Ogled nove kazenske postave
zoper hudodelstva, pregreške in prestopke.
Pervi dan tega mesca je po cesarskim patentu od 27. maja t. 1. v djanje stopila nova postava, po kteri se imajo odslej v vsih cesarskih deželah, razun vojaške krajine, hudodelstva, pregreški in prestopki pokoriti ali kaznovati, in se za tega voljo kazenska postava imenuje.
36. del „Občnega deržavnega zakonika in vladnega lista" zapopade v slovensko-nemškem jeziku celo postavo od konca do kraja, ktero omisliti si priporočimo vsacemu, kteremu je za natanjčno znanje postavnih bukev (zakonika) mar *).
Ker pa se bo to le teško zgodilo, da bi si vsi naši bravci priporočeni zakonik kupili in je vendar vsim treba ali saj koristno postave poznati, bomo iz omenjenega patenta vzeli nar važni si reči, ktere zadevajo take hudodelstva, pregreške in prestopke, ki se po Slovenskem nar večkrat primerjajo, in tako sozna-nili svoje rojake s poglavnimi rečmi, ktere vediti je tolikanj bolj potreba, ker „nikdo se ne more s tim izgovarjati, da mu postava ni znana bila".
Lepo prosimo, da bi vlastniki ;,Novic" vsak list, ki naznauuje to postavo, dajali tudi drugim prebirati, da bi se vednost postave in dotičnih kazin zlo razširila med našimi Slovenci, čeravno živo želimo, da bi ne nas in nobenega naših bravcev nikdar kakošna kazen ne zadela.
Ker pa je prevod kazenske postave iz nemškega v slovenski jezik tako dober, da boljši biti nemore v takem sila teškem delu, bomo naznanovali postave od besede do besede po izvirnem jeziku patenta.
Razpade pa kazenska postava v dva poglavna razdelka;  pervi  razdelk  obseže hudodelstva,   drugi
*)    Dobi se  v  bukvoprodajavnicah,  ki »zakonike« prodajajo, menda za 1 fi\ 12 kr.                                        Vred.
—    286   —
pa   pregreške  in  prestopke,   ker  ti   so  trojica vsih zoperstavnili del, kazni podveržeuih. Začnemo s pervim delom:
Od hudodelstev.
Pervo poglavje 1. dela govori o hudodelstvih sploh.
§. 1. razlaga: kaj je hudodelstvo? in pravi: rK hudodelstvu je treba hudobnega naklepa. Hudoben naklep se pa ne šteje samo tikrat v krivico, kadar se je pred, ali pri započetju ali opušenju zlo (zleg), ki je 8 hudodelstvom združeno, na ravnost premislilo in sklenilo; ampak tudi, kadar se je iz druzega hudobnega namena kaj započelo ali opustilo , iz česar zlo , ki je zavoljo tega nastopilo, večidel prihaja, ali saj lahko priti more.
§. 2. našteje uzroke, o kterih odpade hudobni naklep, namreč:
a)  kadar je storivec popolnoma brez uma;
b)  ako je delo pri prenehovavni norosti (blaznosti) ob času norenja dopernešeno bilo, ali
c)  v polni pijanosti, ktero si je kdo brez namena na hudodelstvo naklonil, ali v kaki drugi zmoteni misli, v kteri se storivec ni zavedel svojega djanja;
d)  ako storivec še štirnajstega leta ni dopolnil;
e)  ako se je taka zmota pritaknila, ktera ni dala hudodelstva v djanji spoznati;
f)  ako je zlo prišlo iz naključbe, nemarnosti ali iz nevednosti, kake nasledke da djanje ima;
g)  kadar se je delo zgodilo po nepremagljivi sili, alt v pravični silobrani.
Silobran naj se pa samo tikrat za pravično ima, kadar se da iz kakšinosti oseb, časa, kraja, napada ali iz druzih okolšin za terdno soditi, da se je storivec samo potrebne brambe poslužil, da bi odgnal od sebe ali druzih krivičen napad na življenje , slobodo ali premoženje; — ali da je samo iz prepasti, bojazni ali strahu meje takošnjega hranjenja prestopih — Takošen prestop se pa zamore po okolšinah kakor kaznjivo djanje iz nemarnosti po odločbah druzega dela te kazenske postave pokoriti (§. 335 in 431).
§. 4. veli: Hudodelstvo izhaja iz hudobije stori vca" ne iz lastnosti tistega, nad kterim se doprinese. Zatorej se hudodelstva doprinašajo tudi na hudodelnikih. brezumnih, otrocih, spijočih, in tudi na tacih osebah, ki svojo škodo same zahtevajo ali va-njo privolijo. §. 5. veli: da tudi tisti je hudodelstva kriv, kdor je z velevanjem, nasvetovanjem, podukom ali pohvalo, hudobno delo napeljal, nalaš priliko k njemu dal, k njega izpeljanju premišljema sredstva pripravil, zaderžke odstranil , ali kakor si koli bodi na roko šel, pripomogel, za njega gotovo izpolnjenje si prizadjal; tudi tisti, kdor se je le poprej s storivcom zmenil zastran pomoči in podpore, ki mu jo ima po doprinešenem delu dati, aH zastran deleža na dobičku in koristi.
§. 8. veli: Kvhudodelstvu ni potreba, da se delo zares izpelje. Že poskus hudega djanja je hudodelstvoma se je le hudobnež lotil kakega djanja, ktero k pravemu doprinešeDJu pelje; hudodelstvo pa se zgolj zavoljo nezmožnosti, ali ker je kak tuj zaderžek vmes prišel, ali iz naključbe ni dognalo.
§. 9. veli: Kdor koga k hudodelstvu nagovarja, spodbada ali zapeljati skuša, je tikrat, kadar je njegovo nagibanje brez uspeha ostalo, kriv poskušenega zapeljevanja k temu hudodelstvu, in naj se v tisto kazen obsojuje, ki bi jo bilo izreči za poskus tega hudodelstva.
§. 11. pravi: Zavoljo misli ali notranjega namena,  ako se ni nobeno zunanje hudobno djanje za-
—   287   —
počelo,  ali  ne  kaj   tacega.   kar  postave zapovedujejo, opustilo, se ne more od nikogar odgovor tirjati.
(Dalje sledi.)
—    398   —
Ogled nove kazenske postave
zoper hudodelstva, pregreške in prestopke.
(Dalje.)
Od prestopkov zoper javne naprave in naredbe, namenjene za občno varnost.
Kazen za obertnike, ki pomagače brez potnih
bukvic sprejmejo. Obertnik, kteri vzame na delo pomagača (ksela), ki nima predpisanih potnih knjižic, ali tam, kjer še ni nobenih potnih knjižic, redne svedočbe imenovane wkund-eafia, se kazni za ti prestopek pervikrat s 5 goldinarji, drugikrat z dvojnim zneskom te dnarne kazni, tretji— krat z zaporom do 1 mesca, po meri nevarnih okolsiu tudi z zgubo obertnije.
Pozlačenje ali posrebrenje penezov in posnemanje penezov ali javnih upnih listov brez goljufnega
namena.
Kdor brez namena, koga prekaniti, tekoče ali tudi iz obteka djane (preklicane) dna rje pozlati ali posrebri, ali spomenice, svetinje, dutike ali ka-koršne bodi vtiskovane izdelke, ravno tako, kdor nad-pise (adrese), oznanila ali sploh natisnjene dela tako* nareja, da se poverhoma pogledane utegnejo lahko za tekoči dnar ali javne up ne liste čislati, je kriv prestopka, in naj se kaznuje z zaporom od 1 do 3 me-scov, in pa z zapadom vsin postavam nasprotnih izdelkov«, Nareja puncov, štempeljnov ali modlov za po-snemo ali poobličje dnarjev.
Ravno tako naj se kaznuje za prestopek, če se brez dopusenja oblastnije narejajo in rabijo punci, kol-kovala ali kalupi za litje, kakoršne si bodi oblike, s kte-rimi se zamorejo dnarji po kakem postavnem vtisu ali kovu notranje ali zunajnih dežel iz kovin odtiskati ali plastično posnemati, naj bodo ti odtiski ali posnemki odločeni za igračo, za olepšavo ali za kakoršin si bodi tudi na sebi dovoljen namen.
Kdor javni uredski pečat brez naročila tistega ureda, kogar je, naredi, ali narejenega komu druzemu odda, in ne uredu, kteri ga je narediti naročil, postane kriv prestopka, in naj se kazni pervikrat z zaporom od 1 tedna do 1 mesca, pri ponovljenem prestopu poverh zapora 1 mesca, če je obertnik, tudi z zgubo obertnije.
Od prestopkov proti  dolžnostim javnega ureda.
Kaznovanje javnih urednikov, služabnikov, strai itd., ki se pri opravljanju svojega ureda ali svoje
službe prederznejo koga djavno »aKti.
Če so kaka izmed javnih oseb, svoj ured ali svojo
—   399   —
službo opravljaje, derzne koga djansko razžaliti (pod čemur je zlasti zapopadeno zapretje v primerlejih, ki niso v postavi odločeni), se zakrivi s prestopkom, in naj ee kaznuje pervikrat z zaporom od 3 dni do 1 mesca, vdrugič z ravno tako dolgim hudim zaporom.
Ce bi se djansko  razžaljenje  bilo zgodilo  v okol-iinah, ki so k rabuki (zavzdigu) priliko dale ali saj dati utegnile, je kazen hud zapor od 1  do 3 mescov. Kazen tistega, ki se  brez  goljufne nakane dela ali izdaje javnega urednika ali služabnika.
Kdor se brez goljufnega namena dela, kakor da bi bil javen urednik ali služabnik, ali si z brezoblastnim nošenjem uniforme prilastuje podobo javnega urednika aH vojaka, je kriv prestopka, in se kaznuje z zaporom od 3 dni do 1 mesca. Brezoblastno nošenje znamenj redov in druzih
postavil.
Kdor brez oblasti nosi znamenja redov ali častne kinče domače ali tujih dežel, stori prestopek, in zapade dnarni kazni od deset do sto goldinarjev.
(Dalje sledi.)
—    290   —
Ogled nove kazenske postave
zoper hudodelstva 3 pregreške in prestopke.
(Dalje.)
Od kaznovanja hudodelstev sploh.
§. 12. določi kazen hudodelstev, ki je ali s me rt hudodelnika, ali pa ječa.
K snierti obsojeni se ima na vislice obesti (§. 13.), — kazen ječe je pa po razločku ostrosti v dve stopnji razdeljena. Perva (nižji) stopnja se zaznamva z besedo „ječa" brez pristavka, drug*a L višji)   stopnja  pa  z besedo   ;,t e š k a ječa" (§. 14.)
Pri kazni ječe nižji stopnje je scer hudodelnik v tesnim zapretji, pa brez železja; — k kazni ječe višji stopnje se obsojeni vklepa v železje na nogah. Jetnika nižji verste ni dopušeno, se z nikomur shajati, ce ni ječarja v pričo, in ne pogovarjati se v jeziku, kterega ječar ne razume. Jetniku višji stopnje pa se pogovor z ljudmi le v celo posebnih in važnih primerlejih dopusti. (§. 15. in 16.)
V ječo se obsojuje hudodelnik ali za vse žive dni, ali za kak odločen čas, ki je nar krajši 6 mescov, nar dalji 20 let — po različnosti in velikosti hudodelstva (§. 17.)
Vsak hudodelnik v ječi mora delati; lastnost dela se ravna po stopnji ječne kazni, po opravilu, s čemur se je hudodelnik doslej pečal, in po stopnji omike. Kazen se zamore poojstriti s poštenjem, s terdim leži-sem, s samotnim zapretjem, s samotnim zaklenjenjem v temnici, s tepenjem s palico ali šibo, z izgnanjem iz dežele po prestani kazni (§. 18, 19).
Z vsako obsodbo zavolj kakega hudodelstva pa so (§. 26.) po postavi še združeni sledeči nasledki:
1.   obsojencu se odvzamejo vsi redi domači in zu-najnih deržav , vse civilne in vojaške častne znamenja;
2.  on zgubi vse javne naslove, akademijske stopnje in dostojnosti, ter pride ob pravico, takošne brez izrecnega cesarjevega dovoljenja na novo ali zopet zadobiti;
3.  obsojeni ne sme prevzeti odgovornega vredništva nobenega časopisa;
4.  taisti zgubi vsakteri javni ure d ali službo, tudi učiteljski ured , in jih ne more, brez izrecnega cesarjevega dovoljenja na novo ali zopet zadobiti;
5.  duhovni se odstavijo od duhovnije (prebende) in postanejo nezmožni, brez izrecnega cesarjevega dovoljenja takošno kdaj zopet doseči;
6.  obsojenec zgubi prikladnost za ured sodnika, advokaturo in notarstvo , javne agencije, in vsaktero namestovanje pred javnimi oblastnijami;
7.  obsojencu se odvzamejo vse na penzijske predpise operte penzie, provizie, prineski zaizrejo, ali kaki drugi prejemki, kakor tudi vse milošnje.
liazuu teh so pa (§. 27.) sosebno s kazenskimi sodbami, po kterih se hudodelnik obsodi k smer ti ali v teško ječo, po postavi še sledeči nasledki združeni:
1« Ako je hudodelnik ž lah nega (plemenitega) roda, se mora kazenski sodbi pristaviti, da ž lah nos t (plemenstvo) zgubi. Toda zguba ta samo njega zadene, torej ne njegove zakonske žene, ne pred kazensko sodbo zarojenih otrok; 2. hudodelnik ne more , dokler njegova kazen terpi, ne med živimi skleniti opravila, ki bi njega vezalo, ne poslednje volje napraviti. Njegove poprejšne djanja ali naredbe pa ne zgube zavoljo kazni svoje veljavnosti.
Zguba obertnije (§. 30.) ni že po postavi s hudodelstvom sklenjen nasledek, se tedaj ne more s kazensko sodbo izreči. Vendar pa mora kazenska sodnija, kadar ima zavoljo hudodelstva obsojeni kako obertnijo (rokodelstvo), po razglašeni sodbi spise tisti oblastnii poslati, ktera pravico takošne obertnije podeljuje. Kadar bi se tej oblastnii zdelo nevarno, hudodelnika po prestani kazni dopustiti, da bi svojo obertnijo opravljal, naj mu, ravnaje po veljavnih predpisih, obertnijo vzame. §. 34. veli: Ako je hudodelnik storil več hudodelstev, ki so predmet ene preiskave in obsodbe, naj se po tistem kaznuje, za ktero je ostrejša kazen postavljena, vendar glede na ostale hudodelstva.
(Dalje sledi.)
—   294   —
Ogled nove kazenske postave
zoper hudodelstva, pregreške in prestopke.
(Dalje.)
Od obtekav in zlajšav hudodelstva.
So nektere okoljšine take, da se včasih kazio po-ojstri, včasih zmanjša; une se imenujejo ob težave, te zlajsave.
