ffiasiio deEovne sktšpnosti tovarne ohutve a<lpizia, žiri
LETNIK 12__ŠTEVILKA 11	2IRI, 15. NOVEMBER 1973
Znižanje zalog -boljših poslovnih
Devet mesecev poslovnega leta je za nam; in Službi družbenega knjigovodstva *mo morali predložiti obračun uspeha za poslovanje za to obdobje. Iz podatkov je razvidno, da smo dosegli v tovarni za 5,16 % večji dohodek kot v istem obdobju preteklega leta, medtem ko je celotni dohodek ostal skoraj na isti vlSlni, ostanek dohodka pa je celo nižji kot leto dni poprej. Seveda moramo pri tem upoštevati, da je amortizacija nad predpisano stopnjo porastla za 20,50 °/o, kar nam ob upoštevanju tega prav gotovo izboljšuje uspeh. Na nižji ostanek dohodka je med drugim vplival tudi porast materialnih stroškov ter pogodbenih zakonskih obveznosti.
V maloprodajni mreži je celotni dohodek višji za 21 %, dohodek za 12 %, pospešena amortizacija pa za 45 %, v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta. Tudi v maloprodajni mreži Je ostanek dohodka nižji in, kot v tovarni, visok porast materialnih strcgkov ter pogodbenih in zakonskih obveznosti.
Se vedno pa izkazujemo precejšnje zaloge surovin za predelavo, prav tako tudi gotovih izdelkov. Poslovno leto bo prav kmalu zaključeno, zato je nujno, da v tem kratkem času skušamo posvetiti največ pažnje zniževanju zalog ter izboljšanju poslovnega rezultata. Zavedati se moramo, da je predpogoj za uspešna poslovanje dobra likvidnost, to pa pomeni znižanje zalog. S predpisi je bila izvršena restrikcija (omejitev) kreditov po stanju 31. avgusta 1973. To pomeni, da poslovne banke ne morejo zviševati ravni odobrenih kreditov nad predpisano višino, oziroma ne moremo računati, da nam bo naša poslovna banka lahko še dodatno dodeljevala kratkoročne kredite.
Iz poslovnih poročil tehnične In prodajne službe je razvidno:
Indeks fizičnega padca proizvodnje znaša 5,2 %, kar pomeni, da je proizvodnja nižja v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta. Pri analizi posamezne obutve ugotavljamo, da smo v devetih mesecih izdelali manj smučarske in gojzei šivane obutve In sandal, ter več navadne obutve. Proizvodnja je
- porok uspehov
v prvih devetih mesecih leta 1973 po proizvedenih parih nazadovala v primerjavi z letom 1972, niti ni bilo proizvedeno število planiranih parov za omenjeno obdobje in to predvsem zaradj tega, ker jc proizvodnjo zahtevala precej več vloženega dela, predvsem zahtevna podplatnc izdelave (plato), kot v istem obdobju leta 1972. Precej težav je Imela proizvodnja tudi zaradi nepravočasne doba-
ve materialov In kratkih Izdo-bavnih rokov, kar nas je prisililo, da smo planiranje še bolj razbili in s tem dosegli še manjšo storilnost in slabšo kvaliteto.
To, da smo tudi za 1,7 % finančno pod planom po vrednosti je vzrok sezonska obutev, ker bomo prav v naslednjih dveh mesecih Izdelovali obutev 2 višjo vrednostjo In bo finančni plan proizvodnje ob koncu leta prav gotovo celo nekaj presežen. Nižjo proizvodnjo, gledano po parih, lahko opravičujemo z dokazi, oziroma primerjava finančnega uspeha proizvodnje prvih devetih mesecev leta 1973 z istim obdobjem leta 1972, iz česar lahko ugotovimo, da je vrednost proizvodnje v letu 1973 za 31^'/o več-



Računalnik v našem podjetju ie dela — najprej bo obdeloval podatke prodajne sluibe Foto: Franc Jesenko
ja, kar pomeni, da Je bilo v poprečno izdelanlli parili obutve vloženega veliko več dela zaradi zahtevnosti modelov, prav tako tudi vgrajenega več materiala.
Prodaja na domačem tržišču v prvih dveh mesecih tretjega tromesečja je bila zelo uspešna, če upoštevamo, da prouaja poletom modelov ne stagnira, za jesensko pa Je še prezgodaj. Tokrat smo v teh mesecUi prodalj preko 21.0U0 parov več kot lani v istem obdobju. Septembra Je prodaja stagnirala, in sicer zaradj naslednjih vzrokov: izredno lepo vreme, predvsem v ostalih krajih Jugoslavije in pomanjkanje predvsem moških nizkili čevljev ,saj so biij v septembru v prodaji samo štirje novi modeli, in še to ne v vseh trgovinah. Indeks parov prodaje za tretje tromesečje Je 102, a vrednostno 128. Grosistična prodaja (prodaja na debelo), je bila za 61 o/o manjša od lanskoletne. V skupnem je bilo prodano 2 % manj, vrednostno pa za 30 % več v primerjavi z Istim obdobjem preteklega leta. Padec prodaje Je tudi pri Izvozu. Po koUčinl smo izvozili 3 % manj, po vrednosti pa 10 % manj kot leta 1972. Tržišče je danes tako zahtevno In tudi zasičeno, da ima kupec možnost izbiranja med kvalitetami In cenami sorodnih Izdelkov. V tej borbi pa si ne smemo dovoliti, da bi ostali zapostavljeni, morda celo poraženi. Prizadevali Si bomo, da bomo v tej borbi iztržili čim več in pod najugodnejšimi pogoji.
Iz kratkega povzetka analize poslovnega uspelia de vel* mesečnega poslovanja lahko ugotovimo, da je naša bodoča naloga predvsem znižati zaloge, tako gotovih proizvodov, kot repro materiala ter tako Izboljšati likvidnost lii uspeh podjetja, oziroma rešiti vprašanje vezave sredstev v zalogah, s ciljem, da bodo sredstva hitreje krožila in • tem dajala boljše rezultate.
Ana Strlič
Čestitamo za Dan repubUi^e!
Računalnik že dela
Po triletnih pripravah imamo v Alplni računalnik. Med priprave ne Štejemo samo obsežnih del pri postavljanju nove organizacije in pisanja programov, preurejanja prostorov in fizično instalacijo, ampak tudi zbiranje izku-
бепј v računskem centru v Skofji Loki ter šolanje lastnih kadrov. Priprave so tudi Študije, ki So potrebne za samoupravne organe pred odločitvijo in za naročilo ter podpis pogodbe.
— Obdelave v Skofji Loki so nam pokazale možne na-
čine za pošiljanje podatkov iz prodajaln, tako smo že preizkušene možnosti uvedli tudi sedaj. Za sodelovanje je potrebno mnogo vložiti tudi v povezovalni termin in ostale zveze. V loškem centru bodo ta mesec dobili nov računalnik, ki ne bo iste Firme
Posnetek s poslovođske konference v Portoroiu
Foto: Franc Jesenko
Poslovodska konferenca
Od 3. do 6. 10. 1973 Je bila v Portorožu poslovodska konferenca z naročanjem obutve za pomlad-poletje 1974. Zaradi zaostrovanja razmer na
domačem tržišču, visokih cen obutve in padanja kupne moči, Je poslovodska konferenca potekala v strogem ocenjevanju obstoječih zalog in pri-
Pozornost pri delu naj bo naš ponos
Ob problemih naše prodaje in finiša objavljamo danes razmišljanje našega tehnologa
Daleč Je že od tega, da smo vse prodaU, kar smo naredili. Časi In ljudje se spraninjamo, čas postaja icrajši, ljudje pa zahtevnejši.
Danes stranka skrimo pregleda več trgovin in kupi tam, kjer je čevelj lepši in kvalitetnejši. Francozi ta Italijani so že zdavnaj spoznali, kaj pomeni v prodaj] lep flniš. Predno pokažejo čevelj stranki, ga vajenec ponovno apretira z voščeno apreturo ta tako osveži. Francozi čevlje odišavljajo (parfiunirajo), preden ga prodajo, skratka povsod dajo veliko pozornost finišu.
