne bojte se tistih, ki doživljajo duševno bolezen. To se lahko zgodi komurkoli. Ne zanemarjajte zgodnjih svarilnih znamenj. Drznite se kljubovati mitom in napačnim predstavam. Poglejmo nekaj najpogostejših stereotipnih pogledov na duševno zdravje, zaradi katerih delamo razliko med duševnim in telesnim zdravjem: 1. Ali doletijo duševne in možganske motnje samo odrasle v bogatih deželah? Ne. Doletijo lahko kogar koli - otroke in odrasle, bogate in revne. 2. Ali so duševne in možganske motnje le plod domišljije? Ne. To so resnične bolezni, ki povzročajo trpljenje in invalidnost. 3. Ali je nemogoče pomagati nekomu z duševno ali možgansko motnjo? Ne. Načini zdravljenja obstajajo in tistim, ki skrbijo za prizadete, je mogoče pomagati. Mogoče je pomagati pri vseh duševnih in možganskih motnjah. Medicinska stroka lahko nudi pomoč na dveh ravneh: • Splošni zdravstveni delavci, kot so zdravniki in medicinske sestre, so prvi strokovnjaki, na katere se lahko obrnemo po nasvet. Zal pa je občutek sramu, ki ga je treba premagati in o svojih čustvenih problemih. • Specializirani zdravstveni delavci, med katere sodijo psihologi, psihiatri (za duševne motnje), nevrologi (za možganske motnje), medicinske sestre s psihiatričC nega in nevrološkega področD ja, socialni delavci in delovni terapevti, ki nudijo specializirano pomočD. 5. Ali je vzrok duševnih ali možganskih motenj šibek značaj? Ne. Povzročajo jih biološki, psihološki in socialni dejavniki. 7. Ali je osebe z duševno boleznijo treba enostavno zapreti? Ne. Ljudje z duševno boleznijo lahko živijo in delajo v družbi in jih ne smemo osamiti ali pridržati. Veliko lahko naredimo s pritegnitvijo prostovoljcev k delu z ljudmi, ki potrebujejo pomoč. V letošnjem letu prostovoljstva bomo poskušali vzpostaviti mrežo prostovoljcev, ki bodo sodelovali na različnih področjih, tudi pri zagotavljanju шшппппт duševnega zdravja. Vedite, v dajanju je največje zadovoljstvo in v zadovoljstvu je naše duševno zdravje. (Povzetek iz gradiva Inštituta za varovanje zdravja ob svetovnem dnevu zdravja 2001.) Službe, ki v občini Piran skrbijo za naše duševno zdravje: - ZD PIRAN - enota Lucija, Cesta solinarjev 1, Portorož - Psihohigienski dispanzer: dr. sei. Emilija Kerčmar Voj'nić, dr.med., spec.psih. - Oliver Dojčinovski, dr.med., spec.psih. - Psihohigienski dispanzer za otroke in mladostnike: Atida Mažer, dr.med., spec.pedopsih. - Martina Pavšič, prof. defektologije - ZD PIRAN - enota Piran, Cankarjevo nabrežje 9a, Piran - Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od nedovoljenih drog: Goran Đubajić, dr.med. Natalija Družina, univ.dipl.psih. Andrej Kastelic, dr.med., spec.psih. Zasebna ambulanta za klinično psihologijo za otroke in mladostnike, Cesta solinarjev 1, Lucija: Irena Prelovšek Faganelli, spec.klin.psih. Zasebna specialistična ambulanta - pedopsihia-trični dispanzer, Fornače 33, Piran: Milojka Pavletič Kopilovič, dr.med., spec. psih. Območno združenje Rdečega križa Piran s svojimi postajami RK - svetovanje Center za socialno delo Piran, Župančičeva 24, Piran - skupina za samopomoč Pripravila: Tadeja Bizjak, VMS, referentka za zdravstveno vzgojo ZD Piran ZAHVALA ZA POMOČ PRI HITREM REŠEVANJU STANOVANJSKEGA PROBLEMA Moje ime je Alenka Kokalj. Stanujem v Portorožu, Med vrtovi 6. Po mamini smrti živim sama v najemnem stanovanju, ki je last Hotelov Palace. Preživljam se z družinsko pokojnino, ki je precej nizka in z velikimi težavami pokrivam vse stroške (najemnina, voda, elektrika, kurjava, telefon, rtv naročnina...). Obiskujem Delavnice pod posebnimi pogoji v Portorožu (varstveno delovni center), kjer imam zagotovljeno malico in kosilo. Že pred leti sem opazila, da streha hiše, kjer stanujem, pušča. Stopnjevalo se je do take mere, da me je po vsakem dežju bilo strah in se nisem počutila varno. Moja jutra so bila večkrat neprespana in stresna, kar so čutili tudi moji sodelavci in so se večkrat pogovarjali z odgovornimi osebami lastnika stanovanja. S pomočjo socialne delavke iz piranskega Centra za socialno delo, gospe Dragice Rihter, sem naslovila kar precej prošenj za popravilo strehe na vodstvo Hotelov Palace, vendar brez uspeha. Nihče od vodilnih delavcev ni imel posluha za moj problem. Pred približno šestimi meseci so mi ponudili možnost odkupa stanovanja, čeprav bi zagotovo morali vedeti, da ga zaradi nizkih prejemkov nisem zmožna odkupiti. Danes pa sem zelo zadovoljna, ker mi končno voda več ne teče na glavo. Ne morem verjeti, da je to res! Še vedno se mi zgodi, da kadar dežuje, s strahom doživljam tiste čase, ko mi je po vsem stanovanju zamakalo. Zahvaljujem se Skladu Silva, kjer so mi veliko