Sploh je hudodelstvo toliko večje, kolikor bolj je bilo prevdarjeno; kolikor bolj namišljeno je pripravljanje, s kterim se hudodelstvo započne; kolikor večja je ž cjim storjena škoda, ali združena nevarnost, kolikor manj se ga je varovati moč, aH kolikor več dolžnosti se po njem prelomi.
Posebne obtežave so:
1.  če se je  več hudodelstev razne ver ste doprineslo;
2.  če se je ravno tisto hudodelstvo ponovilo;
3.  če je hudodelnik že zavoljo e natega hudodelstva kaznjen bil;
4.  ako je druge k hudodelstvu zapeljal;
5.  če je začetnik, šuntar, vodja bil hudodelstva, ktero je več oseb storilo.
Tudi je obtežava, če obdolženec skuša v preiskavi sodnika z izmišljevanjem lažnjivih okolj-šin prekaniti.
Zlajsave so: t. če storivec ni 20 let etar,   če  je   slabega razuma,  ali  če je  bila  njegova  izreja zlo zanemarjena;
2.  če se je pred hudodelstvom brez madeža vedel;
3.  če je po nagonu koga druzega, iz strahu ali pokoršine hudodelstvo doprinesel;
4.  kadar ga je silno ganjenje ser ca, ki je iz navadnega človeškega čuta vstalo, na hudodelstvo zaneslo;
o. če ga je k hudodelstvu navabila bolj priložnost, ki se mu je iz tuje nemarnosti namerila, kakor da bi se bil s poprej storjenim naklepom k njemu napravil;
6.  če se je pri tiskan od ubožtva k hudodelstva zapeljati dal;
7.  ako se je z djavnim pridom prizadeval, storjeno škodo popraviti, ali daljše hude nasledke ovreti;
8.  če se je, da si bi bil lahko utekel, ali skrit ostal, sam ovadil in hudodelstvo izpovedal (obstal) ;
9.  če je druge, skrite hudodelnike razodel, in k njih polovljenju priložnost in pomočke podal;
10.   če je zavoljo preiskave, ki se je brez njegovega zadolženja podaljšala, dalj časa zapert bil.
11.   če je pri poskusu ostalo, po meri, kolikor dalje je bil poskus še od dopolnjenega hudodelstva;
12.   če se je storivec, hudodelstvo doprinašaje, prostovoljno zderžal večjega oškodovanja, za ktero je priložnost bila ;
13.   če je škoda, ki je iz hudodelstva vstala, majhna, ali če poškodovani popolnoma povračilo ali zadostenje dobi.
Razdelitev hudodelstev.
Hudodelstva segajo ali zoper občno varnost naravnost v deržavni vezi, v javnih naredbah, ali v javnem zaupanju, ali pa žalijo varnost posameznih ljudi, na osebi, premoženju, slobodi, ali družili pravicah.
Po tej zadevi se tu posebne plemena hudodelstev izreko:
1. Velika izdaja. 2. Razžalitve veličanstva in udov cesarskega roda. 3. Motjenje javnega pokoja. 4. Vstaja. 5. Punt. 6. Javna (očitna) posilnost s silovitim ravnanjem zoper zbor, ki ga je vlada za pre-tresovanje javnih reči poklicala, zoper kako sodnijo, ali drugo javno oblastoijo. 7. Javna posilnost s silovitim ravnanjem zoper postavno priznane skupšine ali zoper zbore, ki bivajo z vdeleženjem ali pod nadgledom kake javne oblastnije. 8. Javna posilnost s silovitim lotenjem ali nevarnim protenjem proti gosposkinim osebam v ured-skih rečeh. 9. Javna posilnost s silovitim napadom na tuje nepremakljivo blago. 10. Javna posilnost s hudobnim poškodovanjem tuje lastnine. 11. Javna posilnost s hudobnimi djanji ali opušenji o posebno nevarnih razmerah. 12. Javna posilnost s hudobnim poškodovanjem ali motjenjem na deržavnem daljuopisniku (telegrafu)«. 13. Javna posilnost z ljudoropstvom. 14. Javna posilnost z brezoblastnim  utesnovanjem   osebue slobode  ka-
—   295    —
cega človeka. 15. Javna posilnost p« ravnanju s kakim človekom kakor s sužnim. 16. Javna posilnost z odpeljanjem. 17. Javna posilnost z izsilovanjem. IS. Javna posilnost z nevarnim protenjera. 19, Kriva raba uredske oblasti. 20. Ponareja in prenareja javnih upnih listov. 21. Ponareja in prenareja (kovanega) dnarja. 22. Mot-jenje vere. 23. Posilna nečistost. 24. Oskrumba. 25. Druge Hudodelstva nečistosti. 26. Umor. 27. Uboj. 28. Od-gnanje telesnega ploda (sadu). 29. Izpoloženje (zane-senje) otroka. 30. Teske telesne poškodbe. 31. Dvoboj. 32. Zažig. 33. Tatvina. 34. Nezvestoba. 35. Razboj (rop). 36. Goljufija. 37. Dvojni zakon. 38. Obrekovanje.    39. Hudodelnikom dana podpomoč.
(Dalje sledi.)
s_   298   —
Ogled nove kazenske postave
zoper hudodelstva 5 pregreške in prestopke.
(Dalje.)
Sedmo poglavje zapopade hudodelstva velike izdaje, razžalitev cesarja in družin oseb c e-sarskiga rodii, in motenje javnega (očitnega) pokoja.
Hudodelstvo velike izdaje
po §. 58. tisti stori, kdor kaj tacega počne:
1.  s čimur se ima cesarjeva oseba na telesu , zdravji ali slobodi poškodovati ali v nevarnost pripraviti, ali pa storiti, da bi se zverševanje njegovih vladarskih pravic ubranilo; — ali
2.  kar bi merilo na to, da bi se oblika (forma) vlade posiluo spremenila; —ali da bi se
3.  kak del od enotne deržavne zveze ali obsežja dežel austrianskega cesarstva odtergal, ali da bi se deržavi napravila ali poveksala nevarnost od zunej, ali pa kaka puntarija ali domača vojska znotraj ; naj se zgodi le-to očitno ali skrivoma, po posameznih osebah ali v tovaršijah , z nasnovo, nagovarjanjem, spodbadanjem, zapeljevanjem z besedo, pisanjem, natisnjenimi deli ali podobami, svetovanjem ali lastnim delom, poprimši se orožja ali ne, z raz-odetimi, k temu namenu peljejočimi skrivnostmi ali naklepi, s podsuntovanjem, nabiranjem, ogleduho-vanjem, podpiranjem, ali s kakoršnim koli v to namenjenim djanjem, če bi bilo tudi brez uspeha ostalo.
Zavoljo tega  hudodelstva naj se prisojuje s me rt:
1.  vsakteremu, kdor se je zakrivil s kakim v §. 53, čerki 1) zaznamovanih djanj, če je tudi brez uspeha ostalo;  in
2.  začetnikom, našuntovavcom, vodjem in vsim tistim, ki so pri kakem započetju velike izdaje v §. 58, čerki 2) in 3) zaznamvanih verst neposredoje delali.
Vsi tisti pa, kteri so se takošnega započetja bolj oddaljeno vdeležili, naj se kaznujejo s te s ko ječo od 10 do 20 let, pri posebni nevarnosti započetja ali storivca pa s teško ječo na vse žive dni. Ako se je zadnjič
3.  z govorjenjem na očitnem mestu ali pred več ljudmi, v natisnjenih delih, razširjanih podobah ali pisanjih h kakemu v §. 58 zaznamvanih djanj nagovarjalo, spodbadalo ali zapeljevalo, in ako je to nagibanje brez zveze s kakim drugim hudodelskim započet-jem in brez uspeha ostalo (§. 9), je treba prisoje-vati teško ječo med 10 in 20 leti.
Za povračilo škode, po hudodelstvu velike izdaje deržavi ali privatnim osebam napravljene, je vsak krivec z vsim svojim premoženjem odgovoren*
Razžalitve cesarja se po §. 63. vkriviči, kdor cesarju spoštovanje ukrati.
Kdor cesarju spoštovanje ukrati, naj se zgodi le-to z osebnim razžaljenjem, z gerdenjem, hudim ogovarjanjem, ali zasramovanjem, očitno ali pred več ljudmi izrečenim , po natisnjenih delih , s podanjem ali razširjanjem podob ali pisanj. Tak naj se kaznuje s teško ječo od enega do pet let.
Ravno tako se kaznuje tudi djavna razžalitev družin oseb cesarske rodovine, ako se v nji ne najde hujše kaznovavno hudodelstvo.
Motenje javnega pokoja.
S hudodelstvom motenja javnega pokoja se po §. 65 zakrivi, kdor očitno ali pred več ljudmi, ali v natisnjenih delih, razširjenih pisanjih ali podobah:
1.  k zaničevanju ali sovražtvu zoper cesarjevo osebo, zoper enotno deržavno zvezo cesarstva, zoper obliko (formo) vladarstva ali deržavno upravo našun-tovati skuša, ali
2.  k nepokoršini, k uporu ali zoperstavi zoper postave, ukaze, razsodbe ali naredbe sodnij ali druzih javnih oblastnij, ali k odrekovanju davkov ali davšin za javne namene zaukazanih nagovarja, spodbada ali zapeljati skuša.
Z enačim hudodelstvom se tudi zakrivi, kdor
3.  takošae tovaršije, ki si za svojo nalogo vzamejo kacega pod čerkama 1) in 2) zaznamovanih kaznjivih namenov, ustanoviti, ali druge k deležnosti taistih zapeljati skuša, ali se jih sam kakor koli bodi vde-leži.
Kazen tega hudodelstva je teška ječa od enega do pet let.
(Dalje sledi.)
—    302    —
Ogled nove kazenske postave
zoper hudodelstva, pregreške in prestopke
(Dalje.)
Od vstaje.
Hudodelstvo vstaje je, če se več ljudi skupi, da bi se gosposki s silo uperli; namen take zo-perstave bodi, kaj izsiliti, se naloženi dolžnosti umakniti, kako napravo ali »polnjenje javnega povelja ovreti, ali kakor si bodi javni pokoj motiti.
Pri tem ni nobenega razločka, naj bo ta sila ober-njena proti kakemu sodniku, gosposkini osebi, uredniku, odposlancu, postavljenem ali služabniku deržavne ali občinske oblastnije, proti civilni, dnarstveni (finančni) ali vojaški straži, ali kacemu žandarju, ali proti gojzdnar-skemu uredniku, ki je postavljen za varovanje gojzdov, če je tudi v privatni službi, da ga je le pristojna cesarska oblastnija v prisego vzela, ali proti tako zapriseženemu osebju gojzdnega nadgledstva, ali proti osebi, ki je za nadgled pri deržavnih ali privatnih železnih cestah, ali za oskerbovanje vožnje po taistih, ali za varstvo in službo deržavnega daljnopisnika postavljena, kadar te osebe kak gosposkin zaukaz spolnujejo, ali svoj ured ali svojo službo opravljajo.
Vsakteri postane kriv vstaje, kdor se skupljanju, bodi si preči iz početka, ali še le po tem pridruži, ko jame napredovati.
Tisti, ki pri vstaji zoper gosposkine osebe ali straže, ktere pridejo utišat nepokoj, v upornosti obstanejo, zapadejo tenki ječi od 5 do 10 let, in če so ob enem na-šuntovavci ali vodji, od 10 do 20 let.
Kazun primerleja poprejšnega paragrafa naj se na-šuntovavci in vodje obsojujejo v teško ječo od 5 do 10 let, drugi sokrivci pa po meri nevarnosti, škodljivosti in svoje deležnosti od enega do 5 let.
Ce se je nepokoj pri svojem začetku kmalo zopet viegel, ter se ni nadalje nevarno unel, je treba šuntar-jem in vodjem ječo med 1 in 5 leti, drugim krivcom pa med 6 mesci in 1 letom prisojevati.
Od punta. Kadar se  iz kakoršne  si  bodi prilike ljudje   sku-
pijo in pri tem z zoperstavo zoper naprej no opominjanje oblastnije in z zedinjenjem zares silovitih po-močkov do tega pride, da se za ustanovljenje pokoja in reda mora izredna (nenavadna) moč porabiti, je punt, in vsakteri postane kriv hudodelstva, kdor setakošnega skupljanja vdeleži.
Ako se mora punt z naglo sodbo (Standrecht) ustaviti, je kazen sme rt, po predpisih v postavi za ravnanje danih.
Zunej nagle sodbe naj se našuntovavci in vodji k teški ječi od 10 do 20 let in pri silo visoki stopnji hudobije in nevarnosti naklepa na vse žive dni obsojujejo.
Drugi sokrivci naj se kaznujejo s teško ječo od 1 do 5 let, pri višji stopnji hudobije in deležnosti pa od 5 do 10 let.
(Dalje sledi.)
-    306   -
Ogled nove kazenske postave
zoper hudodelstva, pregreške in prestopke
(Dalje.)
Od javne posilnosti.
Hudodelstvo javne (očitne) p o si In os t i ne dopri-naša v sledečih 13 primerlejih (tode deseti primerlej ni za naše kraje).
Pervi primerlej. Ako kdo samši ali pa z dm-zimi vred shod, obstanek ali opravila kacega zbora, ki ga je vlada za pretresovanje javnih zadev poklicala, kake sodnije, ali druge javne oblastuije šiloma moti ali opo-vera , ali jih v sklepovanji z nevarnim žuganjem nagibati skuša, ako se ne pokaže, da je to djanje kako drugo težejše hudodelstvo.
To hudodelstvo gre kaznovati s težko ječo od enega do 5 let, in pri posebnih obtežavah do 10 let.
Drugi primerlej. Ravno s Um hudodelstvom se tudi zakrivi, kdor doprinese ravno zaznamovane dja-nja zoper postavno priznane skupšine (korporacie) ali zoper zbore, ki bivajo z vdeležbo ali pod nadgledom kake javne oblastnije.
To hudodelstvo je kaznovati s težko ječo od G mescov do enega leta, in pri posebnih obtežavah do 5 let.
v
Tretji primerlej. Ce se kdo sam, ali tudi ce se jih več, toda brez skupljanja, kaki izmed oseb pri hudodelstvu vstaje imenovanih, kadar ona gosposkini za-ukaz spolnuje, ali svoj ured ali službo svojo opravlja, v namenu , to spolnjenje ovreti, z nevarnim pretenjem ali djauskim silovitim lotenjem , če prav brez orožja in ranjenja, nasproti postavi: ali kako izmed teh djanj doprinese, da bi uredsko djanje ali kak službin opravek izsilil.
Tak hudodelnik naj se kaznuje s težko ječo od G mescov do 1 leta; če bi se pa bila zoperstava zgodila z orožjem, ali če bi bila s poškodvanjem ali ranjenjem združena, ali pa namenjena, kako uredsko djanje ali opravilo službe izsiliti, od 1  do 5 let.