Ce bomo ml hoteli prodajati lepe čevlje, moramo najprej kupovati lepe kože z lepimi barvami in lepim licem. Nema-poinjene kože s hrapavim licem ali suhe prazne kože, tudi v finišu z vsemi pripomočki »e moremo izboljšati. Zavedati se moramo, da Je zelo pomembna tako imenovana tehnološka kultura. Kajti, če čevelj pride v ftaiš ves od iepiia, odrgnjen razpokan, od iikatalka zažganim licem, potem smo lahko prepričani, da ftaiš ne more imeti zaželenega uspeha. To se pravi, da je treba veliko, veliko pozornosti na vseh drugih fazah pri Izdelavi.
Ce bomo hoteli Imeti v zeleni doltai icruh, se moramo bolj zavedati ta napraviti vse, da bo čevelj res lep, čist, čeprav se bo treba še bolj truditi ta marsikaj potrpeti.
Kako je rekel švicarski strokovnjak?
Tam, kjer je pozornost ta IJuiiezen do dela, odseva kvaliteta ta ponos.
Ivi Poljanšek
merjanju novih naročil. Za leto 1974 smo predvideli manjšo prodajo na obstoječe zmogljivosti prodajnih mest, zaradi tega so tudi naročila obutve manjša. Večjo prodajo obutve lahko pričakujemo le, če bomo širili prodajno mrežo, s povečanjem izvoza In prodaja na debelo. Analiza prodaje za preteklo sezono pomlad-poletje nas resno opozarja, da moramo spremenit; odnose med prodajo domače in tuje obutve in zahtevat) več doslednosti pri Izpotajevanju sezonskih rokov dobave pri domači obutvi in dokupu. Iz kritične ocene ta načrta poslovanja, katero je vsaka poslovodska konferenca dolžna napraviti, je dovolj razvidno, kaj bomo morali takoj reševati In kje so vzrolcl slabše prodaje ta zniževanja obutve. Dolžni smo upoštevati pripombe poslovodij in odstraniti naše ustaljene napake, ki Jih zelo radi ponavljamo. Naj nam bodo grenk( izkušnje iz preteklosti vendarle v pouk; tako se bomo Izognil) tudi večjim zalogam, k) zamujajo sezono.
Smernice ta načrl poslovanja poslovodske konference naj nam bn osnovno vodilo tudi v ostalem poslovanju, saj nI razlik, povsod so iste zahteve. S snrejeto in naročeno kolekcijo smo zadovoljni. Ce bodo vgralenl v obutev dobri materiali ta bo nra-vočasno ter kvalitetno Izdelana, potem se ne bojimo nove sezone.	Ivan Capuder
kot prejšnji. Več koristnlkov je že prej šlo k drugim centrom, tako da je naša odločitev o najemu računalnika prav gotovo pravilna.
—	Ze na samem začetku smo se odločili za šolanje lastnih kadrov. Podjetja v večjih mestih lahko hitro dobijo že Izšolane ljudi, vendar je to lahko dvorezno. Taki najemnlški kadri imajo res dovolj izkušenj, vendar že za malo denarja zelo hitro menjajo podjetja. Formalno šolanje v Radovljici je res brezplačno, resnična šola je šele praktično delo na sistemu, kamor pa lahko prištejemo tudi stroške za najemnino strojev.
—	Pri postavljanju nove organizacije se srečujemo s problemi, ki pravzaprav niso naše delo. Nimamo organizacijske službe, ki bi reševala temeljno organizacijo podjetja. Pri uvajanju avtomatske obdelave čutimo premajhno organizacijsko povezanost celo med delovnimi mesti v eni strokovni službi, kot tudi med službami. Pri organizaciji in programiranju koristimo pomoč specialista IN TERTRADEA.
—	Prostore so v kratkem času in kvalitetno preuredili naši delavci, ki imajo izkušnje pri adaptacijah prodajaln ter električarji.
Naloga računskega centra je čimprej pripraviti vse potrebno za redno obdelavo podatkov prodajne službe. Predvidoma bomo prevzeli konec meseca centralno skladišče, v decembru prvih pet prodajaln in do 1. 5. 1974 celotno prodajno mrežo. Na začetku leta 74 bomo začeli z uvajanjem v kadrovski In nabavni službi.
O našem delu bomo člane kolektiva sproti obveščali. V naslednji številki našega časopisa bomo skupaj s prodajno službo povedali kaj več o tem, kako lahko računalnik pomaga pr} prodaji.
Člane kolektiva vabimo na ogled računalnika, kjer bomo prikazali njegovo delovanje In delo centra ter vam tudi odgovarjali na morebitna vprašanja. Datum in čas ogleda bomo objavili.
Zoran Kopač iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiir
IZVOZ BRITANSKE
OBUTVENE INDUSTRIJE
NAZADUJE
Nazadovanje, ki je nastopilo že konec 1972 pri izvozu čevljev, se v letošnjem letu nadaljuje. Izvozni obseg britanske obutvene industrije se je v I. polletju 1973 nasproti istemu razdobju lani zmanjšal za 13,5 %. Vrednostno je izvoz nazadoval le za 2,3 % na 15,15 milij. £. Uvozni volumen je bil v omenjenem obdobju za 10 % nižji in je dosegel 44,9 milij. parov, medtem ko se je uvozna vrednost zaradi devalvacije £ povečala za 25Д % na 40,88 milij. £. Največji dobavitelj je bil Hong Kong. (TS)
Vir: Nachrichten fur Aus-
senhandel 178, 13. 9. 1973
Kako bo izgledala naša organizacija po novem letu?
ЗЈ. december 1973, rok za uvedbo temeljnih organizacij zdruienega dela v podjetja, je ie pred vrati. Kot skoraj vsako podjetje, tudi mi razmišljamo, kako bo izgledala naša organizacija po novem letu. Na raznih sestankih, od političnega aktiva pa do raznih sestankov po oddelkih, se je izoblikoval predlog, da bi ALPI-NO organizirali kot skupnost dveh temeljnih organizacij zdruienega dela in to kot TOZD proizvodnje in TOZD prodaje. Organizacija samoupravnega mehanizma, katera je v grobo že dodelana, bi izgledala nekako tako:
Osnovna celica, v kateri se bi razvijalo in odločalo, bi bilo samoupravno jedro, katerih bi bilo po eni varianti enajst, po nekaterih drugih pa lahko tudi kakšno več ali manj. Vsako samoupravno jedro bi po novem imelo v odločanju vse kar zadeva kadrovanje, izobraževanje, varstvo pri delu, investicije v samoupravno jedro, nagrajevanje ter disciplina.
Vez med vsemi samoupravnimi jedri bi bil delavski svet TOZD, ki bi vsklajal delo samoupravnih jeder in imel določene naloge. Ker pa bi bila navzven ALPINA ena, bomo imeli še centralni delavski svet, ali zbor delegatov, kot ga bomo po novem verjetno imenovali, ki bo imel v glavnem nalogo vsklajevati in nadzorovati delo vsake izmed temeljnih organizacij združenega dela v tovarni.
Verjetno se bo kdo izmed bralcev vprašal, zakaj še nismo organizirali TOZD, ko že več kot leto dni govorimo o tem. Razlogov je sicer več. Nekateri naši vzorniki so to že naredili in jih danes že popravljajo. Ne mislim s tem, da bomo pri nas speljali organizacijo idealno, vemo le toliko, da bodo napake, ki jih bomo delali dosti manjše, kot pri drugih.
Ernest DEMŠAR
Štefanu Mlakarju v slovo
Zadnji dan oktobra Je v 67. letu starosti ugasnilo življenje ŠTEFANU MLAKARJU, upokojencu Al Pline.
Rodil se je 22. decembra 1906 v 21reh. Kot večina žlrovcev se je tudi on Izučil za čevljarja In kot čevljar delal pri različnih čevljarskih mojstrih In delavnicah, vse do takrat, ko je v začetku junija 1945. leta med prvimi začel z delom v takratni Čevljarski zadrugi, predhodnici naše tovarne. Delal je kot čevljar, poleg tega je pomagal tudi pri gradnji tovarne. Z udarniškim delom je prispeval svoj delež k uresničitvi tovarne obutve v 21reh.
Največ je delal v oddelku cvlkarije in petar-ne. Med delavci je bil priljubljen, pri nadrejenih pa cenjen kot dober delavec. V podjetju Je delal vse do svoje upokojitve, avgusta 1962. Po upokojitvi Je živel s svojo družino na domu v 2ireh, kasneje, ko je sin z njegovo pomočjo zgradil nov dom, se je preselil k njemu v Staro vas. Tu se Je prav dobro počutil, posebno v družbi vnukov.
