Metlika. 30. maja 1978 Leto XIV Številka 5 ▲vezi o GLASILO DELOVNIH LJUDI DO BETI, KOMET vv \ / %/ \ Priprave na kolektivni dopust Kolektivni dopust bo od 15. julija do 1. avgusta. V tem času ni mogoče na več krajih organizirati primernega in cenenega letovanja za vse delavce našega kolektiva. Večje število naših delavcev misli letovati v zasebnih aražmajih, v počitniških domovih zakonskih partnerjev ali pri prijateljih in znancih. Med kolektivnim dopustom bomo vsakemu delavcu Beti, zakoncu, ki ni v delovnem razmerju, in otrokom naših delavcev povrnili del stroškov letovanja, če bo prinesel ustrezno potrdilo turistične organizacije združenega dela. Tudi izven časa kolektivnega dopusta bomo regresirali oddih zunaj našega doma, če bo dom v celoti zaseden ali pa, če bo moral delavec v času kolektivnega dopusta delati, Obveščamo vse sodelavce, da je celodnevni pension v našem domu v Seči pri Porto- rožu samo sedemdeset dinarjev, kar je zelo poceni v primerjavi s cenami v turističnih krajih, saj nas skoraj prav toliko stane bivanje doma. Letos je naš počitniški dom v celoti prenovljen, zraven pa je zgrajen še otroški bazen, da se ne bo treba vedno prevažati na kopanje v morje. Pozivamo delavce, naj gredo letovat v juniju, prvi polovici julija in v avgustu, ko bo v domu dovolj prostora, saj v času kolektivnega dopusta ne bomo mogli ustreči vsem željam. Če bo prijav zelo veliko, bodo imeli prednost delavci z manjšimi osebnimi dohodki. Prijetne počitnice vam želi oddelek za družbeni standard. Nikola Podrebarac POVEČAN LETNI DOPUST 30. decembra 1977 je stopil v veljavo zakon o delovnih razmerjih (Ur. list SRS, št. 24). V 91. členu zakon ureja vprašanje trajanja letnega dopusta. Tako v 5. odstavku istega člena zakon določa povečanje letnega dopusta, pogojeno s starostjo in invalidnostjo, in sicer tako, da delavci določijo v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih povečan letni dopust še do pet delovnih dni delavcem, ki imajo najmanj 50 let starosti, ne glede na starost pa delavcem, ki imajo priznan status invalidne osebe po posebnih predpisih in delavcem s telesnimi okvarami. Za oba primera mora biti priznana najmanj 60-% telesna okvara. Pri nas je vprašanje povečanega letnega dopusta urejeno v 41. členu samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v TOZD, in sicer alternativno s starostno dobo in delovno dobo: za ženske najmanj 25 let pokojninske dobe ali 50 let starosti. Navedeni sporazum je pisan oziroma sprejet pred uveljavitvijo zakona o delovnih razmerjih, zato predlagamo vsem TOZD, da sprejmejo sklep o povečanju letnega dopusta za 3 dni za delavce, ki so stari najmanj 50 let in invalidne osebe, kot je to navedeno v 1. odstavku. Predlagam, da se opusti uporaba 41. člena samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v TOZD, ker zakon o delovnih razmerjih ne določa dveh pogojev, to je starost in delovno dobo za povečanje letnega dopusta, temveč samo starost in invalidnost, kot pogoja za povečan letni dopust po 5. odstavku 91. člena. DESIMIR MILOVANOVIČ ( ) Petindvajsetega maja zvečer se bo sklenila pot štafete s pozdravi in iskrenimi čestitkami vseh prebivalcev Jugoslavije tovarišu Titu za rojstni dan. Spet bo tovariš Tito veder in nasmejan prisostvoval svečanosti ter sprejel simbol ljubezni in spoštovanja, ki je romal iz rok v roke, od srca do srca vseh, ki ljubimo socializem, mir, neuvrščenost in bratstvo med narodi. Titovo delo, ustvarjeno ob partiji in ljudstvu za ljudstvo, za delavski razred in za zmago marksistične misli, je težko prikazati v vsej veličini. Besede, ki jih danes tako pogosto izgovarjamo in ki so postale gesla delovnih ljudi naše domovine, so dobile svoj pravi pomen s požrtvovalnim delom tovariša Tita, velikega borca za mir in neuvrščenost. Živi nam, Tito Pod vodstvom Tita in Zveze komunistov je dosegla socialistična Jugoslavija v letih miru kot tudi v letih NOB največje uspehe pri reševanju nacionalnih in socialnih vprašanj, pri razširjanju bratstva in enotnosti, kakor tudi pri izgradnji in razvoju svoje poti v socializem, v zunanji politiki, razvijanju odnosov z drugimi državami v krepitvi miru in v prispevanju mednarodnemu delavskemu gibanju. Današnji sadovi revolucije obvezujejo vse naše državljane, današnje in bodoče generacije, da tudi v prihodnje