Čete rti primerlej. Ako kdo, ne obernivsi se na gosposko, mirno posest zemlje, ali na-njo se nanašajočih pravic koga druzega, z zbranimi več ljudmi, po silovitem napadu moti; ali če kdo tudi brez pomagavcov pridere v hišo ali stanovališe druzega z orožjem obdan, in ondi na njega osebi, ali na njegovih domačih ljudeh, na blagu in premoženji, silo dela, naj stori le-to, da bi se maševal, ker misli, da se mu je kaka krivica zgodila, — da bi izpeljal pravico, ki se je lasti, — da bi kako obljubo ali dokazalo izsilil, ali kaki drugi sovražnosti ugodil.
Začetnik takošne posilnnsti je podveržen kazni težke ječe od 1 do 5 let. Tisti, ki so se dali za pomagače rabiti, naj se kaznujejo z ječo od 6 mescov   do 1 leta.
Peti primerlej.    Druge hudobne poškodbe tuje
lastnine se imajo za hudodelstvo javne posilnosti, kadar, ali:
1. škoda, ki je nastopila, ali ktero je bil storivec na-
kanil, 25 goldinarjev preseže; ali če, ne glede na
velikost škode
—    307    —
2.  zamore iz Djih nevarnost za življenje, zdravje, telesno varnost ljudi, ali v večji meri za tujo lastnino nastopiti; ali seje
3.  hudobna poškodba na železnih cestah, naj se po njih vozi s parno močjo ali brez nje, ali k njim spadajočih napravah , vozilih, mašinah , orodju ali druzih na njih vožnjo namenjenih rečeh, ali na pa-robrodih, parnih mašiuah, parnih kotlih, vodnih napravah, mostih , pripravah v rudnikih ali sploh v posebno nevarnih okolšinah storila.
Kazen te°:a hudodelstva je v primerleju štev. 1. težka ječa od 6 mescov do 1 leta; v primerleju štev. 2. in 3. pa težka ječa od 1 do 5, in po velikosti hudobije in nevarnosti tudi do 10 let.
Če je pa iz poškodovanja zares nastopila kaka nezgoda za zdravje, telesno varnost, ali v večjem raz-širu za lastnino druzih ljudi, naj se kaznujejo krivci s težko ječo od 10 do 20 let, pri posebnih obtežavah pa na vse žive dni. Ako je zadnjič vsled takošne poškodbe kak človek smert storil, kar je storivec naprej viditi zamogel, bodi smert njegova kazen.
Šesti primeri e j. Ravno s tim hudodelstvom se tudi zakrivi, kdor s kakoršnim si bodi drugim iz hudobije storjenim djanjem ali z nalasnim zanemarjenjem dolžnosti, ki jo ima pri železnocestni vožnji ali pri opravljanju v petimi primerleju pod štev. 3. omenjenih stavb ali započetb, kako zaznamovanih nevarnost napravi.
Kazen tega hudodelstva  je težka ječa   od 1  do 5
let,   po velikosti   hudobije in nevarnosti   tudi do 10 let.
— Ce se je pa kaka v §. 86 omenjenih druzih obtežav
pridružila , je treba prisojevati večje kazni,   ki so ondi
za to ustanovljene.
(Dalje sledi.)
—   310   —
Ogled nove kazenske postave
zoper hudodelstva, pregreške in prestopke
Od javne posilnosti.
(Dalje.)
Sedmi primeriej. Hudobne poškodbe kakor-šnega koli kosa deržavnega daljnopisnika (telegrafa"), in vsako nalašno motjenje njegove službe, kakor tudi vsaka s premislikom storjena kriva raba te deržavne naprave, naj se kaznujejo, ne glede na znesek škode, kakor hudodelstva javne posilnosti, s težko ječo od 6 mescov do enega leta, in pri sosebno znameniti škodi ali posebni hudobii , od enega do 5 let.
Osmi primerlej. Ako se kdo brez poprejšne vedi in privoljenja postavne gosposke kakega človeka z zvijačami ali po sili polasti, da bi ga zoper njegovo voljo zvunajni oblasti izročil.
Kazen tega hudodelstva je težka ječa od 5 do 10 let, ktera se pa zamore do 20 let podaljšati, če je žaljenemu žugala nevarnost za življenje, ali pa nevarnost, da bi slobode nazaj ne  dobil.
Kdor brez posebnega dovoljenja vlade za kako drugo, ne za cesarsko-austriansko vojskino službo, ljudi nabira, ali kdor o času vojske vojake ali vojaštvu prištete službinike tudi le za to vabi, da bi se v tujih deželah naselili, ali o takem času se z ljudoropstvom zakrivi, da bi družim, kakor cesarsko-austrianskim vojaškim četam novince ali tuji deržavi osebe vojaštvu prištete kot naselnike pripeljal, postane kriv hudodelstva brez oblastnega nabiranja, in vojaške sodnije ga po posebnih za to obstoječih predpisih preiskavajo in kaznujejo-
—   311    —
Deveti primerlej. Če kdo človeka, nad kte-rim mu po postavah ne gre nobena oblast, in ko nima za kaj ne hudodelnika ga spoznati, ne imeti ga po pravici za škodljivega ali nevarnega človeka, samolastno zapertega derži; ali kakor koli bodi v uživanja njegove osebne slobode opovera; ali tudi, če kdo koga prime, ko je bil k tema vterjen azrok viditi, pa on tega berž redni gosposki nalaš ne naznani.
Kazen tega hudodelstva je ječa od 6 mescov do enega leta. Ako bi bilo zapretje čez tri dni terpelo, ali če bi bil vjeti kako škodo, ali zraven odvzete slobode še drugo nepogodo prestal, naj se izreče težka ječa od 1 do 5 let.
Deseti primerlej zapopade kazin za ravnanje 0 kakim človekom kakor s sužnim. (To se pri nas ne primeri lahko).
v                        v
• Enajsti primerlej. Ce kdo žensko zoper nje voljo po sili ali z zvijačami odpelje, namen bodi ober-njen na ženitev ali nečistost; ali, ako omoženo žensko, če ona tudi privoli, zakonskemu možu, dete njegovim rodivcom (staršem); varvanca njegovemu varhu ali pre-skerbniku z zvijačami ali šiloma odpelje, naj se je namen tega započetja dosegel, ali ne.
Kazen odpeljauja, če" odpeljana oseba ni privolila, ali še ni štirnajstega leta dopolnila, je težka ječa od 5 do 10 let, po meri rabljenih sredstev in na-kanjenega ali storjenega zlega. — Ako je pa bila odpeljana oseba že saj štirnajst let stara in je privolila, naj se nalaga težka ječa od 6 mescov do 1 leta.
Dvanajsti primerlej. Hudodelstva javne po-silnosti z izsilovanjem postane kriv, kdor
1.  kacemu človeka zares silo dela, da bi ga pri-moral, kaj storiti, terpeti ali opustiti (ako se ne pokaže, da je to djanje kako huje kaznovavno hudodelstvo).
Pod taistim pogojem doprinese ravno to hudodelstvo, kdor,
2.  bodi posreduje ali neposrednje, s pisanjem ali z besedo, ali kako drugači, naznanivši svoje ime ali ne, komu s poškodovanjem na životu, slobodi, poštenja ali lastnini preti, v namena, od njega izžu-gati, da bi kaj storil, terpel ali opustil, ako je žuganje takošno, da zamore ti, komur se žuga, glede na razmere in osebne lastnosti njegove, ali na znamenitost zažugovanega zlega, po pravici v strahu biti; brez razločka, ali merijo omenjene zla proti temu samemu, komur se zažugujejo, proti njegovi rodovini in žlahti, ali proti drugim pod njegovo brambo postavljenim osebam, in ali je žuganje imelo kak uspeh ali ne.
Trinajsti primerlej. Kdor se žuganja, ki je v 12. primerleji omenjeno, in ki zamore, kakor je ondi povedano, vterjene skerbi ali strah delati, samo v ti namen posluži, da bi posamske osebe, občine (soseske) ali okraje v strah in nespokojnost pripravil, doprinese hudodelstvo javne posilnosti z nevarnim pre-tenjem.
Kazen teh dveh v 12. in 13. primerleji zaznamovanih hudodelstev je težka ječa od 6 mescov do 1 leta. Pri obtežavah, zlasti če je bil žaljeni s storjeno silo ali nevarnim žuganjem dalj časa v mučno stanje djan ; — če se žuga z umorom ali z zažigom; — če zažugana poškodba več kakor 1000 goldinarjev, ali škoda, ki bi izhajala iz izsiljenega opravljenja, terpljenja ali opušenja, več kakor 300 goldinarjev znese; — ali če bi pretenje merilo proti celim občinam ali okrajem, naj se odmerja kazen s težko ječo od 1 do 5 let.
(Dalje sledi.)
—   314    —
Ogled nove kazenske postave
zoper hudodelstva, pregreške in prestopke.
(Dalje.)
Od krive rabe uredske oblasti (^Missbrauch der
Amtsgeivalt.
Vsakteri deržavni (cesarski) ali občinski (župa-nijski) urednik, ki v uredu (službi), v kterem je zavezan, sebi zaupano oblast, da bi komu, bodi si deržavi, kaki občini ali drugi osebi, škodo storil, kakor koli krivo rabi, doprinese s tako krivo rabo hudodelstvo; naj ga je k temu samopridnost, ali kaka druga strast ali postranska namemba zapeljala.
Za urednika (Beamte) se čisla tisti, kteri ima, bodi si zaprisežen ali ne , po neposrednjem ali posredujem javnem naročilu dolžnost, opravila vladarstva osker-bovati.
V tacih okolšinah stori to hudodelstvo zlasti:
1.  sodnik, deržavni pravdnik ali drug gosposkin, kakor tudi sicer vsak z dolžnostmi zavezan urednik, kteri se da od postavnega spolnovanja dolžnosti svojega ureda odverniti;
2.  vsak urednik, kteri v uredskih rečeh, torej tudi notar, ki zapisovaje ali izdajaje notarsko pismo, kaj spričuje kar ni res;
3.  kdor sebi zaupano uredsko skrivnost po nevarnem razodene; kdor pismo svoji uredski skerbi izročeno uniči, ali komu proti svoji dolžnosti poda;
4.  advokat ali drug zaprisežen opravnik, ki svoji strani na škodo pomaga nasprotniku pravne spise sostavljati ali ga sicer s svetom in djanjem podpira.
Kazen tega hudodelstva je težka ječa od 1 do 5 let. Po velikosti hudobije in škode se zamore taista tudi na 10 let podaljšati.
Urednik, kteri oskerbovaje pravico (pravosodje), podeljevaje službe, ali razsojevaje javne reči, svoj ured sicer po dolžnosti opravlja, pa za njega opravljanje, dar neposredoma ali posredoma vzame, ali sicer odtod si kak dobiček nakloni, ali obljubiti da; ravno tako, kdor se po le-tem sploh pri oskerbovanji avojih  uredskih opravil h kaki pristranosti  zapeljati
da, naj se kaznuje z ječo med 6 mesci in 1 letom. Tudi mora prejeti dar, ali kolikor je dar vreden, v zalog za uboge tistega kraja vložiti, kjer je hudodelstvo storil.
Kdor z darovi (s podkupljenjem) kakega civilnega in kazenskega sodnika, deržavnega pravdnika ali kjer gre za podeljevanje službe ali razsojo javnih reči, kakoršnega si bodi urednika k pristanosti ali k prelom-ljenju uredske dolžnosti zapeljati skuša, se zakrivi s hudodelstvom; namen naj meri na njegov lasten, ali na dobiček koga druzega, naj se doseže ali ne.
Kazen tacega zapeljanja je ječa med 6 mesci in enim letom; pri veliki zvijačnosti ali zares storjeni znameniti škodi pa težka ječa od 1 do 5 let. Poverh tega je ponudjeno ali zares dano darilo v zalog ubož-nim tistiga kraja vložiti.
(Dalje sledi.)
List 80.
Ogled nove kazenske postave
zoper hudodelstva,  pregreške in prestopke.
(Dalje.)
Od ponareje in prenareje javnih upnih listov (off^entlicker Creditspapiere).
Hadodeletvo ponareje javnih upnih listov stori^ kdor ponaredi javne opne liste, ki imajo veljavo doarja, aH po javni dnarnici izdane dolžne pisma, ki plačilo kapitala ali letnega prihodka za^otovljujejo, ali k njim spadajoče kupone ali talone. Pri tem ni nobenega razločka, ali je ponarejeni upni list te deržave ali pa s kakoršnim si bodi imenom izdan zvunanji upni list; ali je takošen, da je moč ž njim ko^a preslepiti, ali ne, ali se je že izdal in se je kaka škoda zgodila ali ne.
Bankovci ali note in delnice (akcie), ki jih privilegirana austrianska narodna banka izdaje, kakor tudi dolžne pisma, ki jih kaka domača, po oblastni! poterjena, javna upna naprava izdaje, in k njim spadajoči kuponi in taloni se čislajo za enake javnim upnim listom.
Sokriv tega hudodelstva je, kdorg-erbe, pri javnih upnih listih navadne povrezuje, papir, štempelj, matrice, čerke, tiskavnice ali kar koli utegne za narejo nepristnih upnih listov služiti, če tudi po en sam kos naredi in v pripomoč za ponarejo vedoma izroči ali kakor koli k ponareji djavno pripomore, če bi bila tudi njegova pripomoč brez nasledka ostala.
—    318   —
V
Ce je za dnar veljajoč javen upni list zares storjen bil, in se je nareja zgodila z orodjem, ktero pomnoževanje teh listov polajšuje, se kazni ponarejavec kakor tadi vsak sokrivec s težko ječo na vse žive i\jxi', — če se je pa ponareja opravila s peresom ali z drug^im orodjem, in ne s takosnim, kakor je bilo rečeno, s težko ječo od 10 do 30 let.
Ravno to kazen je nalagati tudi deležnika, kteri je takosne ponarejene javne upne liste po dogovoru s ponarejavcom ali kakim sokrivcom ali drugimi deležniki izdal, naj se je ti dogovor storil pred ali med pona-rejo , ali pa po njej.
Če se je ponareja za dnar veljajjocih javnih upnih Tistov sicer skusila, pa ne dogn^ia, je vsacega, ki je k temu pripomogel, kadar se je poskus zgodil z orodjem, ki pomnoževanje zlajsuje, s težko ječo od 5 do 10 let, pri posebni nevarnosti od 10 do 20 let; sicer pa s težko ječo od 1 do 5 in pri posebnih obteža-vah od 5 do 10 let kaznovati.
Dalej govori postava od pooareje javnih dolžnih pisem in prenareje upnih listov, in od kazin na to postavljenih.
Od ponareje in prenareje (Jiovanili) dnarjev.