Štefana smo poznali kot umirjenega človeka, vendar mu nj manjkalo tiste vedrine, k| Je dajala človeku prijeten občutek ob pogovoru z njim.
Kadrovske novice
Konec oktobra smo imeli 1537 zaposlenih delavcev.
Oktobra je bilo sprejetih 19 delavcev, z delom je prenehalo 7 delavcev. Število zaposlenih se je torej povečalo za 12 delavcev.
V	obratu v Zireh so se zaposlili: Jakob-Rado Kavčič, kemijski tehnik, Matija J urea, vozni ličar, Silvo Kos, orodjar, Dominik Subic, VK strojni ključavničar. Roman Subic in Frančiška Bogataj, NK delavca. Z delom so v obratu v Zireh prenehali: Ivanka Suhadolni'k, NK delavka, Štefka Novak, KV ii-valka obutve, Zoran Mlinar, aranžer in Silvester Mlinar, kemijski tehnik — pripravnik. Stanislava Jereb (2613), kvalificirana šivalka obutve je bila iz šivalnice težke obutve premeščena v prodajalno I Skofja Loka.
V	Gorenji vasi se je število zaposlenih povečalo za 4 delavke. Zaposlile so se Marija Fajt, Terezija Sifrer, Irena Jeraša in Dragica Strem-felj.
V	prodajalnah se je število zaposlenih povečalo za 7 delavcev. Janez Kavčič je nastopil delo v prodajalni I Skofja LoJca in prevzel dolžnosti v. d. poslovodja, Ida Klopčič se je zaposlila v prodajalni II Ljubljana, Gordana Dro-njak v Somboru, MUeva Ste-vanović v Mostarju, Ružica Račič v Vinkovcih in Marija Jaić v Koprivnici. Momir
Novković se je vrnil iz JLA in nastopil delo v prodajalni v Banja Luki. V preteKlem mesecu smo imeli tudi spremembo v vodstvu prodajane v Somboru. Dotedanji poslovodja Stevo Tukser je bil na
lastno željo razrešen delovnih dolžnosti, za novega poslovodjo Pa je bil imenovan GojKo Sreti<5. V prodajalni Koprivnica je prenehala z delom Marijana Balažm.
V obratu na Colu imamo še vedno nespremenjeno število zaposlenih.
A. F.
Sejem v Beogradu
Vzdušje na sejmu je bilo podobno Jcot v Parizu in drugih sejmih, ki so bili v zadnjem času. Nobene prave živahnosti. Trgovci dajejo naročila Za čevlje z nesigur-nostjo in zelo previdno. Dajejo le okvirna naročila, dokončna naročila pa so zelo redka. 2kinimaj sem se za vzroke. Poznavalci tržnih razmer razlagajo to takole:
—	potrošniški krediti v razvitih deželah so omejeni,
—	moda čevljev je zelo nedoločena,
—	skladišča čevljev so povsod роша,
—	neugodne vremenske razmere v preteklih sezonah,
—	prodaja škornjev in smučarskih čevljev je sploh omrtvičena,
—	Ni povpraševanja po škornjih s platoji. Nekatere tovarne v inozemstvu so na novih škornjih zamenjale platoje z modernimi podplati, da bi se rešile zalog.
—	Proizvajalci čevljev se poslužujejo vseh mogočih načinov, da bi pospešili prodajo.
Na beograjskem sejmu sem opazil, da je bila letošnja udeležba inozemskih kupcev in prodajalcev bistveno manjša ko prejšnja leta.
Medtem, ko je na pariškem sejmu še prevladovalo mnenje, da bodo cene usnju šle bJago navzgor, je bil položaj na beograjskem sejmu že čisto drugačen. Usnjarji so v mnogih primerih, zlasti pri usnju, kupcem dovoljevali diktirati cene. S troj ar j i so pripravljeni usnje prodati celo z izgubo, samo, da pridejo do večjih naročil.
Lojze Kopač
POPRAVEK
V 9. številki »DELA — ŽIVLJENJA« Je bila v osrednjem sestavku o proslavljanju v Zlreh nepravilno navedena funkcija tov. FRANKA.
Tov. IVAN FRANKO-IZTOK je član In sekretar Zveznega Izvršnega sveta.
Za nepravilnost se opravi' čujemo.
Uredništvo
Samoupravna kronika - oktober 1973 -
2 .10.
Gospodarski odbor
Obravnavani pereči problemi poslovanja podjetja in sklenjeno, da so vse strokovne službe dolžne pripraviti pismene predloge za izboljšanje poslovanja podjetja in za odpravo težav in napak, ki se stalno pojavljajo. Dalje določen način obračuna nadomestila osebnih dohodkov zaradi redukcije električne energije in drugih zastojev ter plačilo nočnega dela. Postavljena zahteva, naj predstavniki prodajne službe in direktor vodijo poslovodsko konferenco v smeri zmanjševanja zalog gotovih izdelkov. O sklepih te konference poročati gospodarskemu odboru. Sprejeto poročilo šefa tehnične službe o poslovnih razgovorih v SSSR. Določeno, naj se iščejo ponudbe za ustrezen čistilec doma. Za letošnjo sezono pa se skuša problem reči ti interno ali ga vsaj ublažiti. Odobren predlog za uničenje določene količine neuporabne obutve. Obravnavana resna situacija z odpovedmi trgovskih lokalov v Ljubljani in sklenjeno, da se ugovarja na odpoved.
5. 10.
Svet OZD obrata
podplatne izdelave
Obravnavan predlog za ustanovitev TOZD in pojasnilo o delavski kontroli.
Poročano o rezultatih proizvodnje. Obravnavanj vzroki za nedosežen plan, kvaliteta izdelave in vprašanje izdelave težke obutve. Dane pripombe na disciplino in nizke osebne dohodke.
5. 10.
Odbor za osebno
odgovornost
Obravnavani 4 primeri kršitve delovne dolžnosti. V treh primerih izrečen opomin zaradi kršitve delovnih dolžnosti, določenih v 11. in 19. točki 35. a člena in 5. točki 35. člena pravilnika o delovnih razmerjih. V enem primeru zaradi kršitve 17. točke 35. a člena pravilnika o delovnih razmerjih izrečen javni opomin.
P'i obravnavi domnevne kršitve delovne dolžnosti šoferja Alpine ugotovljeno, da šofer ni bil neposredni krivec prometne nesreče, ki se je zgodila 25. 9. 1973 in zato postopek ukinjen.
8. 10.
Odbor za izobraževanje
Sklenjeno ,da se omogoči izbranim kandidatom šolanje
na poklicni čevljarski šoli. Po daljši razpravi odobreno šolanje na delovodski šoli: 1 kandidatu za elektrostroko, 1 kandidatu za lesno stroko in 1 kandidatu za strojno stroko. Odobreno izredno šolanje: 1 kandidatu na pravni fakulteti — I. stopnja, 1 na višji ekonomsko komercialni šoli, 1 na višji šoli za organizacijo dela. 3 kandidatkam za šolanje na administrativni šoli je odbor za izobraževanje odobril predčasen odhod iz podjetja, če je pouk tako organiziran.
9. 10.
Odbor za delovna
razmerja
Delovnih dolžnosti razrešen poslovodja prodajalne Som-bor in imenovan nov poslovodja te prodajalne. Za novo prodajalno v Šentvidu imenovana poslovod-kinja ter sprejeta prodajalka. Po obravnavi prijav imenovan referent za odpremo. Potrjeni dve sporazumni in ena samovoljna odpoved dela v podjetju.
25. 10.
Upravni odbor
Po poročilu kadrovske službe, da na ponovni razpis za delovno mesto vodje pravne službe ni bilo prijav, sklenjeno, da razpis ponovimo v prihodnjem letu. Za rešitev najnujnejših zadev s pravnega področja do zasedbe tega delovnega mesta poiščemo zunanjega sodelavca.
Obravnavana odpoved lokalov prodajaln na Titovi cesti
v Ljubljani in določeno, da naj se pripravi pismen dokument, s katerim se podpre vlogo za umik odpovedi najetih lokalov.
25. 10.