pomagali pri reševanju mojega problema. Posebna zahvala gospe županji Vojki Štular, gospodu Dragu Žerjalu, občinskim svetnikom, Centru za socialno delo in ostalim dobronamernim ljudem, ki so začutili mojo življenjsko stisko. Alenka Kokalj Ni smrt tisto, kar na loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) ZAHVALA Ob smrti naše žene, mame in none ANGELE TOIČ Iz Gortanove 4 v Piranu se zahvaljujemo dr. Šimu Kopiloviču, patronažni sestri Mirjani Glažar, župniku iz Pirana g. Zorku Bajcu, vsem prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam izrazili sožalje. Žalujoči mož Josip, hčerka Ljubica, Jože in Uroš V 80. letu starosti je marca letos umrl Albin ORAŽEM, od katerega smo se poslovili na pokopališču v Lokvi. Iskreno se zahvaljujemo osebju sežanske bolnišnice, Zdravstvenemu domu Lucija, posebej dr. Guranoviču ter sestrama Mariji in Nadi. Njegovi: žena Anita, sinova Zoro in Branko z družinama, brat Danilo z družino, sestra Marija in Stanislava, vnukinja Renata z Matjažem, vnuka Robert in Michael in ostalo sorodstvol POM LAB ME SPÖNNE NA ROlE WA 16RE, Kl 5E JIH I6RAH0 2UWAJ. ^om|_adi ra5teoo barvane rože im pojejo milu, ki skačejo iz. veje ma VEJO- ŽIVAU 5KAČEjo PO 60ZDI/ Ш s once toplo sue хл/евА. i va wa DERE.ZIČ l.r/e Os C.tf PIRAN, ENOTA POR тр tO z Pomen zbiranja razglednic drugič - V prejšnji številki Portorožana smo pri članku Pomen zbiranja razglednic izpustili podatek, da ga je naš sodelavec Slavko Gaberc povzel iz knjige Piran na robovih stoletja, katere avtor je Slobodan Simič Sime. Korajža veljal Osebi iz Portoroža, ki gre večkrat mimo naše hiše na Lepi cesti 43 in ki nam je v dveh letih ukradla še tretjo bougonvilko: upam, da mu lepo uspeva! Tudi spodnja vhodna vrata so mu bila v napoto! Ne bom se spuščala na raven primitivizma, celo nasprotno: zelo lepo od njega in še naprej korajžno na delo! Anica Kočevar V SPOMIN IGORJU FRANKU 1970-2001 "To je fant, nepomemben za skupnost, je samo poedinec". L. F. Celine Življenjski smisel je kot poezija in kot ljubezen, nikoli ne veš, kdaj te lahko zadane. B. I. Pride trenutek, ko si čisto sam, ko prideš do konca vsega hudega, kar se ti lahko zgodi. Nič, konec sveta. Lastna pamet ti ne pomaga več, takrat moraš nazaj med ljudi - ni pomembno med katere - samo z ljudmi lahko spet prideš k sebi..................!! 0, Igor, povej kako si rasel s krutostjo nasilja, kako so se udarci globoko zarinili v otroško dušo; kot izgubljeni angel si na Tartinijevem trgu iskal ljubezen. Dali smo ti drobiž, ki ni mogel s svetlobo napolniti velikih otroških oči. Pravili smo, da smrdiš, da si razcapan, a kdo od nas te je s prijaznostjo okopal, kdo od nas, ki po videzu sveta postopamo v čistih gatah, vidi dlje od kruha iger, na hitro opravljenega fuka? Povej mi, kako daleč si hotel zbežati, katera lahna sapica, ti je zlomila krila... So trenutki, ko poezija ne pomaga, beseda ne pomaga, bližina ne pomaga; daleč stran si, strašno tuj. Povej, zakaj molčiš, povej..... Igor Bizjan, DRUŠTVO OBZORJE- SKUPNOST ZA NOVOSTI V DUŠEVNEM ZDRAVJU IZ PIRANA PRIREJA ODPRT LITERARNI VEČER (PRIDE LAHKO VSAKDO IN PREBERE, KAR MU DUŠA VELI) "BIL SEM TI TAKO BLIZU, DA ME ZEBE MED DRUGIMI". Dobimo se 26. aprila v Dukini galeriji na Partizanski 2 v Piranu. S SEBOJ PRINESITE SKRIVNOSTNO POEZIJO TRENUTKA! Društvo ob petkih prireja meditativni tek ali sprehod za izboljšanje duševnega zdravja. Dobimo se torej v petek pod Tartinijevim spomenikom v Piranu ob 16. uri. Prinesite s seboj športno opremo in veselje do sproščenega gibanja! Društvo nudi brezplačno pomoč ljudem v duševni stiski. Pokličite med 10. in 14. uro na mob. tel.: 041/954-769. VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTOV Adaptacija hiš, stanovanj, kopalnic, mavčne predelne stene, spuščeni stropovi. Vsa najmanjša gradbena in instalacijska dela opravlja Senad Tabakovič, s.p., Marxova 18, PIRAN, GSM: 041/671-219 Čistilni pripomočki so vam še vedno dobrodošla pomoč pri spomladanskem čiščenju, kakor tudi vse leto. Dobite jih na tel. št.: 05/674-60-12 in na mob. tel.: 041/644-960 SUN SIDE d.o.o. PIRAN Regentova 12 ŠOLA ZA ČAROVNICE V AVDITORIJU Konec marca se je v polni dvorani gledalcev portoroškega Avditorija predstavila Otroška gledališka skupina Gib ZKD Piran. V sodelovanju s Plesno akrobatsko skupino Flip Piran je pripravila zabavno gledališko predstavo Šola za čarovnice. Predstava avtorice in režiserke Stasje Mehora je v urici sproščene zabave navdušila mlade in starejše. Predstava je prepletanje gledališke igre z glasbo avtorja Aleša Lavriča in besedili Mojke Mehora Lavrič, ki jih prepevajo male Flipice. Za mlade igralce - od