Hudodelstvo ponareje in prenareje dnarjev stori taisti:
1.  kdor brezoblastno po kakem kjer koli si bodi veljavnem kovu dnar kuje, če prav bi jedro in teža pristnemu (pravemu) dnarju enaki bile, ali še več v sebi imele;
2,  kdor po kakem kjer koli si bodi navadnem kovu ali iz pristnega ruda (^kovine) pičli še ali iz manj vrednega ruda nepristni dnar kuje, ali sicer nepristnemu dnarju videz pristnega dnarja da;
3,  kdor pristni dnar kakor si koli bodi v njegovi znotranji vrednosti in teži, po kterih je kovan bil, umanjša, ali mu podobo dnarja večje vrednosti dati skuša;
4.  kdor orodje h kovanju nepristnega dnarja pri-skerbi, ali sicer kakor si bodi k ponareji pripomaga.
Kazen tega hudodelstva je težka ječa od 5 do 10 let; če se pa posebna nevarnost, ali velika škoda pridruži, od 10 do 20 let. Samo tikrat, če ponarejo kdor si bodi lahko spozna, ali, kadar je brezoblastno kovan dnar pristnemu v jedru in teži enak, se zamore izmeriti kazen med 1 in 5 leti.
Kakor deležnik ponareje in prenareje dnarjev stori tisti hudodelstvo, kdor je ponarejen ali prenarejen dnar, po dogovoru s tem , ki ga je ponaredil ali pre-naredil ali je k temu pomagal, ali s kakim drugim deležnikom, izdal; ali kdor tiste kosčike na se pripravi, za ktere so pristni dnarji (penezi) umanjšani bili.
Tako vdeležbo  je kaznovati  s težko  ječo od 1
do 5, in pri storjeni veliki škodi, do 10 let.
(Dalje sledi.)
— 322   —
Ogled nove kazenske postave
zoper hudodelstva, pregreške in prestopke.
(Dalje.)
Od motjenja vere. Hudodelstvo motjenja vere stori: 1. kdor z govorjenjem,   djanji,   v natisujenih delih ali razširjanih pisanjih Boga preklinja;
2.  kdor bogoslužje kakoršne koli v deržavi obstoječe vere moti, ali kdor, gerdo ravnaje s posodjem za božjo službo namenjenim, ali sicer z djanjem , govorjenjem, v natisnjenih delih ali razširjanih   pisanjih, javno  veri  zaničevanje  skazuje;
3.   kdor kristjana k odpadu od kristjanstva zapeljati, ali
4.  kdor neverstvo razširjati, ali kak kristjanski veri nasproten kriv nauk raztrositi skuša.
Ce se je z motjenjem vere očitno pohujšanje dalo, ali kdo zapeljal, ali če je z započetjem bila občna nevarnost združena, naj se to hudodelstvo kaznuje s težko ječo od 1 do 5 let; pri veliki hudobii ali nevarnosti pa tudi do 10 let.
Ce se nobena v poprejšnem paragrafu omenjenih okolšin ne pripeti, gre motjeuje vere kazniti z ječo od 6 mescov do 1 leta.
Od fosilne nečistosti.
Kazen tega hudodelstva je težka ječa med 5 in 10 leti. Ako je iz sile nastopila znamenita škoda na zdravju, ali clo na življenju, naj se kazen zdaljaa, da bode med 10 in 20 leti terpela. Ako je hudodelstvo smert žaljene uzročilo, se prisojuje težka ječa na vse žive dni.
Zavolba, s ktero kdo svoji skerbi ali sebi v iz-rejo ali podučevanje zaupano osebo zapelje, da tako nečisto delo stori ali terpi, in sovodstvo, ako je bila po taistem nedolžna oseba zapeljana, ali če se ž njim za-krive starši, varni, izrejniki ali učeniki proti svojim otrokom, varvancom, ali sebi v izrejo ali za podučevanje izročenim osebam, se kaznuje s težko ječo od 1 do 5 let.
Od umora.
Kdor zoper človeka, z namenom ga usmertiti, tako ravna, da je iz tega njegova ali druzega človeka smert prišla, se zakrivi a hudodelstvom umora, če je tudi ti izid samo zavoljo osebne lastnosti poškodovanega, ali zgol zavoljo naključbinih okolšin, v kterih se je djanje doprineslo , ali samo zavoljo umesnih uzro-kov nastopil, ki so se po naključbi pritaknili, ako je djanje k le tim uzrokom priliko dalo.
Ver ste umora so:
1.  Zavratni ali skrivni umor, ki se s strupom ali sicer zasedljivo (potuhnjeno) stori;
2.  razbojni umor, ki se doprinese z namenom, se tujega blaga po sili zoper osebo polastiti.
3.  Naročeni umor, h kteremu je kdo koga najel ali kako drugači napravil.
4.  Prosti umor, ki se nobenemu izmed imenovanih težkih plemen ne prišteva.
Vsak dopernešen umor naj se kaznuje s smertjo ne samo na morivcu, ampak tudi na tistem, ki bi ga bil naročil, ali kteri je pri morenju djavno pripomogel.
Tisti, kteri niso neposrednje pri morenju se djavno vdeležili, pa so kako drugači, bolj izdalje k djanju pripomogli, naj se pri prostem umoru kaznujejo s težko ječo od 5 do 10 let; če je pa bil umorjen kdo iz med sorodnikov navgorne ali navdolne verste, zakonski druže kacega pripomagovavca, ko so jim te razmere znane bile, ali če se je z a vrat ni, razbojni ali naročeni umor storil, med 10 in 20 leti.
Započeti, pa ne dognani prosti umor se kaznuje nastorivcu inneposrednjih sokrivcih s težko ječo od 5 do 10 let, na oddaljenih sokrivcih in deležnikih od 1 do 5 let. Ce se je pa razbojni, za-vratni, naročeni umor ali umor v poprejšnem paragrafa omenjenih svojcov skusil, je treba odmerjati kazen težke ječe proti storivcu in neposrednjim sokrivcom med 10 in 20 leti,  in pri posebnih obtežavah na vse žive
—   323    —
dni;   proti  oddaljenim   eokrivcom in deležnikom pa med 5 in 10 leti.
Mati, ktera svojega otroka ob poroda asmerti ali ga poginiti pusti, ker mu na lasi pri rojstvu potrebne pomoči ne da, naj se obsojuje, kadar je bil zakonsk otrok umorjen, v težko ječo za vse žive dni. Ce je dete nezakonsko bilo, je kazen pri usmertenju težka ječa od 10 do 30 let; če je pa otrok poginil, ker se mu potrebna pomoč ni dala, od 5 do 10 let.
(Dalje sledi.)
Ogled nove kazenske postave
zoper hudodelstva, pregreške in prestopke,
(Dalje.)
Od uboja.
Ako se djanje, po kterem kak človek ob življenje pride, se ne doprinese sicer z nakano, ga usmer-titi, pa vendar s kakim drugim sovražnim namenom, je hudodelstvo uboj*
Ce se je pri ropanji s kakim človekom tako posilno ravnalo, da je iz tega njegova s me rt nastopila, naj se za uboj vsi ti, kteri so k usmertenju pripomogli, s smertjo kaznujejo.
V   druzih primerlejih se kaznuje uboj s težko ječo od 5 do 10 let; če bi pa bil storivec z ubitim v bližnji zla h ti, ali je njemu nasproti posebne dolžnosti imel, od 10 do 20 let.
Ce je pri tepežu, ki se je med več ljudmi unel. ali pri hudem ravnanji, zoper eno ali več oseb začetem, bil kdo usmerten, je vsakteri, ki mu je kako smertno oškodo zadal, kriv uboja. Ce je pa smert samo zavoljo vseh o škod ali celega hudega ravnanja skupej nastopila, ali če se odločiti ne da. kdo mu je smertno oškodo prizadjal, ni sicer nikdo kriv uboja, vsi ti pa, ki so se ubitega lotili, so krivi hudodelstva težke telesne poškodbe, in se obsojujejo  v težko ječo od 1   do 5 let.
Od odgnanja telesnega ploda ali spočetka.
v
Ženska, ktera nalaš kakoršno bodi djanje započne, po kterem se nje telesni plod odžene ali nje porod tako napravi, da otrok mertev na svet pride, postane hudodelstva kriva.
Ako se je odgnanje skusilo, pa ne zgodilo, naj se kazen odmerja z ječo med 6 mesci in enim letom; doprineseno odgnanje pa gre kaznovati s težko ječo med 1 in 5 leti.
V  ravno to kazen, toda s poostrenjem, naj se ob-eojuje oče odgnanega otroka, če je hudodelstva sokriv.
S tem hudodelstvom se tudi zakrivi, kdor iz ka-korsnega koli namena, brez maternega vedenja in privoljenja , plod njenega telesa odžene ali odgnati skuša.
Tacega hudodelnika je treba s težko ječo med 1 in 5 leti; in če je ob enem po hudodelstvu mati prišla v nevarnost za življenje ali v škodo na zdravji, med 5 in 10 leti kaznovati.
Od izpoloženja otroka.
Kdor otroka take starosti, ko si v otetbo svojega življenja sam pomagati no more, izpoloži, da bi ga s me rt ni nevarnosti izročil, ali tudi samo, da J>i njegovo rešenje naključbi prepustil, stori hudodelstvo, naj ga je k temu kakorsni koli  uzrok pripravil.
Ako je bil otrok na vstran ske m kraji, kamor po navadi ljudje ne zahajajo, ali v takih okolšinah iz-položen, da ni bilo lahko mogoče, da bi ga kdo kmalo zapazil in rešil, je kazen težka ječa od 1 do 5 let, in če je smert otroka nastopila, od 5 do 10 let.
Ce se je pa dete na takem kraji, kamor ljudje navadno zahajajo, in tako izpoložilo, da je bilo po pameti pričakovati, da ga bode kmalo kdo zapazil in otel, naj sev izpoloženje kaznuje z ječo med 6 mesci in 1 letom. Ce bi pa bilo otroče vendar umerlo, je kazen ječa od 1 do 5 let.
(Dalje sledi.)
—   327   —
—    330   —
Ogled nove kazenske postave
zoper hudodelstva,  pregreške in prestopke,
(Dalje.)
Od hudodelstva težke telesne poškodbe.
Kdor zoper človeka, čeravno ne z nakano ga usmertiti, pa vendar z drugim sovražnim namenom tako ravna, da se mu je vsled tega nar manj za dvajset dni zdravje pokazilo ali zmožnost svoj poklic opravljati, odvzela, ali da se mu je um zmešal ali pa težko pohabljenje  naklo-
nilo, se zakrivi s hudodelstvom težke telesne poškodbe.
Tega hudodelstva postane tudi kriv, kdor svoje prave starše ali kdor javnega urednika, duhovna, pričo ali zvedenca, ko svoj poklic opravljajo, ali za to, ker ga opravljajo, premišljema na njih životu poškodje, če tudi poškodba ni taka, kakor je bila zgoraj popisana.
Kazen tega hudodelstva je po §. 154, ječa od 6 mescov do 1 leta, pri obtežavah se pa zamore do 5 let zdaljšati.
Ako se pa (pravi §. 155):
a)  samo na sebi sicer lahko poškodovanje s takim orodjem in tako započne, da je z letim navadno smertna nevarnost združena, ali če se kako drugač izkaže namen, kakošin gori omenjenih hudih nasledkov napraviti, če je tudi le pri poskusu ostalo; — ali
b)  če ste iz poškodbe pokaženje zdravja ali nezmožnost svoj poklic opravljati, nar manj za trideset dni nastopile; ali če je
c)   djanje s posebnimi mukami za oškodjenega združeno bilo; ali se je
d)  napad v zvezi z druži mi po dogovoru, ali pa zase dno storil, in je iz tega nastopil kakošin gori omenjenih nasledkov; ali če je
c)  težko   poškodovanje   postalo   za    življenje   nevarno,   —  gre   prisojevati  težko   in   poostrovano ječo (§. 19) med 1 in 5 leti. Ako je pa hudodelstvo — pravi §.  156:
a)  poškodovanemu besedo, vid ali sluh vzelo ali za vselej oslabilo, zgubo zarodne zmožnosti, očesa, rame, ali roke, ali kako drugo znamenito pohabljenje ali pogerdenje,  ali
b)   vedno bolehanje , neozdravljivo bolezen ali zmešan um, ki ni podoba, da bi se ozdravil, — ali
c)  nezmožnost za vselej svoj poklic opravljati, pokvarjenemu naklonilo, gre kazen težke ječe med 5 in 10 leti odmerjati.
Ako je bil pri tepežu, ki se je med več ljudmi unel, ali pri hudem ravnanju, zoper eno ali več oseb započetem, kdo na svojem životu težko poškodovan, je treba z vsakterim, ki ga je tako poškodoval, po poprejšnih §§.154 — 156 ravnati.
Ako je pa težka telesna poškodba nastopila samo po zedinjenju nasledkov pohabovanja ali hudega ravnanja od več ljudi, ali če se ne da izkazati, kdo je težko oškodo prizadjal, naj se vsi tisti, kteri so se pokvarjenega lotili, tudi izreku krivi hudodelstva težke telesne poškodbe, in z ječo od 6 mescov do 1 leta kaznujejo.
Od %akiga.
Hudodelstvo zažiga stori, kdor djanje započne, iz kterega ima po njegovem naklepu požar na tuji lastnini vstati, če se tudi oginj ni unel ali nobene škode ni napravil.
Kazen — zapove §. 167 — je treba odmerjati po naslednjem razločku:
a)  Ce se je oginj unel in je s tem kak človek ob življenje prišel, ko je zažigavec to naprej viditi zamogel; ali če je posebna z namenom p o-končevanja združena derhal požar napravila, je kazen smert;
b)  ako je storivec več kakor enkrat, bodi si eno ali pa razne reči zažigal, in se je oginj res unel, če prav samo enkrat; ali
c)  ako se je oginj unel, in se je pogorelcu znamenita škoda zgodila; kakor tudi
d)   če se je storivec zažiganja več kakor enkrat,  pa
—   331   —
vselej brez uspeha lotil, — naj se kazni za vse žive dni s težko ječo;
e)  če se je oginj unel, pa se ma ni nobena izmed doslej naštetih okolšin pridružila, je kazen težka ječa od 10 do 30 let;
f)  ako se oginj sicer ni unel, pa je bil ponoči, ali na takem kraju, kjer bi se bil po unetju lahko razširiti znal, ali v taci h o k o lšinah podtaknjen, v kterih je bilo tudi življenje kakega človeka v očitno nevarnost postavljeno, naj se storivec kaznuje s težko ječo od 5 do 10 let;
g} ako se je delo podnevi in brez posebne nevarnosti storilo, in je nastavljeni oginj, ne unevši se, ugasnil, ali so ga po unetju brez škode pogasili, je storivec zapadel težki ječi med 1 in 5 leti.
Ako se je storivec, podtaknivši oginj, skesal, ter si je sam in še o pravem času tako prizadjal, da se je vsa škoda ubranila, naj se mu vsaktera kazen prizanese.
Kdor iz kakoršnega bodi hudobnega namena svojo lastnino zažge, in s tem tudi tujo lastnino v nevarnost ognja pripravi, je tudi kriv zažiga, in kaznovati ga je po izmeri v §, 167 ustanovljeni.