Svet OZD
maloprodajne mreže
Obravnavano poročilo o devetmesečnem poslovanju maloprodajne mreže in zaključki poslovodske konference. Dodatno sklenjeno, da je potrebno na prihodnji konferenci najprej pregledati izvr-šenost sklepov prejšnje konference. Izdela naj se tudi pravilnik o reševanju reklamacij.
Razpravljano o spremem bah pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke in splošnih problemih poslovanja.
25. 10.
Gospodarski odbor
Pregledani sklepi prejšnje seje in sklenjeno ,da se predlogi strokovnih služb in svetov OZD za izboljšanje poslovanja podjetja obravnavajo na posebni seji gospodarskega odbora. Sprejeto poročilo o devetmesečnem poslovanju podjetja in poročilo o poslo-vodski konferenci. Odobrena nabava 4 strojev za oddelek plastike. Imenovane komisije za popis sredstev in virov sredstev ob zaključku leta 1973. Obravnavan predlog samoupravnega sporazuma o financiranju telesno-kultume dejavnosti in pripravljen predlog za delavski svet. Sprejet predlog prodajne
službe za odkup lokala, v katerem je naša prodajalna v Kragujevcu. Odobren predlog za uničenje določene količine neuporabne obutve. Obravnavana resna situacija z odpovedmi trgovskih lokalov in sklenjeno, da se ugovarja na odpoved. Odobren odpis dveh zneskov na izredne izdatke in plačilo manjšega zneska posredniškemu podjetju za teh-nično-komercialno posredovanje.
Določeno, naj se za kosilo v tovarniški kuhinji določi ekonomska cena. Sprejeto obvestilo o datumu izplačila osebnih dohodkov.
25. 10.
Delavski svet
Obravnavana in sprejeta poročila in sklepi odborov: gospodarskega odbora, odbora za izobraževanje, odbora za nagrajevanje, odbora za skupno porabo in odbora za delovna razmerja. Posebej obravnavana odpoved najema trgovskih lokalov v Ljubljani in podprto stališče, da se da utemeljena vloga za umik odpovedi.
Obravnavano in potrjeno poročilo o devetmesečnem poslovanju podjetja in poročilo o poslovodski konferenci. Odobren podpis sporazuma o financiranju telesno-kulturne dejavnosti v naš; občini, ter določfna podpisnika tega sporazuma. Predlog za odpis neuporabnih osnovnih sredstev odobren. Predlog sindikalne podružnice za dodatni prispevek Za Kumrovec odložen in se bo o njem odločalo kasneje.
Tri desetletja v svobodnih Zireh
Pred tremi desetletji, točneje 23. oktobra 1943, je partizanom uspelo pregnati okupatorja iz Zirov im okoliških
praznovanje še posebej svečano.
V soboto, 20. oktobra, so žirovski mladinci pripravili

v slavnostnem govoru je tovariš Anton Peternelj-Igor orisal razmere v Zirch in na Slovenskem jeseni 1943.

hribov. Tako so 2iri postale prvi osvobojeni kraj na Gorenjskem. V počastitev teea dne Zirovci praznujemo 23. oktober kot krajevni praznik.
Ob letošnji 30-lotnici je bilo
uspeli recital partizanskih pesmi. Kajuhove, Borove in Kosovelove pesmi o svobodi, revoluciji, trpljenju in ljubezni naših ljudi med hTOB so nas v duhu popeljale v ti-
ste čase pred 30 leti, ko so se VSi zavedni Slovenci priključili oboroženi vstaji. Recital je bil skupaj s primerno sceno dostojen uvod v nadaljnje praznovanje.
Naslednji dan se je praznovanje nadaljevalo s svečanim mimohodom številnih žirovski h družbenopolitičnih organizacij, kulturnih in športnih društev ter družin. Tako so na čelu parade korakali člani Pihalne godbe Alpina, ki so v svojem 261etnem delovanju dosegli že lepe uspehe. Za njimi so prišli člani organizacije ZB, ki še vedno u&pešno prenašajo borbene tradicije revolucije na mlajše. Nato so defilirali člani Moškega pevskega zbora združenih podjetij Ziri. Sledili so pripadniki teritoralne obrambe, ki bi se v morebitni vojni skupaj z Jugoslovansko armado borili proti napadalcu. Zatem smo si ogledali člane gasilskih društev Do-bračeva in Ziri. Obe gasilski društvi sta najstarejši društvi v Zirch. Za gasilci so se predstavili pripadniki civilne zaščite, ki imajo nalogo, da dajejo alarm in kontrolirajo zračni prostor. V svojem sestavu imajo še tehnično reševalno ekipo, gasilsko enoto, radio-biološko-kemično enoto in sanitetno enoto. Zatem so mimo tribune prišli člani SSD Tabor, ki imajo v svojih vrstah že preko 260 športnikov. Za svoje tekmovalne uspehe so dobili že številna priznanja. Skupaj z njimi so prikorakali še člani športnega društva Čevljar, Balinarskega kluba Alpina in Nogometnega kluba Alpina. Tudi Ribiška družina iiri je pri gojitvi in odlavljanju rib zelo uspešna.
Športniki KK Kladivar in Judo kluba Alpine imajo v svojih vitrinah prav tako že mnoga priznanja. Nato so gledalce navdušili člani Smučarskega kluba Alpina. Ob koncu parade smo lahko pozdravili še člane Planinskega društva Ziri in domače Avto-moto društvo.
Parada je nadaljevala pot do »Zupana«, od koder se je vrnila pred Zadružni dom. Za


:

Ши Dro^
v izloibah zadrulnega doma so iirovski športniki z razstavljenimi priznanji potrdili svoje doseike na tekmovanjih.
čela se je svečanost v počastitev pomembnega jubileja. V slavnostnem govoru je tov. Anton Petemelj-Igor orisal razmere v Zireh in na Slovenskem jeseni 1943. Nato so posamezna društva dobila pohvale za vsestransko aktivnost, požrtvovalno delo in dosežene uspehe. Priznanja
so dobili: Pihalna godba Alpina, obe gasilski društvi, 2i-ri in Dobračeva, SSD Tabor, MKUD osnovne šole. Ribiška družina, KK Kladivar, Judo klub Alpina, Smučarski klub Alpina, Planiška šola, Avto-moto društvo Ziri, aktiv ZMS ih Moški pevski zbor Alpina. Prav tako so bili pohvaljeni

Praznovanje je popestril mimohod druibenopolitičnih organi-zacij, kulturnih in Športnih društev ter druiin.
tudi ostali delovni člani svojih društev.
V kratkem kulturnem programu so sodelovali recita-tor in člani MoSkega pevskega zbora Alpina. Ob 11. uri so se začela športna tekmovanja v košarki, nogometu in balinanju.
Praznovanje smo zaključili v torek, 23. oktobra. V dvorani Svobode sta vsem pionirjem OS Ziri spregovorila pisatelj Tone Svetina in ravnatelj Slobodan Poljanšek. Tov. Poljanšek je označil pomen krajevnega praznika, tov. Svetina pa je spregovoril o svojem aktivnem sodelovanju med NOB, zlasti o dogodkih po žirovskih hribih. Pisatelju so nato učenci postavili številna vprašanja. Na vprašanje, zakaj se pisatelj ukvarja s tako svojevrstno li^ kovno umetnostjo, kot so kipi, ustvarjeni iz uničenega orožja, je le ta odgovoril, da lahko uničevalno orožje služi mnogo plemenitejšim ciljem in ne samo uničevanju največjega bogastva v naravi — človeka. Nato je odgovoril še na vprašanja v zvezi z romanom Ukana in Stena. Seznanil nas je tudi s svojimi literarnimi načrti. Za pisateljem so povzeli besedo še neposredni udeleženci dogodkov izpred 30 let: Francka Jereb-Majda, tov. Milan Za-kelj-ZiTOvnik in tov. Jože Košir.
Tako je bilo trodnevno praznovanje končano. Udeležba na vseh prireditvah je dokazala, da so Zirovcj zelo aktivni v svojih organizacijah in društvih in da so z enotno m spontano akcijo bili sposobni pripraviti kvalitetno praznovanje. Razveseljivo je tudi, da Se je ob praznovanju pokazala ista enotnost, ki je družila Zirovce že pred 30. leti.
Zavzetost, požrtvovalnost, enotnost in načrtnost pri vseh akcijah družbenega življenja nam vlivajo prepričanje, da bodo Zirovci v miru, svobodi in napredku prav gotovo dosegali še lope uspehe na gospodarskem, kulturnem in športnem področju.