čarovnic, do hudičkov, čebelic, mišk in drugih - je značilno, da se na odru pravzaprav igrajo in da jim je tekst samo podlaga za njihovo samostojno ustvarjanje. Posebej je seveda potrebno pohvaliti igro glavnih malih igralk - čarovnic Sare Horceg, Senade Talle, Nine Šegš, Helene Tomič, Hane Mumlnovlč, njihove »učiteljice« Lee Žagar in predvsem najbolj nagajive glavne čarovnice, komaj desetletne, Špe-luce - Špele Boblč, ki so se ji gledalci, poleg male miške Romane Fičur in najmanjšega hudička Špele Vasič Stepančič, najbolj nasmejali. SKOKI Z MALE PR0ŽNJE PONJAVE Letošnje državno prvenstvo v skokih z male prožne ponjave je bilo na Ptuju in se ga je udeležilo preko 250 akrobatk in akrobatov z osnovnih in srednjih šol iz vse Slovenije. Piransko občino so zastopale tri ekipe in pet posameznikov različnih starostnih skupin iz različnih osnovnih in srednjih šol, ki so se vsi dobro odrezali. Pod vodstvom trenerja Mitje Mehora so naši mladi tekmovalci zasedli naslednja mesta: na zmagovalne stopničke so stopile učenke piranske Gimnazije Dijana Stanišič, Živa Oštir, Aja Golja, Jana Žerjal in Dijana Banič (kot posameznica je postala državna prvakinja že večkratna zmagovalka Dijana Stanišič), na četrto mesto pa je pristala Živa Oštir. Ekipno tretje mesto s.o zasedle učenke Srednje zdravstvene šole iz Pirana Brina Klemenčič, Mateja Pere, Urška Hočevar, Mateja Pavlin, med njimi pa je bila najuspešnejša Brina Klemenčič na tretjem mestu. Med srednješolci se je posamezno povzpel na zmagovalne stopničke tudi učenec Srednje pomorske in prometne šole iz Portoroža Danijel Golenač (med mladinci je bil tretji). Med osnovnošolskimi ekipami je četrto mesto zasedla ekipa Osnovne šole Cirila Kosmača iz Pirana z učenkami Urško Jakin, ki je državna prvakinja tudi posamezno, Majo Cestnik, Rebecco Morgan, Saro Herceg in Sanelo Bilič. Nastopile so tudi mlajše deklice iste šole Špela Bobič, Barbara Mijatovič in Nina Šegš, ki je kot najuspešnejša bila osma. Na šestem mestu pa je pristal še učenec Osnovne šole iz Lucije Janez Peterlin. ELEKTROlNSTALACtJE SERVISIRANJE, VZDRZEVANJE IN MONTAŽA ELEKTRO NAPRAV KOZLOVIČ MAVRICI J s.P. DRAGONJA 52 6333 SEČOVLJE TEL.: 05/672-24-46 GSM 041 251 712 PREPOZNAJTE ŠKODLJIVE SNOVI V ŽIVILIH Hrana je lahko naše zdravje ali pa - bolezen. Kar zavisi tudi od tega, kako pestra je naša hrana, koliko je predelana in kakšne industrijske dodatke vsebuje. Proizvajalci živilom dodajajo najrazličnejše dodatke (aditive), da bi jim izboljšali okus, barvo ali podaljšali rok trajanja. Ob nakupu živil je njihova sestava navadno napisana na ovoju (embalaži) izdelka. Žal si teh sestavin navadno niti ne preberemo. Če pa si vendarle vzamemo čas in pogledamo, kaj piše, največkrat razočarani ugotovimo, da pravzaprav ne vemo, kaj se skriva za napisanim. Za večino nas, neposvečene potrošnike, ostajajo razne v skrivnostne šifre prevedene sestavine, popolna skrivnost in nam prav ničesar ne povedo. Kaže, da je tako tudi v Nemčiji, zato so se na kliniki za Pediatrično onkologijo v Dusseldorfu lotili pravcatega detektivskega dela in raziskali, kakšne neki so vse te snovi, navedene na embalaži živil v tajnih šifrah (npr. E 320 ali pa E 123), kako vsi ti dodatki (koloransi, konservansi...), ki naredijo živila tako lepih, živih barv, vabljivega vonja, dobrega okusa in skoraj nepokvarljiva, vplivajo na človeški organizem. Odločili smo se, da vam pomagamo pri razvozlavanju skrivnostnih sestavin, ki so jih proizvajalci dolžni zapisati na embalažo svojih živilskih izdelkov in pijač. Zato objavljamo, kar so odkrili raziskovalci iz Dusseldorfal Torej: kateri dodatki (navedeni v kraticah) živilskim proizvodom so neškodljivi, kateri so sumljivi in kateri škodujejo? Velja si zapomniti, kajti v igri je vaše zdravje. Neškodljivi dodatki: E 100,101,103,104,105, 111, 121, 130, 132, 140, 151, 152, 160, 161, 162, 170, 174, 175, 180, 200, 201, 202, 203, 236, 237, 238, 260, 261, 263, 270, 280, 281, 282, 290, 300, 301, 303, 305, 306, 307, 308, 309, 322, 325, 326, 327, 331, 332, 333, 334, 335, 336, 337, 382, 400, 401, 402, 403, 404, 405, 406, 408, 410, 411, 413, 414, 420, 421, 422, 440, 471, 472, 473, 474, 475, 480. Sumljive primesi: E 125,141,150, 153, 171, 172, 173, 240, 241,477. Nevarni dodatki: E 102,110,120,124. Škodljivi za zdravje: probleme s črevesjem povzročajo: E 220, 221, 223, 224; za probleme s prebavo so krivi: E 338, 339, 340, 341, 450, 461, 463, 465, 466, v pakiranih sladoledih E 407; za kožna obolenja so odgovorni: E 230, 231, 232, 233; vitamin B 12 uničuje E 200; holesterol povišujeta E 320, 321; živce dražita E 311, 312; vnetje v ustni votlini povzročajo: E 