Kdor svojo lastnino zažge, brez nevarnosti da bi se vsled tega tuja lastnina unela, ni sicer zažiga, vendar pa goljufije kriv, ako s tem djanjem pravice koga druzega kratiti ali koga v sum (sumljivost) hudobije pripraviti skuša.
(Dalje sledi.)
—    334   —
Ogled nove kazenske postave
zoper hudodelstva, pregreške in prestopke*
(Dalje.)
Od tatvine.
Kdor zavoljo svojega dobička tujo premakljivo stvar iz posesti druzega brez njegovega privoljenja vzame, stori tatvino.
Tatvina postaja hudodelstvo ali po znesku, ali po kakovosti djanja, ali po lastnosti vzete reči, ali po lastnosti stori v ca.
Po znesku postane tatvina hudodelstvo, ako ona ali vrednost tega, kar je bilo ukradeno, 35 goldinarjev preseže« Pri tem ni nobenega razločka, ali ti znesek ali vrednost izhaja iz enega ali iz več rav-nočasnih ali ponovljenih ugrabkov, ali je bil enemu ali več lastnikom vzet, ali se je tatvina na eni ali na raznih rečeh doprinesla. Vrednost se pa ne sme ceniti po tatovem dobičku, temuč po škodi okradenega.
Po kakovosti djanja je tatvina hudodelstvo:
I.  Brez vsega pogleda na znesek, če je bil tat z orožjem ali z družim osebni varnosti pretečim orodjem previdjen; — ali če se je, zasačen na tatvini, zares sile ali pa nevarnega pretenja zoper kacega človeka posKužil, da bi se v posesti ukradene reči ohranil.
II.  Ako tatvina znese več kakor 5 goldinarjev, iu se je ob enem
a)  doprinesla o priliki požara, po vodni, ali kak e druge bodi občne ali pa take nadloge, ktera se je samo okradenemu primerila;
b)  v družbi enega ali več tatvinskih tovaršev;
c)  na kakem božji službi posvečenem kraju;
d)  na zaklenjenih rečeh;
e)  na lesu, bodi v zagrajenih gojzdih , bodi z znamenitim poškodvanjem gojzda;
fj na ribah v ribnikih;
g) na divjačini, bodi si v ograjenih gojzdih, ali s posebno derznostjo, ali pa, če se storivec s tacim delom peča tako rekoč kakor z redno obertnijo.
Po lastnosti ukradene reči postaja tatvina hudodelstvo:
I.  Ne glede na znesek, če se taista stori
a} na kaki ne posreduje za božjo službo namenjeni reči z onečastenjem, ki bogočastje žali, ali
b) na rečeh v 3. oddelku 5. in v 7. primerleju javne posjilnosti imenovanih.
v
II.  Ce znese več kakor 5 goldinarjev, in se ukradejo:
a)  pridelki na polju ali z dreves,  in v deželah, . v kterih reja svilodov ali svil ni h gosenc med obertnost in kmetijstvo   spada,   tudi  listje murv,
s kterim se svilodi kermijo;
b)  živina, kadar se pase ali žene;
c)  kmetijsko orodje na polju;
d)  rude, orodje ali roba notri v rudnikih, v nadnevnih rudar ij ah, rudarijskih i z si pa-liših ali h a Id a h ali v pripravljavnicah.
Po lastnosti  storivca je tatvina hudodelstvo:
I.  Brez vsega ozira na znesek, če je krasti storivca že v navado prišlo.
II.  Glede na znesek, ki 5 goldinarjev preseže : a) če je bil storivec že dvakrat kaznjeu zavoljo tatvine, naj je bila hudodelstvo ali prestopek;
b} če   posli  (družina)  svoje  službne  gospodarje   ali
gospodinje ali druge domačine, c)  obertniki,  obertnijski   učenci   ali nadni-
čarji svojega mojstra ali pa tiste   okradejo,
kteri so delo najeli.
—   335    —
f«TT*TT Oe tatvina razun tega, cesar je za hudodelstvo treba, ni daljej obtežena, jo je kaznovati 8 težko ječo od 6 m esc o v do 1 leta; pri obteževavnih okolsinah pa med 1 in 5 leti.
Ako ukradeno več kakor 300 goldinarjev znese; — ali če se je tatvina s posebno prederznostjo, « silo ali zvijačnostjo doprinesla; — ali če se je ¦tat, na tatvini zalezen, zoper kacega človeka djanske Bile ali nevarnega žuganja poslužil, da bi se obderžal v posesti ukradene reči; ali če je krasti sto-rivcu že v navado prišlo , gre prisojevati težko ječo od 5 do 10 let.
Da se je tatvina ponoči doprinesla, to še sicer samo za se ne stori vselej hudodelstva, vendar se mora takošna tatvina bodi si v izmeri terpeža ali v poostrenju kazni huje kaznovati, kakor če bi se bila pri enakih drugih okolsinah po dnevi zgodila.
(Dalje sledi.)
—    338    —
Ogled nove kazenske postave
zoper hudodelstva,  pregreške in prestopke.
(Dalje.)
Od nezvestobe.
Za hudodelstvo se čisla tista nezvestoba, s ktero kdo po svojem javnem (deržavnem ali občinskem} uredu ali posebnem naročila gosposke ali občine (soseske) sebi zaupano blago, ki več kakor 5 goldinarjev znese , prideržuje ali si prilasti.
Tako nezvestobo gre kaznovati s težko ječo od 1 do 5 let; če pa sto goldinarjev preseže, od 5 do 10 in 20 let
Tudi tisti se zakrivi s hudodelstvom nezvestobe, kdor razun gori imenovaniga primerleja sebi zaupano blago, ki več kot 50 goldinarjev znese , prideržuje ali si prilasti. — Reči, ktere kak upnik zarubi, pa pri dolžniku shranjene pusti, naj se tudi čislajo za dolžniku zaupano blago.
Tako nezvestobo je treba kaznovati z ječo od 6 mescov do 1 leta ; če pa znesek tri sto goldinarjev preseže , s težko ječo od 1 do 5 let; in pri posebnih ob-težavah med 5 in 10 leti.
Deležnosti tatvine ali nezvestobe je kriv, kdor ukradeno ali onezvesteno reč skrije, si jo pridobi ali p o p r o d a.
Ako je deležniku l)iz zneska ali vrednosti reči, ali iz tega, kar in kakor se je zgodilo, znano, da ste bile tatvina ali nezvestoba storjeni tako in v takošnih okolšinah, da postanete zavoljo tega hudodelstvo, ne pa samo zavoljo osebne storivcove lastnosti, in S) če večkrat prikrite, pridobljene ali razprodane reči skupej pri tatvini znesek ali vrednost 25, pri ne z ve s t ob i pa 50 goldinarjev presežejo, naj se kaznuje ta deležnost z ječo od 6 mescov do 1 leta; po velikosti zneska, zvijačnosti in škode, h kteri se je pripomoglo, tudi do 5 let.
Vsaka tatvina in vsaka nezvestoba pa neha biti kaznjiva, ako storivec iz djavnega kesa, čeravno priganjan po poškodovanem , ne pa kak drug človek za-nj, celo iz njegovega dela izvirajočo škodo zopet po-verne, preden sodnija ali kaka draga gosposka za njegovo krivdo zve.
Ravno to velja tudi od deležnosti; vendar je zadosti k oprostenju, če je deležnik tatvine ali nezvestobe, preden gosposka kaj zve, celo škodo povernil, ki je iz njegove deležnosti nastopila, ako se ti delež da pozvedjti. \
Ce bi torej poškodovanec pri gosposki naznanil, da je bil okraden, pa bi ne mogel tudi ne iz daljnih ovad-Ijev na nobenega storivca kazati, in bi storivec, preden gosposka zve, da je on to storil, škodo povernil, je storivec pač brez kazni. Odločba poprejšnega paragrafa pa ne velja, in storivec kazni zapade:
a)  če okradeni bežečega tatu dojde, preden je ti ukradeno blago spravil, in tat blago le na njegovo ti rja nje nazaj da, ali, ko ga love, od sebe verze; ali
b)  če se storivec zaveže, poškodovanemu v odločeni dobi povračilo dati, pa poravnave ne do-stane, da ga po tem poškodovani ovadi, ali
c)  če je bilo v teh okolšinah pri sklepanju poravnave samo nekaj ukradenega blaga nazaj dano; ali
d)  če storivec nekaj ukradenega blaga nazaj da, preden gosposka to reč zve, in zastran ostanka poravnavo ponudi, poškodovani pa v poravnavo ne privoli, marveč storivca zapreti da.
Koliko pa gre tukej neomenjene tatvine ali nezvestobe in njih deležnost, kakor tudi sploh tatvine in nezvestobe, ki se pripetijo med zakonskimi, med starši in
otroci, in med brati in sestrami, dokler v vkupnem hi-ševanju žive, za prestopke čislati, zastran tega je predpis v drugem dela te postave dan (§. 463).
(Dalje sledi.)
—   342   —
Ogled nove kazenske postave
zoper hudodelstva, pregreške in prestopke.
(Dalje.)
Od razboj a ali ropa.
Raz boj a (ropa) poslane kriv, kdor kaki osebi silo za to stori, da bi njeno ali sicer tujo premakljivo reč v svojo oblast dobil; naj se zgodi Bila z djanjskim r a z ž al je nje ra, ali samo s pre-tenjem.
Že pretenje (žuganje) takošno, če je tudi samo od enega posameznega človeka prišlo in brez uspeha ostalo, je kaznovati s težko ječo od 5 do 10 let.
Ako je pa pretenje storjeno "v družbi enega ali več razbojnih tovarsev, ali z morivnim orožjem, ali če je bilo po zažuganju blago za res uropano, naj se pri-sojuje težka ječa od 10 do 20 let.
Ta kasen se tudi nalaga, če se je kdo šiloma osebe lotil, če prav se razboj ni dognal.
Če se je pa s posilnim lotenjem započeti razboj tudi dognal, je kazen težka ječa od 10 do 20 let s po-ostrenjem vred.
Ako je pa kdo pri razboju tako ranjen ali pohabljen bil, da zavoljo tega težko telesno poškodbo terpi; ali če je bil kdo s hudim ravnanjem dalj časa terpečim ali z nevarnim pretenjem v britek (mučni) stan pripravljen, naj se vsakteri, ki se je tega vdeležil , s težko ječo na vse žive dni kaznuje.
Kdor reč, za ktero ve, da je bila uropana, bodi si tudi v malem znesku ali male vrednosti, prikrije, poproda, ali za se pridobi, je kriv hudodelstva deležnosti razboja, in se kaznuje s težko ječo med 1 in 5 leti.
Od goljufije.
Kdor z zvitim prigovarjanjem (predstavljanjem), ali djaojem koga druzega v zmoto pripravi, s ktero ima kdo, bodi si deržava, kaka občina ali druga oseba, na svoji lastnini ali druzih pravicah škodo terpeti; ali kdor se s tem namenom in kakor se je ravno reklo, pomote ali nevednosti druzega posluži, stori goljufijo; naj ga je k temu zapeljala samopridnost, strast, namemba komu zoper postavo na roko iti, ali kakoršna si bodi druga postranska nakana.
Goljufija postaja hudodelstvo, ali po kakovosti djanja ali po znesku škode.
Goljufija postane hudodelstvo (po §. 199) že iz kakovosti djanja:
a)  ako kdo v svoji lastni zadevi pred sodnijo ponudi krivo prisego, ali zares po krivem priseže, ali če si prizadeva dobiti koga, kteri bi pred sodnijo po krivem pričeval, ali če je kdo krivo spričevanje pri sodnii ponudil ali po krivem pričeval, če se s tem tudi ob enem ne ponudi aH ne opravi nobena prisega ;
b)  če si kdo značaj javnega urednika lažnjivo prila-stuje, ali laže, da je gosposkin zaukaz , ali kako posebno pravico od javne oblastnije prejel;
c)   če se v javni obertnii nepristna ali pičlejša, bodi cimentirana ali necimentirana, mera ali vagarabi;
d)  če kdo javno pismo ali kako po javni naredbi vpeljano zaznamovanje s kolkom (štempeljnom), pečatom ali probo ponaredi ali prenaredi;
e)  če se za odločbo mej postavljeni m ej n i k i odpravijo ali premaknejo;
f)  če je kdo po zapravljivosti do tega zagazil, da ne premore plačati, ali je z zvijačami up (kredit) podaljšati skušal, ali če spreverže pravi stan sklade (mase), bodi si z naznanjenjem izmišljenih upnikov, bodi si z drugim kakim goljufnim dogovorom ali prikrivanjem dela svojega premoženja.
Druge goljufije  postanejo hudodelstvo,  če  škoda,
ktera je storjena, ali nakanjena bila, več kakor25goldinarjev znese (§. 200).
Verste goljufije se sicer zavoljo svoje prevelike različnosti ne dajo vse v postavi našteti. Zlasti pa se zakrivi s hudodelstvom glede na ravno omenjeni znesek:
a)  kdor krive privatne pisma naredi ali pristne (prave) prenaredi; kdor pisma, ki ker niso njegove, ali ne edino njegove, drugemu v škodo uniči, pokvari ali utaji; kdor ponarejene ali prenarejene javne upne liste kakor tudi kdor ponarejen ali pre-narejen dnar, to da brez dogovora s ponarejavci ali deležniki vedoma naprej razširja;
b)  kdor slaboumnost druzega s praznovernim ali sicer zvitim preslepovanjem krivo rabi, bodi njemu, bodi komu druzemu v škodo;
c)  kdor najdene ali pa take reči, ki so mu po kaki pomoti v roke prišle , nalas prikrije in se jih polasti, kar pa vendar ne velja za zatajbo najdenega zaklada;
d)  kdor si lažno ime, lažen stan ali značaj daje; kdor se dela , kakor da bi bil lastnik tujega premoženja, ali se za kakošno drugo lažno podobo skriva, da bi si nepravičen dobiček prisvojil, komu na premoženju ali pravicah škodo storil, ali koga k škodljivim dolom zapeljal, v ktere bi se ne bil vdal, da ni bil ogoljufan;
e)  kdor se pri igri posluži krivih kock, krivih kvart, goljuf nega dogovora ali druzih zvijač.
Kazen goljufije je sploh ječa od 6 meseov do 1 leta, pri obteževavnih okolšinah pa od 1 do 5 let.
Ako pa znesek ali vrednost, ki si jo je storivec s hudodelstvom naklonil, ali ktero je v misli imel, 300 goldinarjev preseže; ali, če je hudodelnik goljufije s posebno derznostjo ali zvitostjo storil, ali mu je goljufo-vanje v navado prišlo, je kazen težka ječa od 5 do 10 let.
Ako se hudodelstvo goljufije stori s krivo prisego (§. 199, čr. a), naj se goljuf obsodi v težko ječo po terpežu v §§. 202 in 203 odločenem, in če je s krivo prisego prav znamenito škodo napravil, v težko ječo na 20 let, po okolšinah tudi na vse žive dni.
Z goljufijami, pri kterih se nobena v §§. 199 in 200 naštetih okolšin ne pridruži, je ravnati kakor s prestopki po predpisih druzega dela te postave.