Tekel: Boris Pečnlk
Muzej v Žireh odprt
Ze dalj časa so tekle priprave za ureditev muzeja, s katerim bi se nazorno pokazalo delo in razvoj kraja.
Ob prizadevnosti domačinov in podpori republiške in občinske kulturne skupnosti ter nekaterih podjetij, predvsem pa s pomočjo muzejskega društva Skofja Loka, je bil v nedeljo, 14.10.1973, muzej v lireh slovesno odprt.
Pomen muzeja v Zireh in muzejstva na Slovenskem je v slavnostnem govoru lepo orisal znani kulturni delavec dr. Pavle Blaznik. Moški pevski zbor Alpine je zapel dve pesmi, nato je predsednik KS, Franci Pertovt s krajšim nagovorom muzej odprl.
Razstavljeno je mnogo predmetov, ki nam obujajo spomine na preteklost, predvsem Zgodovino čevljarstva in čip-karstva. Ta zbirka se bo s časom še izpopolnjevala in zavzela vse prostore stare šole, ki je za to zelo primerna. Poleg tega pa je muzej tudi poučnega in turističnega pomena, ki prikazuje, kako so si naši predniki utirali pot v iivljenje.
Mnenja smo, da je v našem kraju še mnogo dragocenih predmetov, katere lahko z zaupanjem oddamo in obogatimo zbirko našega muzeja.
Vsem, ki so kakokoli pripomogli do te pridobitve, iskreno čestitamo.
Vinko Govekar
Dopis, ki smo ga prejeli v zvezi z otvoritvijo muzejsice zbirke v 2ireli nas je vspodbudll, da smo povprašali predsednika pododbora muzejskega društva tov. Alfonza Zajca, kakšen je odziv In vtis obiskovalcev.
Povedal nam je naslednje:
Otvoritev sama se je zaradi več vzrokov odlagala in odložila v čas, ki je bil še ko-
O! »L f f. Л
Ob otvoritvi — predsednik krajevne skupnosti Franci Pertovt pozdravlja predsednika Muzejskega društva Skofja Loka dr. Pavla Blaznika.	Foto; Franc Jesenko
maj pravšen za otvoritev obeh zbirk. O sami otvoritvi menda ni potrebno ponavljati, saj je bilo dovolj napisanega v Delu, Tovarišu, Gorenjskem glasu in vtisi tega dne so znani. Vtisi današnjih obiskovalcev — kolikor jih je — pa so seveda zelo različni. Dejal sem že, da je otvoritev раТа v jesen in zato smo se odločili, da bosta zbirki odprti samo do 15. novembra in to vsak dan od 10. — 12. in od 15. — 17. ure.
Ker je prostor neogrevan, obiskovalcev ni veliko in tudi le-ti hitro pregledajo predmete, z opravičilom, da bodo bolj natančneje ogledovali drugič ob toplejših dnevih. Nekateri obiskovalci so navdušeni nad predmeti, kaj vse m kje vse se je staknilo in otelo pozabi, drugi spet — smo pričakovali — bi bili zadovoljni šele z večjim obse-
gom zbirke, kar jim pritrjujemo, saj je to tudi naša namera in vroča želja. Hvaležni pa smo najbolj tistim obiskovalcem, ki stopajo k predmetom spoštljivo in s spornimi na čase, ko so čevljarji ali kljekljarice presedeli pri svojem delu ure in ure za boren zaslužek, kar mora — žal — še danes prenekatera čipkari-ca. V Zireh nj nobene stalne zbirke ali razstave, niti ne občasne, zato si ljudje — vsaj tako sodim — kar ne morejo misliti, da imamo sedaj muzej, kar so imeli včasih le meščani. In prav zato ni čudno, čc ženica skoraj s strahom poprosi, ali sme pogledati zbirko. Zakaj vendar ne? Saj je to dediščina naših babic in dedov, do tega ima vsak pravica in celo dolžnost.
Upam, da sem zadostil vaši radovednosti. Porabim pa naj še priliko za prošnjo
bralcem in obiskovalcem zbirke. Kdor si bo pozorno ogledal zbirki; bo gotovo našel kako napako, se domislil ustreznejšega dopolnila, pojasnila, sporoči naj to pismeno ali osebno meni in pove svoje ugotovitve. Glede predmetov pa prav tako. Se dosti nam jih manjka. Vemo pa ne, kje jih iskati. Ce ste jih voljn} iprinesti ali pa povedati, da pridemo ponje, hvaležni bomo. Kolovrat, na pri«-mer, imamo na posodi, kdor ga lahko pogreši in ga ne potrebuje — prosim zanj!
Spredimo na njem nit, ki bo povezovala preteklost in starožitja ljudi naše kotline v sedanjost preko dokazov v muzeju.
Vsem tistim pa, ki ste že omogočili, da je do otvoritve muzeja prišlo in ste karkoli k temu pripomogli se lepo zahvaljujem.
Foto: Franc Jesenko
•*; im ttn m-.
Ml И И H



«и »»
II
В H
Predstavili so se tudi mlajši
Kaj bo prinesel statut občine?
Skupščino občine škof ja Loka smo prosili, naj za naš časopis pripravi nekaj misli o novem statutu občine. Zato objavljamo sestavek predsednika skupščine tov. Toneta Polajnarja.
v skladu s potrebo po izdelavi novega statuta naše občine je (Joćinska skupščina na svoji seji 9/5-1973 imenovala komisijo za izdelavo statuta. Komisija, posebno pa avtorji osnovnega besedila, smo . se zavedali odgovornosti, iki nam jo je s tem sklepom naložila občinska skupščina.
Avtorja osnovnega besedila sta pravnika Igličar Filipina in Albin, ki je istočasno kot odbornik skupščine tudi član komisije za izdelavo statuta. Predloženi tekst osnutka sta skupaj obravnavala ter se z njim strinjala naša komisija, kakor tudi koordinacijski odbor pri občinski konferenci SZDL. Ker pa so v pripravah sodelovali tudii drugi, bom v nadaljevanju uporabljal ime komisija.
Priprava osnutka je bilo veliko delo, ki je zahtevalo intenzivno razmišljanje in poznavanje naše prakse, kakor tudi razmišljanje o prihodnjih potrebah in težnjah naše družbe.
Osnova za delo komisije
Osnovno gradivo dn izhodišče sta bila uporabljena osnutka nove zvezne in republiške ustave, govori in javne razlag naših vodilnih državnikov in teoretikov, ki so jih ob različnih prilikah dali o osnutkih obeh ustav. Uporabljen jc bil tudi dosedanji statut naše občine ter še drugo gradivo.
Dokument je izredno pomemben za naše delo
Komisija se je zavedala odgovornosti ter se obvezuje, da bo ne glede na priporočila in sugestije javne razprave tudi sama še naprej delala na tem, da se osnutek statuta dopolni ali spremeni.

kjerkoli bo to potrebno in smotrno. Tako spremljanje bo potrebno tudi zato, ker ni mogoče mimo dejstva, da So v osnutkih zvezne in republiške ustave mnoge stvari teoretično sicer obdelane, v praksi in tudi v našem statutu pa to ne bo enostavno. Pri izdelavi osnutka nismo imeli in tudi nismo iskali modela v statutu katero druge občine. Prepričan sem, da je naša skupščina mod prvimi v republiki, kj razpravlja o osnutku statuta, ne glede na to, da so v zadnjih dneh prišli v javno razpravo tudi statut; nekaterih občin.
V svojem današnjem uvodu se ne mislim spuščati v ocenjevanje predlaganih rešitev in določb statuta, to naj opravi javna razprava in tudi občinska skupščina. Želel bi dati samo nekaj najosnovnejših razlag osnutka in razlago, kako smo si zamislili javno razpravo in kaj od nje pričakujemo. Zavedati se moramo, da gre za dokument, ki ga moramo šteti kot izredno pomembnega za naše delo, odločanje in sožitje v prihodnjih letih.
Opredelitev občine
v prvem poglavju osnutka je podana opredeljenost in
definicija pojma, imena in pomena občine. Osnovna izhodišča v tem so dana predvsem v republiški ustavi. Zato je osnutek našega statuta v tem poglavju predvsem povzetek, prilagojen našim razmeram in naši viziji o novi občini. Prav zaradi tega v uvodu našteva vse tisto, kar naj Sli delovni ljudje sami zagotavljajo v občini.