330 NAJNEVARNEJŠI DODATEK (povzroča raka) - najdemo ga npr. v pijači Schweppes okus limone, v gorčici, nekaterih brezalkoholnih pijačah, nekaterih sirih, gobah v konzervi, mesu rakov... Dodatki, ki povzročajo raka: E 131, 142, 210, 211,213,214,215,216,217, 239, 330 Pozor: E 123 je zelo strupen in je v ZDA prepovedan. Posebno pozorni pa bodite pri naslednjih proizvodih: Na E 123 in 110 v »gumijastih« bonbonih, čokoladnih bonbonih (posebno pri znamkah TRE-ETS, SMARTIES, HARIBO - »gumijasti bonboni), na puding s smetano v plastičnih posodicah, na zamrznjene ribe znamke IGLU, smetano za kuhanje Creme-Fraiche, na topljene sire za mazanje, vanilijev puding, na E 102 in 110 v gotovih omakah vseh vrst. Priporočilo za vsakogar: Zgornji seznam (popis) uporabljajte, ko nakupujete ali pa ga obesite nekam, kjer ga boste imeli pri roki. Preprečujte uživanje teh dodatkov, zato bodite pazljivi pri izbiri živil! Pomnite: Kupec izbira sestavino proizvodov. Pazite na vaše in zdravje otrok! Vaše in zdravje vaših družinskih članov, predvsem razvijajočih se otrok in mladine je torej (tudi) v vaših rokah! Naj vas ne zavede vabljiva in barvita embalaža, v kateri se skrivajo najrazličnejši strupi, ki lahko postopoma zastrupljajo naš organizem in vzpodbudijo nastanek bolezni, tudi tistih neozdravljivih. Valentina Klemše Za praznične dni za vas najbolje poskrbi Merca tor-Degro PORTOROŽ 1 • v Vi Ve 1 • 1 ki vam vosci sončne in vesele praznike. PORTOROZAIVOVI POMLADNI NASVETI Pomladi se prebuja tudi naše telo Brez telesne dinamike in gibanja ni zdravja in vitalnosti, pa tudi vitka postava je povezana s telesno aktivnostjo. Hujšanje brez gibanja ne daje želenih rezultatov. Med najbolj priporočljive oblike telesne vadbe sodijo plavanje, kolesarjenje, hitra hoja, gimnastika in jogging v naravi. Pozorni moramo biti na srčni utrip, ki ne sme biti previsok: pri štirideset-letniku bi ne smel presegati 140 udarcev na minuto. Hiter utrip lahko privede do nevarne preobremenitve organizma in zdravstvenih težav s srcem in ožiljem. Človek, ki hoče postati in ostati vitek mora skrbeti tudi za zdravo prehrano. Uživa naj hrano, obogateno z vitamini, minerali (mangan, cink, magnezij), encimi in balastne snovi. Največ mangana in cinka najdemo v polnovrednih, grobo zrnatih žitih, magnezij pa v orehih, lešnikih, zeleni solati in brokoliju. Pri jedi bi ne smeli mešati oziroma uživati skupaj ogljikovih hidratov in beljakovin. Lahko na primer skupaj jemo meso in kuhano zelenjavo ali pa testenine in kuhano zelenjavo. Izogibajmo pa se mastni hrani, soli, sladkarijam, kruhu, gazirani pijači, alkoholu. Popiti pa je treba veliko tekočine (2-3 litre dnevno). Priporočljivo je deset minut pred obrokom popiti kozarec vode, tako boste nekoliko napolnili želodec in zato zaužili vsaj 10 odstotkov manj hrane. Hujšanje bo razen z gibanjem še bolj učinkovito, če vključite še savno (npr.: infrardeča savna, finska ali turška savna). Razen gibanju in prehrani je pri hujšanju treba posvetiti pozornost tudi počitku in sprostitvi. Kdor je napet, zavrt, preveč zagrizen, strog in negativno razpoložen, se prej ali slej spet zredi. Farmacevtski in kozmetični tehnik Jana Božič mm* Kip zares vitke Suzane v parku pri stavbi Krajevne skupnosti Portorož. Kdo mi je sosed? Bil sem hišni muc Titi z Letoviške poti v Portorožu. Rekli so, da sem prijazen in lep. Sosedje so me imeli radi, vsaj mislil sem tako. Pa je prišel dan, ko je nekdo prijel za strelno orožje, ki je lahko smrtno tudi za ljudi in me kruto ustrelil v prsni koš pred mojim domom. Umiral sem približno tri ure. Zdaj se mi ne more zgoditi nič več hudega. Skrbi pa me za vas, dobri sosedje. Med vami je nekdo, ki nima srca. Bodite pozorni, komu zaupate, da ne boste tako kruto prevarani kot sem bil jaz. Prijazen sosed ni vedno dober sosed. Vaš muc Titi Helena Tešič, s.p. Športni center Lucija Liminjanska 78 Tel.: 6770-920 personalizirani postopki pri negi obraza in dekolteja čiščenje mladostniške kože in svetovanje nega telesa: - klasična masaža - termoaromaterapija - anticelulitni postopki pedikura in manikura depilacija ličenje Enomesečna akcija: od 10. aprila do 10. maja Vam za gotovinsko plačilo nudimo 10% popusta na vse storitve. Želimo Vam vesele velikonočne praznike in se veselimo vašega obiska. AVTO-MOTO DRUŠTVO "PINKO TOMAŽIČ" PIRAN Avtokamp Strunjan 6323 Strunjan tel.: (05) 678-20-76 fax: (05) 678-23-44 Avto Šola - Avtokamp - Turistične usluge KOZMETIKA-PARFUMERIJA Obala 33, Portorož, Tel.: 674-84-20 Izbrati pravo kozmetiko za nego obraza, ubrano ličilo ali dišavo, ki se ujema z našo osebnostjo, je kar težko, včasih celo težje kot poznati