(Dalje sledi.)
Ogled nove kazenske postave
zoper hudodelstva, pregreške in prestopke.
(Dalje.)
Od dvojnega zakona.
Če o že njen a ali o m o ž ena oseba z dr ugo osebo zakon sklene, stori hudodelstvo dvojnega zakona.
Enako hudodelstvo stori tista oseba, ktera, če je tudi sama neože njena ali neomožena, ved orna stopi v zakon z oženj en i m ali z orno ž eno.
Kazen tega hudodelstva je ječa od 1 do 5 let. Ako je hudodelnik osebi, s ktero je drugi zakon sklenil, svoj zakonski stan zamolčal, ga je obsoditi v težko ječo.
Od obrekovanja.
Kdor koga zavoljo hudodelstva, ktero mu podtika, pri gosposki ovadi, ali tako obdolži, da bi njegovo dolženje priložnost k gosposkinemu preiskovanju ali saj k izsledovanju zoper obdolženca dati zamoglo, je kriv hudodelstva obrekovanja.
Kazen obrekovavca je pravilno težka ječa od 1 do 5 let; taisto je pa zdaljševati do 10 let, če a) se je obrekovavec poslužil posebne zvijačnosti, da bi dolženju vero zadobil; ali je b) obdolženega v večjo nevarnost postavil; ali če je c) obrekovavec posel, doma čine c ali p od loži n obrekovanega, ali če je urednik v svojem uredu obrekovanje doprinesel.
Od podpomoči, hudodelnikom dane.
Da se s pripomaganj e m stori hudodelstvo ravno tistega plemena, kterega je kriv neposrednji storivec,je že bilo razloženo. Pa tudi tisti, ki hudodelniku p odporno č daje, postane v naslednjih primerlejih sam hudodelstva kri v:
Pervi primerlej. Ako kdo iz hudobije ne ubrani hudodelstva, ko bi ga bil vendar lahko ubraniti zamo-gel in brez nevarnosti za sebe, svojce, ali za tiste osebe, ki so pod njegovo postavno brambo. — Pri hudodelstvih velike izdaje, ogleduhvanja, brezoblastnega nabiranja in ravnanja s kakim človekom kakor s sužni-kom, se ima takosno opušenje za sokrivost in se kaznuje, kakor je bilo že odločeno. Pri druzih hudodelstvih naj 6e krivec kaznuje z ječo od 6 mescov do 1 leta; če je
—   350   —
pa za djanje ustanovljena kazen smert ali dosmerlna ječa, g težko ječo med 1 in 5 leti.
Drugi primerlej. Ce kdo izsledvajoči gosposki za najdbo hudodelstva ali storivca služijoče ovad-leje (znamenja) zataji, to je njih zvedenje na-las ubraniti ali saj otežiti skuša; ali če hudodel-nika pred njo skrije; ali znanim sebi hudodelnikom po-tuho daje, ali k njihovim shodom pripomaga, ko bi jih ubraniti zamogel. — Taki skrivavec, ako ni morda pri hudodelstvih velike izdaje , ogleduhvanja. in brezob-lastnega naberanja ovade opustil, in sokriv ravno teh hudodelstev postal, naj se kaznuje po nevarnosti prikritega hudodelnika, in po škodljivosti, ki jo je po svoji pomoči porisal, z ječo od 6 mescov do 1 leta; in če je potuho dajal, ali zastran shodov na roko šel, s težko ječo do 5 let. Vendar se hudodelnikova žlahta in svak-šina v navgomi in navdolni versti, kakor tudi njega bratje in sestre, njegovi stranici ali ki so mu še bližje v rodu, njegov zakonski druže, bratje in sestre njegovega zakonskega družeta in zakonski družeti njegovih bratov in sester zgolj zavoljo ta-cega prikrivanja kaznovati ne morejo.
Tretji primerlej. Ako kdo zavoljo hudodelstva zapertemu priložil ost*k pobegnjenju z zvijačo ali silo olajša, ali izsledujoči gosposki opo-vere dela, da bi pobegnjenca zopet ne vjela. Ako podpomoč tak človek daje, ki ima dolžnost na sebi za čuvaDJe jetnika skerbeti, ali če je tisti, ki je podpo-magal, vedel, da je zaperti velike izdaje, ponareje ali prenareje upnih listov ali dnarjev, umora, razboja ali zažiga obdolžcn ali kriv spoznan, se bo hudodelnik kaznoval s težko ječo, in sicer, če se je podpomoč dala kacemu zavoljo velike izdaje ali pa ponarejenih ali prenarejenih upnih listov zapertemu, med 5 in 10 leti; v družin tukej imenovanih primerih pa med 1 in 5 leti. Ako je pa zaperti zavoljo kacega dru-zega kakor ravno imenovanega hudodelstva v preiskavi ali v kazni, in ti, ki mu je podpomagal, nima posebne dolžnosti na sebi, nad zapertim čuti, je kazen ječa med 6 mesci in 1 letom.
v
Ceterti primerlej. Kdor brez dogovora naprej storjenega vojaku ali službniku, ki je iz vojaške službe ušel (uhajavcu, uskoku), s tim? da m u pot pokaže, da ga preobleče,skrije, mu postanek pri sebi dovoli, ali kakor si koli bodi na roko gre, tako da je uhajavcu ložeje daljej bežati ali da ga težeje izslede in zopet vlove. Tacega polajšavca je treba razun tega, da mora 100 goldinarjev v voj-skno dnarnico plačati, še zraven z ječo med 6 mesci in 1 letom kaznovati. Ce je pa takošno olajševanje se zgodilo s prikrivanjem, ki je dalj časa terpelo, ali z o d kupljen jem vojaške obleke, orožja, konja, ali druzih reči vojaške oprave pobegnjenca, ali iz lakomnosti, ali v druzih posebnih obtežavah, je kazen težka ječa od 1  do 5 let.
Ako krivec dnarja v vojaško doarnico plačati ne more, naj se kazen na dalj časa odmerja ali pa po-ostruje, in po nazočem zavkazu je vsakakor ravnati, če bi bili tudi uhajavca zopet dobili. — Kdor moža k vojaški službi zavezanega, če prav sam nima nobene take dolžnosti na sebi, k temu zapelje, nagovarja,spod-bada ali zapeljati skuša, da bi vojaško službo nezvesto zapustil (ušel), ali da bi kakor si bodi dru-gači po prisegi obljubljeno zvestobo, pokorsino, opaznost ali kako drugo dolžnost vojaške službe prelomil in s tim po kazenskih postavah, za cesarske vojake veljavnih, hudodelstvo doprinesel; ali mu, ko kako vojaško hudodelstvo doprinaša, kakor si koli bodi pomoč da, tega preiskavajo in kaznujejo vojaške sodnije po po-aebnih za to danih predpisih.        (Dalje sledi.)
—    351    —
List 89.
Ogled nove kazenske postave
zoper hudodelstva, pregreške in prestopke.
(Dalje.)
Kdaj hudodelstvo in kazin ugasne. Hudodelstvo   ugasne   (mine):   a)   s  hudodelnikovo smer tj o; b) s presta no kaznijo; c)z odpušenjem kazni; d) z zastaranjem ali predavnjenjem.
—   354    —
Storivcova smert, naj se pripeti pred začeto preiskavo ali po tem, pred storjeno sodbo ali po njej, stori sicer konec zasledovanju hudodelnika, in spolnjenju kazni; vendar ima že oznanjena sodba svojo moč, kar se tiče zgubljenega slobodnega ravnanja s premoženjem.
Ako je hudodelnik prisojeno kazen prestal, velja hudodelstvo za izbrisano. Pokaznjenec stopi zopet v vse občne, deržavljanske pravice, kolikor njih zguba ni zapopadena med nasledki obsodbe, ki so v §§. 26 in 27 te postave povedani, ali se po §. 25 ž njo ne združi. Nikdo ga torej ne sme motiti ali žaliti v vživanju ta-košnih pravic. Tudi mu nima, dokler se pošteno nadalje vede, nihče očitati, kar je minulo, ne zavoljo tega kakor si bodi ga sramotiti.
Kolikor se je prisojena kazen e^dpustila, ima to od-pušenje ravno tisto moč , kakor dostaoa kazen.
Po zastaranju ugasnete hudodelstvo in kazen, če storivec od tistega časa , ko je hudodelstvo storil, ali če je zavoljo tega že preiskavi podveržen bil, od časa storjene sodbe naprej, ktera ga je pravoveljavno odvezala, v dobi po nazoči postavi odločeni ni bil preiskavi podveržen. Zastaranje se torej preneha, če se je zoper storivca kakor obdolženega izdalo povabilo, povelje ga pripeljati ali zapreti, ali če je bilo sklenjeno zoper njega preiskovanje začeti, ali kadar je bil kakor obdolženec že izpraševan ali zapert, ali pa s potiro ali z iskavnimi listi zasledovan (§. 227.)
Doba, o kteri se hudodelstvo zastara, se a) za hudodelstva, na ktere je kazen ječe za vse žive dni postavljena bila, na 20 let, b) pri tacih, ki bi jih bilo po postavi z ječo od desetih do dvajsetih let kaznovati, na 10 let, za vse druge hudodelstva na 5 let odloči.
Zastaranje pa samo temu velja, kdor a) od hudodelstva nobene koristi več v rokah nima;b) kdor jetudi, kolikor to kakšinost hudodelstva dopusti, posvoji moči povračilo dal; c) ki ni iz teh deržav pobegnil, in d) v dobi, za zastaranje odločeni, ni kakega hudodelstva več storil ni (§. 229).
Zastaranje ima to moč: da zavoljo takošnega hudodelstva ne more več biti ne preiskave ne kazni.
Pri hudodelstvih, za ktere je smertna kazen izrečena, ne obvaruje nobeno zastaranje pred preiskavo in kaznjenjem.
Ako je pa vendar od časa, ko je bilo takošno hudodelstvo doprinešeno , 20 let preteklo, in v §§. 227 in 229 povedani pogoji nastopijo, naj se prisojuje samo težka ječa med 10 in 20 leti.
Pri hudodelstvu, za ktero je v postavi izrečena kazen smerti ali dosmertne ječe, velja zastran tistih, ki tikrat, ko so se hudodelstva vdeležili, se niso bili dvajsetega leta spolnil i, samo terpež kazni od 10 do 20 let kot merilo zastaranja.
(Dalje sledi.)
— 362 —
Ogled nove kazenske postave
zoper hudodelstva, pregreške in prestopke.
(Dalje.)
Sedaj smo vidili, kaj je po novi kazenski postavi hudodelstvo, insmo zvedili njegove razne plemena in kazni, po kterih se pokori.
Drogi del kazenske postave, kteri se sedaj začne, zapopade tiste zoperstavne početja, ki se imenujejo pregreški (Vergehen) , in prestopki (Uebertre-tungen).
Tudi te saj večidel poznati po razločni besedi postave, jeslehernimu človeku vediti dobro.
Od pregreškov in prestopkov sploh, in od njih
kaznovanja.
Pregreški in prestopki, v tem delu kazenske postave omenjeni, so sploh djanja ali paopušenja, od kterih zamore vsakdo sam po sebi spoznati, da niso dopušene; ali kjer je storivec po svojem stanu, svoji ob er trni (mojstrii), svojem opravilu, ali po svojih razmerah, dolžen vediti posebni ukaz, kterega je prestopil. Torej izgovor, da kdo za to kazensko postavo ni ve-dil, veljati ne more.
Tudi tujci, ki v austrianskem cesarstvu bivajo, zamorejo teh pregreškov in prestopkov krivi postati, ker imajo dolžnost, si sploh znanje zadobiti od občnih ukazov, ki se na javno varnost in red nanašajo, in ako se kacega opravila ali započetja lote, tudi od posebnih ukazov, ki to započetje zadevajo.
Ce ravno se djanja, ktere so sicer hudodelstva, doprinešene v naključni pijanosti, ne morejo za hudodelstva čislati, se vendar v tem primerleju pijanost kot prestopek kaznuje.
Kaznjive djanja, ki jih store otroci do spolnje-nega 10. leta, je treba samo domačemu strah o vanju prepušati; od začetega 11. do spolnjenega 14. leta pa se djanja, ktere se samo zavoljo nedoraslosti storivca ne pripisujejo za hudodelstva, imajo kakor prestopki kaznovati.
Že djanje zoper prepoved doprineseno, ali opuse nje zoper zapoved je pregrešek ali prestopek , ako je v tej postavi za eno ali drugo izrečeno, akoravno ni bilo pri tem hudobnega namena in iz njega ni nastopila kakošna škoda ali kvar.
Odločbe, v §§. 5—11 zastran hudodelstev ustanovljene, veljajo sploh tudi za pregreske in prestopke, ako ne zapoveduje postava posebej v posam-skih primerlejih, ali se ne poda iz lastne narave pre-greška ali prestopka, da je treba od njih odstopiti.
Od kazni pregreškov in prestopkov sploh.
V tej postavi v misel vzeti pregreški in prestopki se kaznujejo:
1) v d na r jih (z globo); 2) z zapadom blaga, prodajne robe ali oprave; 3) z zgubo pravic; 4) z zaporom; 5) s tepenjem; 6) z odpravo iz kraja, ali 7) iz krono vi ne, ali 3) iz vsi h krono vin au-strianskesra cesarstva. (Dalje sledi.)
—   366   —
Ogled nove kazenske postave
zoper hudodelstva,  pregreške in prestopke.
(Dalje.)
Kazen v dnarjih, na blagu, prodajni robi ali opravi, ki se koma prisodi zavoljo pregreškov ali prestopkov, pripade vselej zalogi za uboge tistega kraja, kjer je bilo kaznjivo djanje storjeno.
Zguba pravic se prisojuje dohtarjem ali drugim osebam, ktere kak ured ali kakošno opravilo pod javnim povernjenjem oskerbujejo, in takim , ki rokodelstvo ali obertnijo kot meščani ali po zadobljenem gosposkinem dovoljenju opravljajo. Ta kazen se nalaga na odločen čas ali za vselej.
Ako je zavoljo pregreška ali prestopka zgubo kake obertnije prisoditi, naj se nikakor preiskovancu ne dopusti, da bi med preiskavo ali pred storjeno sodbo od obertnije odstopil. Ce je v tem primeru obertnija osebna, ugasne za obsojenega popolnama pravica, obertnijo samostalno oskerbovati; če je pa bila obertnija vkoreninjena ali prodajljiva, zgubi obsojenec pač pravico, jo sam opravljati, toda kup šine, ki se o primeru prodaje za-njo skupi, ne gre za zapadeno izreči.