Vloga
družbenopolitičnih organizacij
Drugo poglavje je namenjeno delu in ciljem, ki ga v občini opravljajo in imajo družbenopolitične organizacije. Tem organizacijam smo želeli dati mesto, ki jim v naši družbi dejansko gre. To pa pomeni, da so te organizacije v okviru svojih statutov, programov in sklepov aktivni ustvarjalci življenja v občini. Njihovo aktivno mesto je s tem določeno tako, da so v vsakem primeru sestavni del naše samoupravne družbe in je v največ primerih odvilsno tudi od njihovih stališč in dela, kako bo teklo življenje v občini.
Kako bo s krajevnimi skupnostmi
Osnovna opredelitev in delo KS je določena v predloženem osnutku, škoda pa je, da nismo mogli istočasno dati v razpravo tudi statut KS. 2e v razpravah, ki smo jih opravili doslej, se je namreč pokazalo, da bodo nekatere manjše KS težko živele svoje polno samoupravno življenje. Kazalo bi v tej javni razpravi razmišljati tudi o tem, ali ne bi bilo mogoče nekatere KS združiti ter jim tudi s tem dati osnovo za polno uveljavitev in pogoje za delo.
Temeljna organizacija združenega dela v okviru občine
Temeljne organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti bodo svoje delo, dolžnosti in pravice določile predvsem v svojih statutih. V našem osnutku so določena le nekatera osnovna razmerja. Ta pa seveda pomenijo, da so vse te sestavni deli družbe in da je nujno upoštevati ter usklajevati njihova stališča, ki so — kar je povsem razumljivo — marsikdaj različna in celo nasprotujoča. Velika naloga nove občinske skupščine z vsemi njenimi organi bo prav gotovo ta. dp. ho usklajevala različna stališča in enakopravno obravnavala vse potrebe ter s tem v zvezi dajala pobude k odgovarjanju in sklepanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov.
Družbeno sporazumevanj e je odgovorna naloga vseh
Ne vem, če že danes lahko pravilno ocenjujemo, zdi pa se mj, da so druioena dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje, Ki je sicer ze danes mnogo uporabljeno, edma obliKa našega jutrišnjega sožitja, ki naj zagotavlja enakomeren razvoj vseli dejavnosti, ki so an bodo še nastajale. Gotovo pa se moramo dogovoriti tudi o tem, kaj bo takrat, ko bodo dogovori in sporazumi skoraj v celoti zamenjali zakone in odloke s tistimi, ki k sporazumevanju ne bodo pristopali. Ne mislim predvsem na tiste, ki bodo na osnovi temeljite samoupravne analize ugotovili, da iz takih ali drugačnih razlogov začasno ne morejo pristopiti k posameznemu sporazumu. Težko pa bo s tistimi, ki na osnovi nepreverjenih podatkov, dokazov ali pa ozkih prestižnih in drugih vprašanj k sporazumevanju o družbeno izredno pomembnih vprašanjih ne bodo pristopali. Zavedam se in upoštevam velik pomen in vlogo, kj jo pri tem imajo družbenopoli tične organizacije, menim pa, da bo tudi občinska skupščina morala predvideti sankcije predvsem zaradi tega, da ne bodo vsa družbena bremena le na nekaterih TOZD, KS in samoupravnih interesnih skupnostih. Tudi s tem v zvezi menim, da se bomo morali zborov delovnih ljudi, zborov glasovalcev, anket in referendumov, kakor jih predvideva osnutek statuta, večkrat posluževati.
V osnutku statuta je razviden predlog naj bi novo občinsko skupščino sestavljali trije zbori in sicer:
—	zbor delegatov krajevnih skupnosti
—	zbor delegatov združenega dela in
—	zbor delegatov samoupravnih interesnih skupnosti.
Kako bomo volili — v katere zbore
Razvidno je tudi, kdo in kje naj bi volili delegacije za posamezen zbor. Moram reči, da smo bili pri sestavljanju tega predloga dokaj različnega mnenja in da je prvi osnutek vseboval predloge le za dva zbora in sicei za:
—	zbor delegatov krajevnih skupnosti in
—	zbor delegatov združenega dela.
Zbor delegatov samoupravnih interesnih skupnosti pa naj bi se priključeval in vključeval v občinsko skupščino le v primerih, kadar bi občinska skupščina razpravljala o problemih posamezne interesne skupnosti. Zbor delegatov samoupravnih interesnih skupnosti naj bi predstavljale skupščine teh skupnosti.
Kako bo delala skupščina
K predlogu kakršnega vsebuje osnuteK, so nas vodili nexateri praktični razlogi. Hden od ten jc gotovo možnost preglasovanja v tistih iprimerin. Kadar je kateri od zborov ali skupščina interesne skupnosti močnejša in številnejša.
Drugi razlog jc tudi ta, da pri nas nimamo prostora, kjer bi se delegati sestajali v tako velikem številu, posebno takrat, kadar bi bila v razpravi problematika in vprašanja, ki zadevajo več interesnih skupnosti hkrati. Komisijo je vodila tudi želja n potreba, da delegacijam interesnih skupnosti dajemo možnost stalnega spremljanja skupščinskega dela. Mnenja smo bili, da so interesne skupnosti s področja izobraževanja, zdravstvenega varstva, stanovanjskega gospodarstva, kulture, telesne kulture, zemljiškega gospodarstva in druge, ki že ali pa bodo začele delovati, tako pomembne in rešujejo tako pereče probleme, da bi bilo morda prav, če bi imele svoj zbor. Javna razprava pa bo ocenila, ali je predlagana sestava občinske skupščine sprejemljiva ali ne.
V osnutku statuta so našteta tudi vprašanja, ki naj jih obravnava in o njih sklepa občinska skupščina kot celota ali vsak zbor posebej. Posamezna vprašanja pa bodo med posamezne zbore in organe občinske skupščine morale biti razdeljene in natančno določene v Poslovniku o delu občinske skupščine, ki bo kot eden prvih aktov moral biti sprejet za statutom.
Kot poseben zbor je predviden tudi Splošni zbor. Tega naj bi sestavljali vsi zbori OS slkupaj z vodstvi družbenopolitičnih organizacij občine. Ta zbor naj bi se sestajal ob pomembnih razpravah in sklepanjih, ki imajo za občino poseben ali dolgoročni pomen, ob posebnih slavnostnih prilikah in takrat kadar bo potrebna posebna politična presoja, če se o določenem vprašanju zbor, ne bi mogli, sporazumeti. Splošni zbor bi se verjetno moral sestati tudi v primerih, kadar bi zbori OS izglasovali nezaupnico občinskemu svetu in takrat, če bi občinski svet dal kolektivno ostavko zaradi tega, ker bj mu bilo nemogoče izvajati politiko in sklepe OS.
Sestava predsedstva splošnega zbora občinske skupščine
Ze doslej smo se v skupščinskem delu posluževali tega, da se je sestajalo delovno predsedstvo občinske skupščine, ki Pa je bilo več ali manj le kolegijsko telo. Osnutek statuta pa kot nov organ določa tudi Predsedstvo splošnega zbora občinske skupščine. Tega naj b; razen pred-(Nadalj. na 7. str.)
*###*####«#####*########*##**####*#####*«
Tudi v Šentvidu prodajalna
31 .oktobra 1973 smo odprli novo prodajalno v Šentvidu pri Ljubljani. Ta prodajalna je že 59., ali 6. nova prodajalna letos.
Mislim, da je v zgodovini Alpine letos prvič izpolnjen plan investicijskih vlaganj v prodajno mrežo in smo napravili več kot smo na začetku leta predvidevali.
Odprli smo 6 novih prodajaln, 4 popolnoma obnovili, do konca leta pa bosta obnovljeni še dve prodajalni. Tudi priprave za prihodnje leto so v teku, tako da je vendarle to postal stalen proces, kar smo si že dolgo želeli. Zopet lahko rečem, da smo uspeli zato, iker imamo svojo specializirano sikupino za obnavljanje in opremo prodajaln, ki je opravila vsa dela v omenjenih prodajalnah.
Spomnimo se, kakšne težave so nas spremljale pri adaptacijah prodajaln, ko smo imeli tuje izvajalce del. Sedaj lahko rečemo, da prihranimo mnogo časa in denarja, pa še kvaliteta je boljša.