samega sebe. Morda boste rešili dileme tudi s pomočjo predstavitvenih dne-vov, ki jih za Vas organiziramo v mesecu aprilu in maju: 13.04. in 14.04. predstavitev ličil, z možnostjo liče-nja; BOURJOIS, 28.04. in 29.04. predstavitev dišav: CALVIN KLEIN, ARMANI, CACHARELLE 30.04. predstavitev dišav BOSS, L. BIAGIOTTI 01.05. predstavitev ličil, z možnostjo ličenja, BOURJOIS predstavitev negovalne kozmetike in ličil priznane kozmetične hiše C. DIOR predstavitev kozmetične hiše ORLANE (negovalna kozmetika in ličila, z možnostjo ličenja) 04.05. predstavitev kozmetične hiše ELIZABETH ARDEN 05.05. predstavitev kozmetične hiše ORLANE. Ob nakupu Vas čakajo promocijska darila in popusti. Vabljeni! Obiščete nas lahko vsak dan od 9. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 1 3. ure. P0RT0R0ŽAN0VE VELIKONOČNE DOBROTE LA RICETTA PASOUALE Quella di oggi e' veramente »Pasquale« perche' vi offre un modo particolare di fare l'agnello, uscendo dal classico arrosto con le palatine. Come il mio solito, punto sempre sulla facilita" e sulla possibilita' di reperire nei nosti mercati il materiale per realizzarla. Ed ecco ali ingredient! che sono come sempre calcolati per 4 persone: 800 gr. di agnello a pezzi, 4 scalogni o cipolline novelle, 400 gr. di pomidorini, un rametto di rosmarino, 40 gr. di formaggio grana grattugiato, 2 cucchiai di pangrattato, un bicchiere di vino bianco secco, qualche foglia di salvia, un decilitro di aceto bianco, 5 cucchiai di olio d'oliva, sale. Lasciate l'agnello a bagno in una ciotola con acqua fredda e aceto per 30 minuti, scolatelo, asciugatelo bene, salatelo e disponetelo in una teglia leggermente oliata. Unite il rosmarino spezzettato, la salvia e gli scalogni, sbucciati e tagliati, poi bagnate con Polio rimasto e il vino. Coprite la carne con un fog-lio di alluminio e cuocetela in forno caldo a 200o per 45 minuti. Aggiungete i pomodorini tagliati a meta', salate e cospargete il tutto con il pangrattato mes-colato con il formaggio, alzate la temperatura del forno a 220o e lasciate dorare la carne e i pomodorini per circa 10 minuti. Eccovi ancora un'idea per il contorno: private della parte terminale piu' dura 16 asparagi, cuoceteli al vapore per 10 minuti. Lessate 400 gr. di patatine novelle, sbucciatele scolatele e mescolatele con gli asparagi. Condite con 4 cucchiai d'olio d'oliva sbattuto in una ciotolina con un cucchiaio di senape, qualche fogliolina di menta spezzettata, un cucchiaio di aceto balsamico e una presa di sale. Sono dei sapori un po' insoliti ma che bene si accompagnano all'a-gnello. Anche oggi vi saluto con l'augurio di una buona riuscita ai fornelli, ma sopratutto auguro a tutte voi una buona Pasqua! Cesarina Trener Ivan Patarič: »»zanima nas le prvo mesto!«« Piranski nogometaši odločno proti tretji slovenski ligi Nogometaši Portoroža-Pirana v spomladanskem delu prvenstva nadaljujejo z zmagovito serijo v Primorski nogometni ligi. V 15.krogu so najprej doma ugnali Plamo iz Podgrada (3:1), v derbiju 16.kroga pa sredi Postojne domači klub (2:0). V trenutku našega poročanja so na lestvici drugi s točko zaostanka za vodilno Izolo. »V tretjo ligo se neposredno uvrsti prvak primorske lige, medtem ko drugouvrščeni igra dodatne kvalifikacije s predzadnjeuvrščenim v tretji ligi. V tem trenutku smo v tako imenitni formi, da nas zanima le prvo mesto,« nam je pripovedoval trener prvega moštva Ivan Patarič. Svojem varovancem povsem zaupa. Pravi, da gre za moštvo prihodnosti. Ne le zaradi njihove nadarjenosti in čedalje večje usklajenosti v igri, temveč tudi zato, ker so domala vsi Pirančani ali so se tukaj ustalili in so s srcem pri klubu. »Na seznamu prve ekipe je 21 nogometašev. Vsi so telesno odlično pripravljeni, nihče ni poškodovan, nikomur ne grozi počivanje zaradi kartonov. Kot trenerju mi ostajajo, kot pravimo v nogometnem žargonu, le sladke skrbi, kar je dobra popotnica pred tretjim, odločilnim delom prvenstva.« Da postaja tretja liga stvarnost, je na piranskem stadionu čutiti na vsakem koraku. Lučo Peroša, eden dejavnejših članov upravnega odbora, pravi, da se po treh letih, kar so obudili nogometni klub, kažejo rezultati trdega dela. »Članska ekipa je seveda najbolj na očeh, toda pohvalimo se lahko s pravcato brigado nadebudnih nogometašev. Na seznamih šestih mladinskih selekcij jih je aktivnih vsaj 130. Zlasti najmlajše kategorije so izredno uspešne. Denimo cicibani do desetega leta in mlajši dečki do dvanajstega vodijo v ligaških prvenstvih MNZ Koper. Na nogometnem travniku pri obzidju se je kalila kopica nadarjenih nogometašev. Naj omenim le kadetske državne reprezentante Andreja Gudiča, Ada Lizaloviča in Mateja Batisto, ki nastopajo v prvoli-gaških klubih (Koper in Izola), da bi bili bolj na očeh nogometnih strokovnjakov in javnosti. Za pravi razcvet piranskega nogometa gre zahvala neutrudnim nogometnim delavcem, v prvi vrsti Ivanu Fuksu, ki je duša piranskega nogometa, Vasi Maksimoviču.ki poprime za vsako delo, pa Aljoši Besednjaku, kapetanu prvega moštva, ki postori marsikaj tudi zunaj zelenega pravokotnika in še mnogim drugim. Želimo si v tretjo ligo, upam, da bomo v preostalem delu prvenstva znali izrabiti zdajšnje pozitivno vzdušje.