z isto ustvar- E* lno voljo hodijo po poti, jo je vklesal Tito. Mladim in najmlajšim je posvečal Tito vedno svojo ljubezen, skrb in pozornost. Vedno je pripravljen poslušati svoje mlade prijatelje. Svetuje jim, kako naj žive, kako naj se uče in kako naj postanejo dobri in koristni državljani, ponosni na svojo domovino in na ljudi. Lahko si je zapomniti Titove besede, nasvete in misli, saj so izraz velike ljubezni in moči, ki se zliva v mlade in z novo močjo prenaša naprej v prihodnost, ki so jo ustvarili Tito, ZKJ in ljudstvo. Živi nam še dolgo, naš dragi Tito! I' V_____________________________ ) '? ' 3 Pred petimi dnevi je imel rojstni dan mož, ki je obiskal ljudstva skoraj vseh kontinentov, mož, ki ^ je bil malone v vsaki jugoslovanski vasi. Njegov Sl ^praznik, slavje legendarnega junaka epopeje iz§| Ijj NOV, je tudi praznik njegovih narodov, prazni kr; ^njegove mladine. Tudi delavci iz Beti in Kometa f v se pridružujemo čestitkam. O DELOVNI STORILNOSTI—O DELOVNI STORILNOSTI-O DELOVNI STORILN Pri kateremkoli delu lahko napravimo več ali manj. Kadar napravimo več, pravimo, da je efekt ali učinek dela večji. Povečani delovni učinek lahko dosežemo, če se pri delu bolj trudimo in če vložimo v delo več energije. Več pa lahko napravimo tudi brez večjega vlaganja energije in večjega izčrpavanja. Kadar dosežemo večji delovni učinek brez večjega vlaganja energije, govorimo o večji storilnosti ali učinkovitosti dela. Delovna storilnost je odvisna od številnih dejavnikov, ki jih lahko razdelimo v dve osnovni skupini: 1. v zunanje dejavnike (delovne razmere, delovna sredstva, tehnološki postopek) in 2. notranje ali osebne dejavnike (tj. človek, ki dela in njegove lastnosti) Lastnosti, ki vplivajo na delovno storilnost so: 1. človekove delovne navade, njegove spretnosti, znanje in izurjenost. To nam pokaže, kdo kaj zna in kaj zmore, 2. sposobnosti od katerih je odvisno, koliko kdo zmore in 3. nagnjenja, motivi in druge osebnostne lastnosti, od katerih je odvisna človekova pripravljenost in volja, da opravlja določeno delo. Vezilo, glasilo DO Beti in Komet ureja uredniški odbor: Toni Gašperič (glavni in odgovorni urednik), Slo-bodanka Videtič, Dragica Nenadič, Desimir Milovanovič, Cveto Rus, Zdenka Jar-njevič, Viktor Kozjan, Jože Gerkšič, Tone Omerzel, Ivica Rajgelj, Jožica Cigič, Zdenka Gerkšič, Branko He-rak, Milena Pavuna, Zvonka Gorenc, Sonja Zorc, Marjetka Žele, Milka Mavrin, Dalibor Hrste, Vera Kostelec, Martina Jakofčič, Ivan Bor-darič in Irena Kostevc. Tehnična urednika: Dušan Pe-zelj in Janez Pezelj. Vezilo izhaja v nakladi 2100 izvodov, in sicer enkrat na mesec. Priprava in stavek: ČZP Dolenjski list, Novo mesto, tisk: Knjigotisk, Novo mesto. Naslov izdajatelja: Beti, Tovarniška 2, Metlika. V / Med delom, ki ga ljudje opravljajo in osebnimi last- nostmi, ki so potrebne za uspešno opravljanje tega dela, mnogokrat ni skladnosti. Kadar ni take skladnosti, govorimo o neprilagojenosti delu: ljudje niso primerno izbrani za delo, ki naj bi ga opravljali. Posledica neprila- gojenosti delu, ki ga človek opravlja je manjši učinek, manjša zadovoljnost ob delu, zapuščanje dela in spreminjanje poldica. Neprilagojenost je tudi med osnov- nimi vzroki nesreč pri delu. Zato moramo pri razporejanju ljudi na delo skrbeti za to, da delo ustreza njihovemu znanju, sposobnostim in nagnjenjem. O izbiri poklica ali profesionalni selekciji govorimo, kadar izmed večjega števila ljudi, ki bi želeli opravljati kako delo ali poklic, izberemo tiste posameznike, za katere domnevamo, da bodo to delo najuspešnejše opravljali. Tako izbiro opravljajo v mnogih delovnih organizacijah in ustanovah ter uporabljajo pri tem različne postopke. Osnovno načelo pravilnega razporejanja ljudi na delo -pravi človek na pravo mesto — zahteva prvenstveno, da je na vsakem delovnem mestu produktivna oseba. Funkcija organiziranega sistematičnega razporejanja ljudi na delo koristi tako posamezniku kot delovni organizaciji in družbi pri iskanju pravih mest, pri učinkovitem izkoriščanju posameznikovih vrednot in pri izogibanju škodljivim posledicam slučajnega, nesistematičnega in nekontroliranega zaposlovanja in razporejanja. Ena izmed osnovnih metod, ki se uporablja tako pri sprejemu novih kadrov kakor tudi pri napredovanju na zahtevnejša delovna mesta, so