Želim, da bi ta škupina delavcev še naprej tako uspešno delala.
Kolektivu prodajalne v Šentvidu pa želimo, da bi se čimprej uspešno vključil v poslovanje.
Ivan CAPUDER

smo
DAN MRTVIH — vsi se spominjamo pokojnih, obiščemo njihove grobove. Lepo urejeni grobovi, mnogo cvetja, raznovrstne sveče — polno pozornosti.
Zal v premnogih primerih le enkrat v letu. Mogoče na ta dan še napravimo sklep, da bomo večkrat obiskali grobove naših pokojnih, potem pa tega ne napravimo. Mogoče tudi sklenemo, da bomo boljši, bolj pozorni, prijazni in potrpežljivi do svojih bližnjih; staršev, moža oz. žene, otrok in drugih, ker ne vemo, kdaj se bomo morali ločiti. In zopet ostane samo pri sklepu. Pa bi vendar bilo zelo prav, da bi to uresničili.
Presune te pogled na mlado vdovo, ki je že lani z možem obiskala grob svojih dragih, letos pa že sama joče z otrokom ob njegovem grobu. Pomislimo kdaj tudi na to, in bodimo manj objestni in bolj človeški.
Foto: Franc JESENKO
Ob sklepu delavskega sveta ALPINE, ki je odobril pod pis samoupravnega sporazu ma o finaciranju telesno-kul-turne dejavnosti v občini Skofja Loka smo se pogovarjali z delegatom Alpine v tej skupščini tovarišem POLDE-TOM FILIPICEM in mu postavili nekaj vprašanj:
Menite, da je samoupravni sporazum primeren pristop k reševanju vprašanja financiranja telesno-kulturne dejavnosti v občini?
—	Za razvoj telesnokultur-ne dejavnosti v občini je samoupravni sporazum primeren pristop za reševanje financiranja te dejavnosti. S sporazumom bodo vezana v občini vsa podjetja, tudi tista. Iti do sedaj niti Шпагја niso prispevala za športno dejavnost.
Smatrate, da je prav, da smo prstopili k sporazumu; ali smo bili med prvimi ali med zadnjimi v občini?
—	Osebno smatram, da je prav, da smo prstopili k sporazumu, gledano s športnega in gospodarskega stališča pa prav, da smo pristopili k spo-prav. Sicer pa smo bili med zadnjimi podpisniki v občini, kajti merila za delitev dalj časa niso bila opredeljena.
Vam je znano, koliko sredstev bo letno zbranih po tem sporazumu v občim? Koliko bomo prispevali v našem podjetju in koliko na celem žirovskem področju?
—	Po tem sporazumu bo v občini zbranih okrog 170 starih milijonov dinarjev. V na-
šem podjetju bo zbranih okrog 17 starih milijonov, na celem žirovskem področju pa okrog 21 starlli milijonov.
Katere dejavnosti bodo deležne zbranih sredstev in po kakšnih kriterijih?
— Zbranih sredstev bodo deležne vse športne dejavnost; v občini, katere bodo pridno, poudarjam pridno, delale na svojih področjih dela in po programu, ki bo zastavljen. Program In delo
Jesenski čas je čas nabavljanja ozimnice. Naša sindi^ kalna organizacija pri tem pomaga, da nabavlja kvalitetno in poceni.
iPrj tem pa je naletela na velike težave. Pot do proizvajalca do kupca je dolga in zavita, vmes je veliko posrednikov. Tako se zgodi, da cena živilom naraste tudi za tretjino. Zbirali smo ponudbe mnogih posrednikov. Za nabavo jabolk je bila še najboljša ponudba KZ Ziri, ki nam je dobavila jabolka po 3,50 din zA kg. Naročili smo jih 22 ton in tudi vsa prodali članom našega kolektiva. Pri zbiranju naročil za krompir pa se nam je zataknilo. Prodali smo le 2 toni krompirja, čeprav je bila cena kar ugodna, to je 1,60 din za kg. Verjetno smo bili prepozni, in je že večina krompir nabavila drugje. Veliko zanimanje pa je vladalo za pakete Živilske industrije iz Kamnika, ki vse-
pa bosta ključ delitve sredstev Za vsaka športno dejavnost v občini.
V Sporazumu pa so vključena tudi nekatera društva, ki niso izključno športna: planinci, taborniki, ribiči itd. Ali bo možna kontrola nad zbranimi sredstvi?
— O kontroli nad zbranimi sredstvi je težje govoriti. Vendar upam, da bo vsak delegat, ki bo zastopan v tej skupščini imel pravico in možnosti vedeti, kam In kako se sredstva koristijo.
Za sodelovanje se tovarišu Fiiipiču zalivalujjemo.
ne miruje
bujejo vloženo zelenjavo, so pa tudi Po zelo ugodnih cenah. Da bi sindikat zadovoljivo opravil svojo nalogo pri nabavi ozimnice, bi moral imeti možnost, da kupi živila direktno od proizvajalca. Naš sindikat je sodeloval tudi pri izbiranju sredstev za izgradnjo spominskega doma v Kumrovcu. Pri tem pa naj poudarim, da ne gre samo za graditev spominskega doma, ampak za pomoč nerazvitim predelom Kozjanskega in Hrvatskega Zagorja. Tu naj bi se gradile ceste, vodovodi, šole, vrtci, električne napeljave itd. Naša občina naj bj zbrala po 20.— din na zaposlenega, to je okrog 300.000 din. Na naš kolektiv tako odpade po tem računu 30.000 din. Organizirali smo zbiralno akcijo, ki pa ni posebno uspela, saj smo zbrali le 4370 din.
Matevž Pečelin
Kaj bo prinesel...
(Nadalj. s 6. strani)
sednika in podpredsednika občinske skupščine sestavljali še predsedniki zborov, predsednik občinskega sveta, tajnik občinske skupščine, predsednik občinske konference SZDL ter sekretar občinskega komiteja ZK.
Delo občinskega sveta
Novi organ v občinski skupščini je tudi Občinski svet. Ta naj opravlja predvsem politično izvršilne funkcije. To pomeni, da bo občinski svet pripravljal gradivo, predloge in stališča za občinsko skupščino. Ko pa bo občinska skupščina sprejela sklepe, bo Občinski svet zadolžen Za njihovo izvrševanje. Občinski svet bo v določeni meri — ponekod v celoti — zamenjal delo dosedanjih svetov in komisij. Občinske skupščine. Izhajajoč iz teh nalog sc nam že kaže dejstvo, da bo Občinski svet moral biti zelo prožen in strokoven organ, ki se bo dosti sestajal. Kot pomemben organ občinske skupščine bo Občinski svet izvoljen izmed kandidatov Socialistične zveze delovnega ljudstva z glasovanjem v celi občini.
Predsednik skupščine — profesionalec ali ne
Morda ni moja — ali pa vsaj ni samo moja dolžnost
—	da opozorim na potreben političen dogovor tudi o tem, ali naj bo v bodoče profesionalno zasedena funkcija predsednika občinske skupščine ali občinskega sveta — obe
—	ali pa morda nobena. Tudi o tem bo zaradi potrebnega kadrovanja morala razprava teči istočasno z razpravo o osnutku statuta. Ker ne mislim nobeno od obeh funkcij favorizirati, menim, da bosta tako predsednik občinske skupščine, kot predsednik občinskega sveta morala biti deležna zaupanja in podpore delovnih ljudi, političnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti v občini.
V nadaljevanju osnutka statuta so navedene nekatere najpomembnejše dejavnosti ter opredeljene njihove naloge, namen in pomen. To so gotovo poglavja statuta, ki bodo v javni razpravi temeljito obdelana v samoupravnih organih organizacij združenega dela, KS in samoupravnih interesnih skupnostih. Namen komisije je bil, dati vsaki od teh primerno
mesto, javna razprava pa naj oceni, ali je to komisiji uspelo ali ne.
Občinska uprava, njeno delo in pomen
Posebej želim opozoriti na poglavje o upravnih organih občinske skupščine. V delu občinske skupščine danes in bodo tudi jutri upravni organi zavzemali zelo pomembno mesto. Brez primemo zasedene, strokovne, materialno preskrbljene iti politično osveščene uprave, občinska skupščina kljub pripravljenosti in zavzetosti ne bo mogla smotrno in učinkovito delati. Upravni organi bodo, kakor doslej, samostojno odločali na podlagi zakonov in drugih predpisov v upravnem po-stonku, obenem pa bodo politiko občinske skupščine izvajali tudi konkretno.