« Andrej Žnidarčič ŠOLA VESLANJA V PIRANU Veslaški klub Piran organizira tečaj veslanja. Vpišejo se lahko vsi, ki se želijo preizkusiti v veslanju in so rojeni v letih 1986, 1987, 1988 in 1989. Vpis traja ves april. Prijavite se lahko vsak dan v prostorih kluba v Sečoveljskih Solinah od 18. do 19. ure. Dostop do kluba je preko vhoda v Soline v Seči. Več o piranskem klubu, njegovih članih, uspehih, rezultatih regat in projektih lahko izveste na spletni strani www.vesl-klub-piran.si. UNID d.o.o. Piran #mladinski servis # Internet storitve,web design v Zupančičeva 14, 6330 Piran teilfax 05/673-15-21 Obala 55, 6320 Portorož teilfax 05 / 674-70-18 http: I/www. klub-mp. si Email:servis@klub-mp. si Turistično leto 2000 v številkah in odstotkih Pred veliko nočjo, ki je navadno pokazatelj uspešnosti prihajajoče turistične sezone, je zanimivo pokukati v lansko. Zato vam bomo postregli z nekaj številkami, ki so same dovolj zgovorne. Kakšno je bilo torej turistično leto 2000 v občini Piran? Skupno število nočitev je bilo 1.306.454, kar je 8 odstotkov več kot leto poprej. Povrečna doba letovanja pri nas se je v zadnjih letih močno skrajšala: s šestih dni v letu '86 na 3,8 dni v lanskem in predlanskem letu. Daleč največ nočitev je bilo v hotelih -1.034.595 - in le 271.859 v drugih turističnih nastanitvenih objektih. Zanimiva pa je struktura gostov. V hotelih letuje več tujih kot domačih gostov (65%:35%), drugje (zmogljivosti pri zasebnikih, avtokampih, počitniških domovih) pa je struktura obrnjena v korist domačih gostov (72% je domačih gostov in 28% tujih). Pa še o tržnem deležu nočitev v občini Piran glede na celotno Slovenijo. V lanskem letu je v naši občini letovalo 17 odstotkov domačih in 22 odstotkov tujih gostov, ki so se odločili letovati oziroma obiskati našo deželo. L.S.Z. JAVNA VPRAŠANJA, KI TERJAJO ODGOVORE Odmev na vest v januarskem Portorožanu (št. 1/2001) z naslovom Parkirnina V letošnji januarski številki Portorožana so bili objavljeni podatki, ki jih ni mogoče razumeti, še manj sprejeti: zato želim utemeljitev oz. odpravo neenakopravnega položaja prebivalcev mesta Piran. Prebivalci mestnega jedra smo se po sili razmer nekako sprijaznili s tem, da je prometna zapora mesta nujna. Visoki zneski parkiranja v samem mestnem jedru naj bi voznike odvračali od vožnje v mestno središče in jih usmerjali na zunanje parkirišče. Do tu nekako prav. Nikakor pa se ni mogoče strinjati in še manj sprijazniti z dejstvom, da smo bili hkrati zaradi nerazumnih odločitev postali tudi drugorazredni (državljani) občani te občine. Pristojni naj utemeljijo neenakopraven položaj občanov iste občine: Zakaj znaša ura parkiranja na zunanjem, izvenmestnem parkirišču 130 sit na uro, v centru Portoroža pa 50 sit? Zakaj je enodnevni znesek parkiranja tukaj (na parkirišču pred piranskim jedrom - op. uredništva) 1.400 sit, v Portorožu pa 150 sit? Zakaj mora gost, ki želi prebiti v Piranu teden dni, plačati na zunanjem parkirišču 8.500 sit, sredi Portoroža pa 2.000 sit? Zakaj morajo sorodniki, ki me obiščejo, plačati 1.400 sit dnevne parkirnine za »kazen«, ker stanujem v Piranu in ne v Portorožu? Če je bila zapora mesta nujna, ni razumljivo, zakaj mora biti obiskovalec Pirana »kaznovan« s trikrat višjo dnevno oz. štirikrat višjo parkirnino kot obiskovalec Portoroža? Tedenska parkirnina stane piranskega gosta toliko kot 8 kosil v gostišču Pirat in še kje. Zaradi oderuških parkirnin turisti skrajšujejo bivanje v Piranu. Koliko ljudi je pripravljenih računu za kosilo povečati z zneskom tolikšne parkirnine? Kdo bo obiskoval kulturne prireditve, če je treba k vstopnici prišteti stroške parkirnine? Parkirnine so v Portorožu v mejah sprejemljivosti, v Piranu pa so za utrip mesta uničujoče. Občinsko upravo, svetnike in pristojne organe pozivam, naj javno utemeljijo svoje odločitve, ki vodijo v neenakopraven položaj svojih občanov. (podatki bralke so znani uredništvu) ODPRTO PISMO AVDITORIJU Ko sem prvič, kmalu po otvoritvi, obiskala kinopredstavo v na novo prenovljenem in pokritem zunanjem amfiteatru Avditorija, me