Kazen zapora ima dve stopnji: perva se zaznam va z besedo „zapor", brez pristavka, in obstoji v tem, da je obsojenec v jetnišnici brez železja za-pert; pri čemur si on sme, če se zamore iz lastnega premoženja ali po podpori svojih preživiti, sam izbrati delo, s komur ee bode pečal. — Zapor druge stopnje se zaznamva s pristavkom „hud zapor". Tudi v tem se obsojeni v železje ne deva, zastran preživlje-nja in dela pa se tako derži, kakor to nanese naprava za takošne kaznjence odločenih kaznovavnic po posebnih predpisih, ki so zastran tega že dani ali se bodo še izdali. Ni mu dopušeno se z nikomur shajati, če ječarja ni vpričo, tudi ne pogovarjati se v jeziku, kterega le-ti ne razume. — Razun teh dveh stopinj zapora se zamore tudi hišni zapor prisojevati, bodi si na samo obljubo, ne iz hiše oditi, ali pa s postavljeno stražo. Hišni zapor naloži obsojenca dolžnost, z nikakoršnim izgovorom ne iz hiše oditi, pod kaznijo, da bi mu bilo čas zapretja, ki še ostane, v javnim zapirališu dostati.
Praviloma je najkrajši terpež zapora 24 ur, najdaljši 6 mescov.
Za poglavitno kazen se zamore t ep en je samo namesti kazni zapora le pri nekterih pregreških in prestopkih in edino pri poslih, rokodelskih pomaga-čih, obertnijskih učencih in tacih ljudeh rabiti, ki se z nadnico ali pa tednino preživljujejo , kterim bi torej zapor, če bi tudi le nekaj malo dni terpel, za njih zaslužek, ali za prevžitek njih svojcov v škodo bil. — Mladenči izpod 18 let in ženske se tepo s šibami, odrašeni možki pa s palico, to da k večjemu 30 vdar-cov se zamore dajati. — Kaznjenc ne sme ne popred, dokler ni zdravnik izrekel, da to njegovemu zdravja ne bode škodovalo, ne več kakor enkrat, dokler kazen terpi, in nikoli ne očitno tepen biti.
Iz kakega kraja ali iz kake kronovine se odpravljajo krivci na odločen čas , ali pa po kakovosti kaznjivega djanja in okolšin tudi na neodločen čas.
Iz vsih kronovin austrianskega cesarstva se za-morejo samo zunaj ni ki odpravljati.
Tu naštete verste kazni se zamorejo tudi p o os t rova ti. Kazen se sploh zostri, če se več posamnih kazin zedini. Poostrenje je pa samo v tistih primerle-jih dopušeno, za ktere, in v tej meri, kakor je v na-zoči postavi odločeno.
Kadar se je kak pregrešek storil po kakim časniku, za kterega je zagotovšina odrajtana, je treba zraven postavne kazni tudi sodbo izreči, da od 100 do 500 goldinarjev zagotovsine zapade. — Pod to najmanjšo postavno izmero ne sme sodnija zapadle zagotovsine nikoli znižati.
Verh tega se zamore tikrat, kadar je bil pregrešek storjen po časniku, ki je že enkrat podal priliko k obsodbi zavoljo pregreškov, pri ponovljeni obsodbi zavoljo pregreška izreči, da časnik do na 3 mesce izhajati neha.
Poslednjič se zamore vselej kadar je bil pregrešek storjen po kakem časniku, razsoditi, da naj se v §.39. omenjene reči pokončajo.
(Dalje sledi.)
—   370    —
Ogled nove kazenske postave
zoper hudodelstva,  pregreške in prestopke.
(Dalje.)
Z zaporom se zamore tudi ena ali k krati več izmed sledečih verst poostrenja združevati: a) poštenje; b) težeje delo; c) terdo ležiše; d)posam-sko zapre tj e; e) samotno zaklenjenje v temnici; f) t epe nje.                                     )
Ce se poostrenje s postom pridene zaporu perve stopnje, se kaznjencu le tista hrana dopusti, ktera je pri zaporu druge stopnje predpisana. Pri poostrenju zapora druge stopnje je kaznjenca nektere dni ob samem kruhu in vodi deržati; vendar naj se to ne zgodi čez dvakrat v enem tednu.
Na terdo ležiše se kaznjenec ne sme zaporedoma dan za dnem in ne več kakor dvakrat v enem tednu devati.
1*osa msko zapretje ne sme neprenehoma dalj kakor 14 dni terpeti, in potem ne zopet nastopiti dokler en mesec vmes ne preteče.
Samotno zapretje v temnici ne sme neprenehoma dalje kakor 24 ur terpeti, po tem ne pred zopet nastopiti , dokler en teden vmes ne preteče , in za celi čas kazni se sme komu k večjemu desetkrat naložiti.
Za poostrenje se sme tepe nje samo zoper tiste, ki iznova pregrešek ali prestopek doprineso, in samo s tako, kakor je bilo zastran tepenja že rečeno.
Sploh se za vsako kazni vredno djanje odločena versta kazni ne more premenjati, ne kaznjenje po pogodbi s poškodovanim odpraviti.
V  sledečih posebnih okolšinah je treba v postavi odločeno kazen premenjati:
a)  Kadar bi kazen v dnarjih premoženju ali preživlje-vanju obsodi podverženega, ali njegove rodovine čutljivo škodo delati znala;
b)   če bi zavoljo terpeža postavno odločenega zapora pridobitek ali prislužek kaznjenca ali rodovine njegove na nič, ali saj v nered priti utegnil.
V  pervem primeru gre namesto dnarne kazni pri-merin zapor in sicer ondi, kjer postava nič druzega posebej ne veleva, en dan za vsacih pet goldinarjev prisojevati.
V  drugem primerleju se zamore čas kazni clo pod najnižji postavni stavek skrajševati, toda zapor je treba poostrovati. — Tepenje se pa zamore samo v tistih primerih, v kterih je bila kazen zapora k večjemu na trideset dni odmerjena, na mesti nje rabiti.
V  okolšinah posebnega pomislika vrednih se zamore zapor perve stopnje tudi premeniti v dnarno kazen, kije kaznjeneovemu premoženju primerna, to da nikoli naj se ne prepuša kaznjencu, da bi si zamogel sam to premembo kazni izbrati.
Dal jej se zamore namesto zapora perve stopnje prisojevati hišni zapor, če je tisti, kterega je kazniti, neomadežanega imena, in če bi, oddaljen od svojega stanovališa, ne mogel za svoj ured, svoje opravilo, ali svoj zaslužek skerbeti.
Za obtežave ali obteževavne okolšine pregreška, in  tako tudi prestopka,   se čisla:
a)  ako se je kaznjivo djanje dalj časa nadaljevalo;
b)  ako se je ponovilo, tudi tikrat, kadar je storivec zavoljo enacega pregreška ali enacega prestopka že kaznjen bil;
c)   kolikor večja je nevarnost, ki jo je bilo iz kaz-njivega djanja naprej viditi, ali
d)  škoda, ki je iz njega za res nastopila;
e)  kolikor važniša je razmera med krivcom in poškodovanim ali razžaljenim;
f)  če so mladina ali druge poštene osebe zapeljane bile;
g)  če so se pogubni izgledi v rodovinah dali, ali h) je javno pohujšanje storjeno;
i) ako je k izpeljanju kaznjivega dela več časa ali pripravljanja treba bilo, ali so se večji zaderžki odpraviti morali;
k) če je krivec vodja ali kako drugači začetnik bil pri kaznjivem djanju, ktero je več ljudi doprineslo ;
1) ako je več pregreškov ali prestopkov razne verste storil; m) če je z izmišljenimi okolšinami  skušal preiskavo zatezati ali zmotiti, in sosebno
n) pri pregreskih in prestopkih zoper javno nravnost ali lepo vedenje, če je krivec človek od-gojen (jzrejen) in boljše omike.
(Dalje sledi.)
—   374   —
Ogled nove kazenske postave
zoper hudodelstva, pregreške in prestopke.
(Dalje.)
Nasproti naj se imajo za zlajšave ali zlaj-šavajoče o kol šine:
a)  Starost, ki je blizo nedoraslosti, slabeji razum ali zlo zanemarjena izreja;
b)  poprej š no neomadežano življenje;
c)  če so krivca drugi zapeljali;
d)  ako je iz strahu ali po predsodi velja ve (ime-nitnosti), ali
e)  v silnem ganjenju serca, ali
f)  zavoljo revšine delal;
g)  če je, ko je v njegovi moči bilo, kaznjivo djanje do konca dognati, iz njega večjo korist si nakloniti, ali večjo škodo narediti, pri poskusu obstal, ali kadar
h) se je le bolj maj h i ne koristi polastil, ali i) prostovoljno se zderžal, da ni večje škode storil; k) če si je po svoji moči prizadeval škodo p opraviti; i) če je pri izpraševanju iz lastnega nagona take okolsine odkril (razodel), ktere vedoč je bilo mogoče škodo, ki je žugala, celo odverniti ali pa zmanjšati. Pri odmerjanju kazni je treba gledati na ob težave in zlajsave, po tem,   kakor te ali une premagujejo ; vendar naj se pa kazen praviloma odmerja med najvišjim  in  najnižjim   kazenskim   posta vkom,   ki je v postavi za posamezne pregreške ali prestopke ustanovljen, kakor tudi ni zavoljo  zlajšav  ali obtežav  pravilno nobene druge verste kazni prisojevati.
Kadar se pri kacem pregrešku ali prestopku več in sicer tacih zlajšav skup nameri, da se iz njih zamore po pameti po bolj sanje krivca pričakovati, se sme ne le zapor v nižjo stopnjo premeniti, temuč tudi postavna kazen celo pod najmanjši kazenski postavek znižati.
Ako je preiskovanec storil več pregreškov ali več prestopkov, ki se ob enem preiskavajo in sodijo, ali če se tako pregreški in prestopki skupej namerijo, se je deržati tiste postave, ktera med temi kaznjivimi djanji najvišjo  kazen odločuje, toda gledaje na ostale.
Druge nasledke, ki so z obsodbo zavolj pregreška ali prestopka združeni, povedo posebne postave, in politični in cerkveni predpisi. Kadar ima obsojeni kako obertnijo, kak ladjarski patent, ali pa pravico, deržati barko za obrežno vožnjo, je treba ravnati po odločbah zastran obertnijstva že poprej imenovanih, če ne izreče že postava sama zgube tacega pooblaste-nja za kazen.
(Dalje sledi.)
List 95.
Ogled nove kazenske postave
zoper hudodelstva, pregreške in prestopke.
(Dalje.)
Od kaznovanja nedoraslih.
Nedorašeni zamorejo na dve strani krivi postati:
a)  a kaznjivimi djanji, ki bi po svoji lastnosti hudodelstva bile, pa se, če jih ne do ras eni store, samo kakor prestopki kaznujejo;
b)  s tacimi kaznjivimi djanji, ki so že same po sebi le pregreški ali prestopki.
Kaznjive djanja perve verste, ki jih nedorasli store, je kaznovati z zapre tj em v odločenem zapirališu, po okolšinah od 1 dneva do 6 mescov. Ta kazen se za-more zostriti.
Okolsine, na ktere je pri odločevanja časa kazni in poostrenja gledati, so:
a)  velikost in lastnost kaznjivega djanja;
b)  krivcova starost, kolikor bližja je dorasiosti;
<0 njegova čad ali dušna narava, po samostalnosti volje , kakor se iz nazočega djanja ali iz poprejšnega obnašanja kaže, po škodljivejših nagnjenjih, hudobii ali nepoboljšljivosti.
S tem kaznjenjem nedoraslih je treba zraven dela, ki se njih močem prileze, vsigdar namenu primerin poduk dušnega pastirja ali kateheta združiti.
Druge verste kaznjive djanja, ki jih store nedorasli, se prepušajo   sploh   domačemu strahovanju,
—   378   —
če pa le-tega ui, ali če ee pri tem posebne okoisine kažejo , pokorenju in naredbi oblastnije za varnost
(Dalje sledi.)
—   382    —
Ogled nove kazenske postave
zoper hudodelstva, pregreške in prestopke.
(Dalje.)
Od raznih plemen pregreškov in prestopkov.
Kaznjive djanja, ktere se ta po primeri svoje važnosti in svojega škodljivega nasledka za pregreške ali prestopke izreku, se dele v sledeče plemena:
1)  Kaznjive djanja zoper javno varnost, namreč zoper javni pokoj in red, zoper javne naprave in ua-redbe, za občno varnost in zoper dolžnost kacega javnega ureda;
2) kaznjive djanja, ktere varnosti posameznih ljudi, namreč osebni varnosti na življenja, na zdravja ali sicer na telesa, varnosti lastnine ali zaslužka (pri-dobitka), varnosti poštenja in dobrega imena, ali varnosti drazih pravic škodo prete ali delajo;
3) pregreški in prestopki, kteri javnonravnost (občno lepo vedenje) žalijo.
Od pregreškov in prestopkov %oper javni pokoj
in red.
Pregreška rabake (zavzdiga, Auflauf) postane kriv , kdor zoper kako pri „vstaji" imenovanih oseb, kadar kako gosposkino povelje spolnujejo, ali svoj ured ali svojo službo opravljajo, več ljudi nagovarja, da bi mu pomagali ali da bi se zoper stavili.    Kazen je hud zapor od 1 do 6 mescov.
Kakor je pri javnem nepokoju povelje dano, da naj vsak s svojimi domačimi doma ostane, se vsak, kdor brez znamenitega uzroka iz doma gre, zlasti pa gospodar , ali kdor je sicer glava rodovine, zakrivi s pre-greškom rabuke, če domačih, ki so pod njim, kolikor je mogoče doma ne derži.
Kazen g o s p o d a r j a ali glave rodovine je zapor od 1 tedna do 1 mesca. Ravno tako je kaznovati tiste , ki v tacih okolšinah iz hiše odidejo, čeprav se niso nobenega nereda vdeležili.
Kdor pri rabuki, ki je vstala, tudi iz vsacega druzega uzroka, in ne iz tistega, zavoljo kterega sku-pljanje ljudi hudodelstvo postane, urednika ali straže ne uboga, ko le-ta množici se raziti velevata, je tudi kriv pregreška rabuke, in se kaznuje z zaporom od 1 tedna do 1 mesca.
Če bi se kdo pri takem vpiranju bil z urednikom ali stražo prepirati ali ž njima besedovati jel, je kazen hud zapor na en mesec, ki naj se po okolšinah poostri.
(Dalje sledi.)
—   387   —
Ogled nove kazenske postave
zoper hudodelstva, pregreške in prestopke.
Od raznih plemen pregreškov in prestopkov.
(Dalje.)
Vdelekba skrivnih družb, skrivnih društev.
Prepovedano je se zedinjevati v skrivne družbe, naj bodo ustanovljene s kakoršnim bodi namenom, in naj bo obstale ali še obstoje pod kakoršnim bodi imenom ali kakoršno koli podobo. Deležnik skrivne družbe je kriv pregreška.
Za skrivno družbo gre čislati vsaktero ze-dinjenje več ljudi:
a)  če se nalaš pred gosposko skriva, da tako zedinje-nje obstoji;
b)  če se sicer obstanek zedinjenja pove, pa njegova ustava in ustanovila (postave) zakrivajo, ali pa drugo ustavo, druge ustanovila ali drug namen povedo, kakor so v resnici.