Istočasno je treba upoštevati tud; to, da bo občinska skupščina svojo politiko lahko določala le na osnovi skrbno in strokovno pripravljenega gradiva, ki naj ga pripravijo organi.
Kje in kako naj bo razprava o statutu
Komisija za statut in koordinacijski odbor pri konferenci SZDL se zavedata, da v
osnutku statuta predlagane reSitve še niso dokončne. Gotovo bosta v času, ko bo tekla javna razprava o občinskem statutu sprejeti zvezna in republiška ustava ter na njih temelječi vsaj nekateri zvezni in republiški zakoni. Od morebitnih sprememb v obeh ustavah je namreč v mnogočem odvisno tudi to, kako bomo mi nekatere stvari opredelili tudi v našem statutu. Ves čas priprav in razprav smo se zavedali tega, da je priprava našega statuta najboljša in najbolj poglobljena razprava tudi o obeh predloženih ustavah. Razprava na seji občinske skupščine naj bi pomenila začetek javne razprave o občinskem statutu. Javna razprava o osnutku naj bi bila v vseh KS, v vseh samoupravnih organih TOZD in v vseh samoupravnih interesnih skupnostih. Gotovo pa je, da bodo o njem razpravljale tudi družbenopolitične organizacije in društva v občini. Tudi na dnevne rede prihodnjih sej svetov OS bi kazalo uvrstiti razoravo o osnutku statutn. Naj na kratko končam, vsakdo mora v niem videt; tudi sebe, svoje delo in delež.
Občinska skupščina odpira razpravo
L Občinska skupščina naj osnutek statuta sprejme ter
ga s svojim sklepom da v javno razpravo vsem organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim, samoupravnim interesnim skupnostim, političnim organizacijam in še drugim zainteresiranim.
2.	Vsi samoupravni organi in občani, ki bcido razpravljali o osnutku statuta naj tega skrbno proučijo in dajo svoja mnenja in predloge, ker bo le na ta način novi občinski statut lahko dogovor nas vseh. Mnenja in predloge naj bi dali vsaj do sredine novembra. Tako bi bi] osnutek statuta v javni razpravi dva meseca.
3.	Komisija za statut naj osnutek statuta tolmači in skupaj z SZDL in z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami organizira in vzpodbuja razprave. Obenem pa naj sprejema pripombe in jih usklajuje ter tudi na ta način na lastno pobudo izpopolnjuje predlog statuta.
4.	Komisija naj po zaključeni javni razpravi pripravi predlog statuta do konca tega leta tako, da bi ga občinska skupščina lahko sprejela v decembru ali pa najkasneje v januarju prihodnjega leta. Samo na ta način bomo namreč imeli na razpolago primeren čas za formiranje in volitve novih organov občinske skupščine.
Drobnogled
Po Zireh se je sprehodil DROBNOGLED. Ima ostro oko in je odkril marsikaj kar, zgleda, da mi ne vidimo.
Najbolj se tuu je bliskalo oko pri domu TVD PARTIZAN. Mnogo stvari je zabeleiil, ki vpijejo, pa ne po maščevanju, temveč po popravilu in ureditvi. Ko se je odpravil dalje je videl še marsikaj, o čemer pa ni dosti govoril — je samo pokazal.
Rekel je,- da se bo še kdaj oglasil v našem uredništvu in nam kaj prispeval, kar smo mu seveda dovolili. Upamo, da ne bo preveč piker (in poskrbimo, da ne bo preveč sit.}

Dom TVD Partizan — komentar nI potreben
Ш


Nekoč Je bila to oglasna deska

^5-'#
iJfS
w Ч A »•^-•••'ее<уЛ''' *0' '"
petnajstega
Služba družbenega knjigovodstva nas je pismeno oovesitiia, da moramo dokumentacijo v zvezi z izplačuj oseonih dohodkov dostavljatj vsaj en dan pred izplačilnim dnevom. JLato bomo odslej izplačevali osebne dohodke vsakega 15. v mesecu, v kolikor na ta datum ne bodo vplivali prosti dnevi.
S tem je omejen delovni čas za obračun osebnih dohodkov, zato vas prosimo, da to upoštevate In nam pomagate s tem, da redno, vsak ponedeljek oddaš te akordne liste knjigovodkinjani oddelka. Ce pa je zadnji dan v mesecu med tednom, pa od-daste listke za teh nekaj dni prvi delovni dan v naslednjem mesecu. Vsem, ki ne bodo upoštevali gornjih rokov, finančna služba ne jamči za točen obračun osebnih dohodkov.
V obratu na Colu bomo skušal] izplačevati osebne dohodke Istega dne, v kolikor zaradi pozne vrnitve iz Službe družbenega knjigovodstva Skofja Loka ali zaradi slabih prometnih zvez do Cola tega ne bomo uspeli, pa naslednjega dne, to je 16. v mesecu. Upamo, dn boste zaposleni v tem obratu z razumevanjem sprejeli to odločitev.
Ann StrUč
Soseda Klop, kar zavidam ti, da si Sc toliko pri moči...
.DELO, ŽIVLJENJE. Je glasilo tovarne obutve ALPINA ZIRL
Ureja ga uredniški odbor:
ANA RAMPRE MATEV2 PECELIN RUDOLF POUANSEK VLADIMIR PIVK ALFONZ ZAJEC MILAN MOČNIK ANTON 2AKEU
MAJDA JESENKO, odgovorni urednik
Izhaja mesečno. Naklada 1600 izvodov.
Tisk Gorenjski tisk Kranj
Na nova življenjsko pot so stopili:
Antonija More in Marjan Jereb, Mira Kavčič in Mirko Veliar, Marinka Cadež in Franc Tolar ter Tomaž Košir.
Iskreno čestitamo z najlepšimi željami!
Mari Turajlič, prodajalki iz Siska in Petru Grubišiću, poslovodji v prodajaln! Sisak, želimo ob vstopu na skupno živ-Ijensko pot mnogo sreče.
ASFALT, ASFALT — o tem se govori, za to se dela.
Dela pri asfaltiranju ceste Stara vas — Račeva so v največjem jeku. Poleg buldožerjev in drugih naprav ter vozil, morajo še marsiikaj napraviti ljudje — z lopatami. Vaščani so pokazali izredno pripravljenost in naredili veliko prostovoljnih delovnih ur, ipa tudi denar so prispevali.
Istočasno z račevsko ccsto se pripravljata za asfaltiranje še dva odscika: od iprvega alpinskega bloka mimo Mur Pavla do Demšar Janeza ter od Zaje Vinka mimo Oblak Janka do Grešnik Maksa. Tudi na teh odsekih so poleg denarnega prispevka mnogo pripravljalnih del opravili sami vaščani.
Krajevna skupnost pripravlja dolgoročni plan za asfaltiranje, po katerem bodo po določenem vrstnem rodu asfaltirane še ostale krajevne ceste. Se prej pa bo treba reščti vprašanje kanalizacije, (več o tem v prihodnji številki našega časopisa.)
Kej je djau ?
Na naše vprašanje v prej&vjl številki časopisa, »kej je djau« turist, ko je videl rjasto pločevino odsluženega avtomobila v SotI, smo prejeli precej odgovorov. Nagradili bomo naslednje:
1.	Taprov slika, pal tabla (J. F.)
2.	Nava rlbogojnca za selanske raubšice (T. G.)
3.	Lep slavalok za turiste (Drobnogled)
Pa tudi ostali odgovori niso slabi
—	Za taku — pet besldi premal (J. F.)
—	Žerovska avtapralnca (Lidija UrSič)
—	A nima je turistlčnga društva? (Drobnogled)
—	Sam čez prag nesnaga (Drobnogled)
—	Je že H drugn grabn (J. F.)
—	Kakršn turizm, tak varstu okolje (T. G.)
—	Ana šara več u Sor (J. F.)
Novo nagradno vprašanje


		—:—T\
		
Večkrat slišimo pripombe, kako »zabasano« Je naše stopnišče. Prav zato naše bralce tokrat vprašujemo, »kej Je djau« delavec, ko je šel po stopnicah in sc Izogibal kartonom.
Odgovore pošljite do 27. 11. 1973. Tri najboljše bomo nagradili.