je neprijetno presenetilo in kot uporabnico storitev tudi motilo dejstvo, da so nekateri obiskovalci v dvorani kadili. Takrat se je veliko govorilo, koliko je pokritje in obnova amtiteatra občino stala, da so zaradi tega celo obstale nekatere druge investicije v občini. Res je nova dvorana Avditorija lepa in lepo opremljena, vendar v dvorani ni nikogar, ki bi skrbel, da bi taka ostala tudi naprej. To, da na steber obesijo velik znak »kajenje prepovedano«, pač ni dovolj. Zgodba slabšanja kvalitete uslug Avditorija pri kinopredstavah se nadaljuje tudi v zimskem času. V notranji dvorani gledalci sicer ne kadijo, zato pa počnejo marsikaj drugega, kar moti ostale obiskovalce. Sama si najraje izberem šestnajsto vrsto, pred katero je prehod in nizka lesena pregrada in ima tako obiskovalec malo več prostora za noge. Žal pa je ta vrsta zelo priljubljena tudi pri obiskovalcih, ki ne samo radi iztegnejo noge, ampak jih dajo tudi »na mizo« (beri: naslonijo jih na leseno pregrado). Potem se tako oprti na stolu zibljejo, ker pa so sedeži v kinu povezani, se z njimi nehote ziblje cela vrsta. Če imaš smolo, da obiskovalec tako naslonjene noge še prekriža, namesto v sliko na platnu zreš v njegov čevelj. Mogoče bi kaj več o tem lahko povedal tudi kak obiskovalec v petnajsti vrsti, ki ima vso predstavo noge tistega iz šestnajste vrste za vratom. Seveda je odveč pripomniti, da od uslužbencev Avditorija med predstavo v dvorani ni nikogar. Obiskovalec predstave je prepuščen samemu sebi in lahko izbira med tem, ali bo tiho trpel, ali pa se bo izpostavil in (ponavadi brez učinka) opomnil nekulturnega obiskovalca, ki poleg že opisanega manevriranja z nogami ponavadi še klepeta s sosedom, odgovarja na klice svojega mobilnega teletona ali pa kar sam koga pokliče. Pred predstavo sicer pokažejo znak, naj obiskovalci izklopijo telefone, ampak, kot govori morala te zgodbe, to ni dovolj! Pred predstavo je tudi napisano, da v dvorani ni dovoljeno jesti, pa se na koncu večkrat zgodi, da se k izhodu prebijaš preko kupov odvrženih embalaž in papirčkov. Ko sem pred nekaj leti začela obiskovati kinopredstave v Avditoriju, se mi je zdelo, da obiskovalci ne pridejo tja »samo na navadno kinopredstavo«, temveč je obisk Avditorija ponavadi združen še z večerno pijačo po predstavi ali sprehodom po Portorožu. Skratka, obisk kina v Portorožu naj bi bil »nekaj več«, dogodek, za katerega se lepo oblečeš in predstavlja del lepo preživetega večera ob koncu tedna. Dvorana je ob nedeljah zvečer skoraj vedno polna, kinopredstave pa obiskujejo tudi gledalci iz Kopra in Izole, ne samo iz piranske občine. Seveda je ob padanju kvalitete gledanja predstav vprašljivo, koliko je oziroma bo Avditoriju ta visok image uspelo obdržati. Sama bi že zdavnaj odšla drugam, če bi le imeli dostojno konkurenco. Na kinopredstavah prevladuje mlada publika, ki se obnaša, kot pač se. Menim, da bi morali odgovorni v Avditoriju več storiti za to, da bi vzgajali svojo publiko in zagotovili vsem obiskovalcem nivo storitve, vredne imena kulturnega hrama, da bi se vsi obiskovalci, ne samo tisti najbolj agresivni in brezobzirni, dobro počutili. Med kulturno inštitucijo in beznico bi vendar morala obstajati jasna ločnica. Alja Tasi Iztekel se je rok za napoved dohodnine za leto 2000, ki jo je dolžan oddati (skoraj) vsak davkoplačevalec. Po zakonu smo dolžni prijaviti ne le prihodke v denarju, ampak tudi različne bonitete, katerih smo deležni na primer na delovnem mestu. Denimo uporabo službenega avtomobila v zasebne namene ali mobilnega teletona za zasebne pogovore, ipd... So se gospe in gospodje, zaposleni na Občini Piran - neposredni uporabniki davkoplačevalskega denarja ki so deležni tudi takih bonitet, spomnili na omenjeno zapoved? JANEZKOVA DOMAČA NALOGA v moj kraj se je vrnila pomlad (Prosti spis) Pomlad je spet du. Ptičice selivke se še niso vrnile, toda rožice že cvetijo. Moj tata pravi, da je v naši občini vsaj pomlad usmiljena z zelenicami, na katere pristojne službe dosledno pozabljajo. Letos pa je k tej misli še dodal, da je to pomlad nekaj prav lepih cvetk zraslo na gredicah Nadzornega odbora piranske občine. Nisem vedel, da ima ta odbor lasten vrt in sem tato vprašal, katere so te cvetke. Pojasnil mi je, da je najlepša vsekakor tista, da mora občinska uprava nadzorni odbor sproti obveščati o gibanju prihodkov in da se človek ob tem vpraša, zakaj mora (katerikoli) nadzorni organ, ki naj bi nekoga nadzoroval, zahtevati od le-tega, naj ga obvešča o tem, kaj naj pravzaprav nadzoruje. Tako grozno dolgega in zapletenega imena cvetke še nisem slišali ruševin. ma vozilo, ki bo odslej švigalo po ulicah