Z vdeležbo skrivne družbe se zakrivi vsak no-tranjec:
a)  kdor takošno družbo ustanoviti skuša, ali za res ustanovi;
b)  soude za notranjo ali zunanjo skrivno družbo na-bera;
c)   kdor je predstojnik ali soud kake notranje ali tuje skrivne družbe;
d)  kdor takošni družbi pisma dopisuje ali od nje preje"111;
e)  kdor je  pri  shodih  takošne  družbe  pričijoč  v  ka-
koršni si bodi lastnosti; f) za njene shode  vedoma  svojo  hišo ali svoje stano-
novališe v najem da ali posodi; zadnjič
g} urednik,  ki  ima po  svojemu uredu dolžnost,   ova-
dovati,  če ve  za  obstanek skrivne družbe,   ali za
njene shode, in gosposki uredskega naznanila ne da.
Kazen  tega  pregreška je   po  posebnosti   vde-
ležbe različna.    Ustanovnike,  naberavce in  predstojnike
gre obsojevati v hud zapor od 3 mescov do 1 leta.
Tisti, ki so pričijoči pri shodih skrivne družbe, ali se je vdeležijo dopisovaje liste ali kakor si bodi druga či, naj se kaznujejo pervikrat z zaporom od 1 do 3 mescov; če se pa zopet pregreše, s hudim zaporom od 3 do 6 mescov.
Kdor svojo hišo ali svoje stanovališe vedoma za zbirališe kake skrivne družbe posodi ali v najem da, naj ee obsojuje, če on ni soud družbe, v zapor od 1 do 3, kadar se pa zopet pregreši, v hud zapor od 3 do 6 mescov. Zraven tega zapade najemšina, če seje hiša ali stanovališe v najem dalo.
Ako je ti, kdor daje priliko, da se skrivne družbe v njegovi hiši ali njegovem stanovališu shajajo, obenem tudi sam družbin soud, ga je, zraven zapada na-jemšine, če bi bila kaka izgovorjena, s hudim zaporom od 1 do 3, in pri ponovitvi do 6'mescov kaznovati.
Kazen urednika, ki zvedši za kako skrivno družbo nje ali njenih shodov ne naznani, kar bi bil po svojem uredu storiti dolžan, je hud zapor od 1 do 3, če se zopet pregreši, do 6 mescov.
Ce se je pa kaka skrivna družba, ko je on vedel, dalj časa shajala, in če iz tega nastopi nevarnost za javni red, je po dolgosti časa in po okolšinah nalagati v kazen hud zapor od 6 mescov do 1 leta.
Kadar se kaka skrivna družba najde, je dolžnost njenih prestojnikov in urednikov, gosposki vse družbine pisma in dopise naznaniti in izročiti. Kdor koli kaj družbinega priderži ali prikrije, naj se kaznuje s hudim zaporom od 1 tedna do 1 mesca. Družbine denarnice in oprava zapadajo.
Nagovarjanje ali naberanje za kako društvo, kte-remu se je odreklo dovoljenje, ali ktero je sicer že obstalo, pa ga je oblastnija razpustila, kakor tudi nadaljno delanje društva, ktero je oblastnija razdružila, naj se kaznuje kakor pregrešek z zaporom , pri ponovitvi pa s hudim zaporom od 3 do 6 mescov , če to djanje ni podverženo ostrejšim odločbam.
Kakor deležnik tacega društva je vsakdo pod-veržen kazni, kdor, če prav se je dovoljenje ga ustanoviti, odreklo, ali če prav je oblastnija zapovedala, da naj se razide, še naprej svoje prineske za društvo daje ali sicer za-nj dela, njegove shode obiskuje, ali za to svojo hišo ali svoje stanovališe posodi ali v najem da.
To vdeležbo gre kakor prestopek kaznovati s kaznijo v dnarjih od 50 do 300 goldinarjev, ali pa z zaporom od 1 do 3 mescov.
Predstojniki kake dopušene družbe, ki popra-šujoči gosposki nalaš soude za molče, so krivi prestopka, in se kaznujejo v dnarjih od 50 do 300 goldinarjev.
(Dalje sledi.)
—   390    —
Ogled nove kazenske postave
zoper hudodelstva, pregreške in prestopke. Od raznih plemen pregreškov in prestopkov.
(Dalje.)
V nič devanje ali poniževanje navedb oblastni] in podšuntovanje zoper deržavne in občinske 06-
lastnije.
Kdor na očitnem mestu ali pred več ljudmi, ali v natisnjenih delih, razširjanih podobah ali pisanjih z zasmehovanjem, zasramovanjem, neresničnim pripovedovanjem ali sprevračanjem dogodkov zaukaže ali razsodbe oblastnij v nič devati, ali tako druge k sovraštvu, k zaničevanju ali k pritoževanju, ko nimajo zakaj, zoper deržavne ali občinske oblastnije ali zoper posamske organe vladarstva glede na njih uredovanje, ali zoper pričo ali zvedenca glede na njune povedbe pred sodnijo na-dražiti skuša, je kriv, če se v tem delu ne pokaže kako drugo huje kaznovavno djanje, pregreška podšuntovanja in zapade zaporu med enim in šest mesci.
Ce bi bil za privoljenje v takošne pritožbe podpise ali dnarne prineske (sklade) naberal, ali k njim nagovarjal, je treba kazen poostriti.
Kdor iz kakoršnega bodi namena, zlasti pa iz lakomnosti ljudi k nagajivim, neuterjenim,  pri oblastnijah
po postavnih stopnjah že dognanim pritožbam nagovarja in napeljuje, ali v tej zadevi dnar izsiluje, je kriv prestopka, in je kaznovati z zaporom do 1 mesca.
Draženje k sovražnosti. Kdor druge k sovražnostim zoper narode (ljudstva raznega rodu), verske ali druge družbe, posamske verste, ali stanove deržavljauske družbe ali zoper postavno priznane skupšine, ali sploh prebivavce der-žave k sovražnim razpertijam med sabo nagovarja, spod-bada ali zapeljati skuša, je kriv pregreška, če se ne pokaže, da je to delo kako huje kaznovavno djanje, in naj se obsojuje v hud zapor od 3 do 6 mescov. Razžaljenje postavno priznane cerkve ali verske
družbe. Kdor na očitnem mestu ali pred več ljudmi, ali v natisnjenih delih, razširjanih podobah ali pisanjih nauke, šege ali naprave kake v deržavi postavno priznane cerkve ali verske dražbe zasramuje ali v nič devati skuša, ali njeniga verskega služabnika razžali, kadar božjo službo opravlja, ali kdor se med njenim očitnim bogo-služnim opravilom nespodobno vede, tako da utegne druge pohujšati, je kriv pregreška, če to djanje ni hudodelstvo motjenja vere, in naj se kaznuje s hudim zaporom od 1 do 6 mescov.
Prizadeva za kako vero, kije deržava ne dopustu Ravno tako se zakrivi s pregreškom, in se kaznuje z zaporom od 1 do 3 mescov , kdor za ustanovitev ali razširjenje verske družbe ali vere, od ktere je deržavna uprava izrekla, da se dopustiti ne more, zbore napravlja, govore ima ali razglasuje, spoznovavce na-bera, ali kakoršno si bodi djanje započne, ki na to na-membo meri.
Javno poniževanje ali v nič devanje ustanov sa-kona, rodovine, lasti, ali pohvala nepostavnih ali
nenravnih djanj. Kdor  naprave  ali ustanove zakona,   rodovine,   aH pravne  zapopadke  od  lastnine  v   nič   deva  ali   omajati skuša , ali k  nenravnim  ali   po   postavah  prepovedanim djanjem nagovarja, spodbada ali zapeljati skuša, ali jih hvali   ali  opravičiti  skuša, je   kriv pregreška , če se v tem ne najde kako huje kaznjivo djanje,  in naj se kaznuje z zaporom od 1 do 6 mescov. Poškodba pokopališč odpiranje grobov, odjemanje merličev ali gerdo ravnanje ž njimi in tatvina
na takošnih rečeh. Kdor za merliče (mertve trupla ljudi) odločene pokopališa iz hudobije ali nagajivosti poškodje, brez-oblastno grobe odpre, iz njih ali iz druzih shranovališ mertve trupla ljudi ali posamezne dele taistih samolastno preč odnese, ali z medici gerdo ravna, se zakrivi g pregreškom,Jn naj se pokori s hudim zaporom od 1 do 6 mescov. Ce pa kdo z lakomnim namenom na poko-pališih iz grobov ali raz merličev kaj vzame, naj se to ima za tatvino.
Raznašanje lažnjivih vznemirujočih govoric
ali proroštev. Kdor po očitnem razglaševanju (z nabitki na zi-dih, z javnimi govori itd.) lažno, za javno varnost vzne-mirujočo govorico, brez zadostnih uzrokov, jo verjeti, ali takošno, kakor reče, prerokovanje zažene, ali naprej raznaša, je kriv prestopka, in kaznovati ga je s hudim zaporom od 8 dni do 3 mescov.
Postavam nasprotno razglaševanje. Kdor tako, kakor se je v poprejšnem paragrafu povedalo, glasovanje sodnikov ali naznanila iz obravnav sodnij ali druzih javnih oblastnij, kolikor je po postavah prepovedano jih na znanje dajati, razglasi, ali od kakega razglašanja po krivem glas zažene ali naprej raznaša, da ga je kaka javna oblastnija izdala, če prav jo vedil,   ali mu je iz zadostnih uzrokov verjetno bilo,  da*
—   391    —
je taisto popolnoma ali deloma nepristno , je kriv prestopka , če se v tem no najde kako hujši kazni podver-ženo kaznjivo djanje, in naj se kaznuje z zaporom od 1 do 3 mescov.
Naberanje ali podpisovanje v ti namen, da bi se postavni nasledki kaznjivih djanj overlL Kdor naberanje ali podpisovanje (skladov^) za to napravi ali razglasi, da bi se zapadla zagotovšina, kazni v dnarjih ali odškodnine zavoljo kaznjivih djanj založile ali povernile. postane kriv prestopka, in naj se kaznuje z zaporom  od 14 dni do 3 mescov.
(Dalje sledi.)
—    394   —
Ogled nove kazenske postave
zoper hudodelstva, pregreške in prestopke.
(Dalje.)
Od prestopkov zoper javne naprave in naredbe, namenjene za občno varnost.
Zapeljanje urednika h krivi rabi uredske
oblasti.
Kdor urednika z darovi k pristranosti ali k preloma njegove uredske dolžnosti zapeljati skuša, stori prestopek, če se v tem De najde že prej zaznamvano hudodelstvo ali kak drug huje kaznovan prestop postave, in naj se kaznuje z zaporom od 1 do 6 mescov. Razžalitve javnih urednikov, služabnikov, straž, postavljencov pri železnih cestah itd.
Vsako razžaljenje take osebe, naj se stori z besedo ali djanjem , ako te osebe povelje kake gosposke zveršujejo ali svoj ured ali svojo službo opravljajo, gre kakor prestopek kaznovati, če se v tem ne pokaže kako hujši kazni podverženo kaznjivo delo.
Razžalitve z besedo je kaznovati z zaporom od 3 dni do 1 mesca, razžalitve z djanjem pa od 1 do 6 mescov.
Ako je pa razžaljenje nasledke imelo, in je v resnici spolnitev gosposkinega zaukaza ali opravo ureda ali službe ubranilo, gre krivca obsoditi v hud zapor od 3 do 6 mescov.
Drugačno vtikanje v izveršbo javnih služb.
Kdor se brez razžalitve gori v misel vzete kako drugači vtikuje, da bi kaki izmed oseb ravno ondi imenovanih branil, svoj ured ali svojo službo opravljati ali kako gosposkino povelje spolniti, se zakrivi s prestopkom, in se kaznuje z zaporom od 1 dneva do 1 mesca.
Pokvarjenje patentov in ukazov itd.
Prestopka je tudi kriv, kdor patente, ukaze, pečate deržavnih ali občinskih oblastnij ali pod ka-koršnim bodi imenom in podobo zavoljo javnega razglašenja nabite ali izpostavljene, po gosposki podpisane pisma odtergav preč vzame, razterga, umaže, ali drugači pokvari. Ce ee ti prestopek stori zgolj iz lahkomiselnosti ali na gaj i vos ti, je kazen zapor od 24 ur do i tedna. Ce se pa v preiskavi pokaže namen, bodi si oblastnijo osramotiti, ali pa oznanjenje in spolnjenje kacega ukaza ubra-
—   395   —
niti, je kazen hud zapor od enega do treh mescov* Po kakšinosti primerleja in storivca se sme hodi zapor do 6 mescov zdaljšati.
Odpretje pečatov javnih uredov.
Samolastno ali brezpravno odpretje pečatov javnih uredov, pod kterimi se pismeni sostavki ali druge reči zaperti hranijo, gre tikrat, kadar se doprinese iz gole nagajivosti aH prešerne radovednosti, kakor prestopek z zaporom od 1 do 3 mescov kazniti.
Ako pa kdo v znamnje, da javne zaukaže zaničuje, ali pa s tim namenom kaj tacega stori, da bi kako lastno pravico , ki mu po njegovih mislih gre ali kako drugo sovražno nakano s tim samolastno izpeljal, ga je pokoriti s hudim zaporom od 1 do 6 mescov.
Pečatom javnih uredov pa niso prišteti samo pečati deržavnih oblastnij , temuč tudi pečati občin, javnih HČiliš, far (župnij), in javnih notarjev.
Poškodba očitne svečave.
Kdor za javno  svečavo  postavljeno svetilnico  (la-terno) nalaš razbije  ali kako  drugači poskodje,  naj  se za ti prestopek kaznuje z zaporom od 3 dni do 1 mesca. Poškodbe mostov, zapornic, jezov itd.
Ako kdo iz nagajivosti podere ali poskodje most, zapornico, jez, ograjo ali deržaj,alikakoršno si bodi stavbo (zgrado), s ktero so bregovi rek in potokov priterjeni, ali stermine pri cestah in potih ali mostih privarvane, naj se to po meri velike nagajivosti ali napravljene škode kakor prestopek z zaporom od 1 do 3 mescov kaznuje.
Ravno tej kazni je tudi podverženo vsaktero po-ekodovauje železnic, kakor tudi deržavniga telegrafa ali daljnopisnika , če se je zgodilo samo iz nagajivosti, lahkomiselnosti in zadolžene nemarnosti.
Tatvina, ki bi bila s takošno poškodbo združena, se mora poBebej kaznovati.
Poškodba postavljenih svarivnih znaminj*
Daljej je poterganje ali nalaš storjeno poškodvanje vsih svarivnih znaminj, ki se postavijo, da bi se kaka nesreča odvernila, prestopek, ki ga je sploh z zaporom od 3 dni do 3 mescov, če je pa večja hudobija vmes bila in škoda se zgodila , z ravno tako dolgim hudim zaporom kaznovati.
(Dalje sledi.)