in ugon- Sveže cvetje pa se je razprlo tudi na vrtu kulture: občina Piran in Benetke sta sklenili, da bosta sodelovali na področju kulture in kulturne dediščine. Moj tata je rekel, da že ve, kako bo to sodelovanje potekalo: Benečani se bodo prihajali v Piran učit, kako jim je ravnati s skulturnimi spomeniki, kadar jih bo zamikalo, da bi jih spremenili v kupe Moj tata pravi, da je v vsej občini pomlad najbolj radodarna na Belem križu, saj tam cveti celo asfalt. Žal pa so tamkajšnji prebivalci bolj čemerne sorte in naravi niso posebno hvaležni. Tudi zastran razsvetljave ženejo celo reč, namesto da bi bili srečni, ker jim je dano uživati milino zvezdnih noči! Tata pa vseeno prizna, da imajo hudo smolo: ko bi ondan na njihovem koncu ne povozilo navadnega krajana ampak bi namesto njega povaljalo po cesti kakšnega državnega ali vsaj občinskega funkcionarja, bi danes že imeli štiripasovnico; tako pa nič! Spomladi sta na koledarju dva pomembna praznika - Velika noč in 1. maj. Še pred dobrim desetletjem je veliko ljudi oba praznovalo v ilegali, saj so za Veliko noč rdeči in črni le skrivaj jedli šunko in pirhe: rdeči iz strahu, da jih ne bi vrgli iz partije, črni pa zato, da se jim rdeči ne bi rogali. Za 1. maj pa so bili črni tisti, ki so se skrivaj udeleževali prvomajskih pikikov in veselic, da jim farni dušni pastirji ne bi žugali s prižnic. Dandanes, ko ljudje že počasi zgubljajo pravo mero za barve in se pleskajo vsevprek (pač glede na trenutno razpoloženje in korist), so ti strahovi odveč. Skoraj bi pozabil na pomembno pridobitev v občini - nov pometalni stroj oziro- abljalo smeti! Moj tata (večni pesimist!) je rekel, da bo stroj bržkone služil le za parado, saj smo v naši občini že tako navajeni na umazanije vseh vrst, da bi težko shajali brez njih - počutili bi se nekako tuje. In je dodal, da so bolj kot pometalni stroji učinkoviti tuji in domači državniki, saj še pred njihovimi obiski zginejo s cest prav vse smeti. Moja mama je strupeno pripomnila, da nekatere vrste smeti pa kar same od sebe in ne glede na državniške obiske zginejo s ceste in sicer zmeraj ter nezmotljivo v gostinsko-turistične objekte. To je bilo napak, saj se je tata domislil, da že lep čas nima novic o smetarski druščini v bifeju "Pri žejni sipi" in se je pri priči pobral zdoma, jaz pa sem se lotil domače naloge. Sonja Požar, Lucija foriLADI NABIRAM IJflČKE IN Rože. I6RAM 1 /V/ЕЈСЕП. «*MS ТАГир/s VBAZ£M IN 0>hA Boh NA OVORitfy ^VASNc BUT/HA, 2.r/3 05 ENOT* KXTtRflÜ SLOVENSKI FILMSKI FESTIVAL Na filmskem festivalu v Portorožu so - izven konkurence - sodelovale tudi nekatere občinske in državne institucije s sledečimi filmskimi stvaritvami: Zgubljeni v močvirju - Scenarij, režija in produkcija slovenska vlada, dogajanje pa je postavljeno v Sečoveljske soline. Gladiator - Film o samotnem borcu za pravično stvar. Koprodukcija gospod Joras-država Slovenija. Svet tišine - Srhljivka o duhovih v starem hotelu Palace. Ne ve se natanko, kdo je pravi avtor. Nedokončana zgodba - Prikaz dogodkov okrog gradnje garažne hiše v Piranu. Neprimerno za otroke. Avtorji filma občinske institucije. Na svoji zemlji - Prisrčna komedija o črnograditelju, ki uspešno vleče za nos inšpekcije, zakonodajno oblast in državljane. Avtor anonimen. Pleše z volkovi - Žalostna zgodba o neprevidnem občanu, ki se je uradno pritožil zaradi nočnega hrupa v bližnjem bifeju. Scenarij in režija občinske institucije in varuhi javnega reda in miru. Rambo - Nekaj epizod iz življenja in dela nočnega čuvaja portoroške plaže. Samo za močne živce! Scenarij, režija in produkcija razni delodajalci. Sonja Požar, Lucija NAGRADNA VELIKONOČNA KRIŽANKA шг ralni sekretar zn (kofi) Obleko opazimo, kadar je ženska slabo oblečena, kadar je oblečena lepo (cocco chanel) sestavil marko bokalic poglavar rimskokatoliške cerkve zgodov. proga od trsta 00 porefia ruski Sahist, neko. svet. prvak tesen luči obredna pesem v Cast apolonu Škatlica - 1čai arktična ptica, alk nota, ki traja pol dobe klepe-tuua temeljna matematična resnica kom nad ljubljano nizozemska reka ime več slov. krajev sredstvo zavzha-janje testa računal oblikov. matevž bokalic izrael. premier (ariel) tropska in sredozemska rastlina prešernova vas nekdanja sreonja Sola severna rimska provinca sultanov razglas gričevje nad izolo napadalec reka v avstriji in na madžarskem prešernova pesem hrvaški otok zemeljski tečaj slov. igralec (borut) SKLADAT. delibes gibanje po zraku ekipa, moštvo (orig.) otok pod vele-bitom l sef zn (trygve) žid planet za jupitrom avtocest. počivališče na notranj. dušena jed jože zupan ital trgovec iz 14. stol s palačo vnou mačka, mucka L