testi. Če test razumemo kot pripomoček za predvidevanje delovnega uspeha, ga lahko označimo kot vzorec situacij, kot probleme ali aktivnosti, ki se opravljajo na nekem delovnem mestu, ali na splošno pri neki dejavnosti. Od proučevanca se zahteva, da se v tej »situaciji v malem” vede na določen način, da rešuje določene probleme (ki so podobni tistim, ki bi jih reševal pri opravljanju določenega dela) ali da opravlja aktivnosti, podobne tistim, ki naj bi jih opravljal na določenem delovnem mestu. Če smo npr. z ustreznimi postopki ugotovili, da je za uspešno opravljanje nekega dela potrebna sposobnost razumevanja mehaničnih odnosov in problemov ali sposobnost hitrega in natančnega operiranja s številkami in razumevanje številčnih problemov, potem bomo sestavih takšne naloge, katerih reševanje angažira mehanične ah numerične sposobnosti. Psihološki test je merski instrument posebne vrste, ki pa mora imeti določene lastnosti, da bi lahko dal praktično uporabne rezultate. Prvenstveno mora resnično meriti tisto, kar želimo z njim meriti (ne moremo npr. s hitrostjo učenja verzov na pamet meriti inteligentnost ah sposobnost razumevanja prebranega, ker se lahko na pamet naučimo tudi tisto, česar sploh ne razumemo). Nadalje: test mora biti zanesljiv, kar pomeni, da mora pri večkratnem merjenju istih lastnosti dati podobne rezultate. Test mora biti občutljiv — omogočati mora fino razlikovanje med ljudmi glede lastnosti, ki jih merimo. Psihološki testi so v načelu objektivni, ker rezultat poskusne osebe, ki rešuje test, zavisi izključno od reagiranja osebe, ne pa od interpretacije preizkuševalca. Prednost psihološkega testiranja kandidata pri razpo- rejanju izhaja iz dejstva, da so v neki vrsti vzorca „v malem” predstavljene zahteve delovnega mesta, ki jih mora delavec zadovoljiti. S tem je omogočeno, da se v krajšem času od tistega, ki ga zahteva praktično preverjanje kandidata na samem delu in brez škodljivih posledic tega preverjanja določi, v kohkšni meri posameznik ustreza določenim delovnim zahtevam. Toda ne smemo pozabiti, da so testi samo eno izmed sredstev za dobivanje podatkov o kandidatu, ki šele v kombinaciji z drugimi podatki omogočajo dajanje racionalnejše in zanesljivejše odločitve o sprejemu. Tudi v Beti želimo izvajati objektivnejši izbor delavcev za opravljanje določenih delovnih nalog (delovnih mest) tako pri sprejemu novih delavcev kot tudi pri premestitvah. Do sedaj smo večinoma gledali samo na formalno izobrazbo in na razna priporočila, kar je večkrat privedlo do neustrezne kadrovske zasedbe. V kadrovskem sektorju uvajamo delo industrijskega psihologa, ki bo s pomočjo testov, intervjujev in drugih psiholoških metod priporočal kadrovskim komisijam, katerega delavca naj sprejmejo na kakšno delovno mesto. Jadranka KRIŽAN, dipl. psihol. Ali veste? Zelo važen pogoj za uspešno delo je razsvetljava. Poiskati moramo pravilno razporeditev in vrsto razsvetljave, ob kateri se lahko udobno in uspešno rešujejo razne naloge, da pa pri tem ne pride do naprezanja oči in utrujenosti. Dokazano je, da dobra razsvetljava poveča proizvodnost. Tudi delovni učinek je boljši, medtem ko je nepravilna razsvetljava pogosto vzrok za nesreče pri delu ter izgube materiala in časa. Način razsvetljave moramo prilagoditi vrsti dela. Pri delu, ki ne zahteva prostorskega gledanja, uporabljamo indirektno razsvedjavo. če pa traja delo dlje časa, moramo uporabiti poleg splošne razsvetljave tudi prevladujoč vir svetlobe, ki naj osvetli delovno mesto. Na delovni učinek znatno vphva tudi temperatura delovnih prostorov. Delovanje našega telesa je povezano s stalno notranjo temperaturo, zato vsaka sprememba zunanje temperature negativno deluje na delovne sposobnosti. Delovni učinek pa se zmanjša tudi pri negativnem delovanju vlage in zračenja, manjši je pri višji temperaturi in večji vlažnosti. Prav tako, kot vse ostale delovne pogoje, moramo tudi temperaturo, vlažnost in zračenje prilagoditi načinu dela. Hrup in razni šumi so lahko vzrok različnih motenj na delovnem mestu. Lahko odvračajo pozornost ali izzovejo notranjo duševno napetost in nemir, pri daljšem trajanju pa privedejo do občutka preutrujenosti in razdražljivosti. Daljše izpostavljanje hrupu pa lahko privede tudi do poškodbe sluha. Delavec se hrupu sicer lahko privadi, vendar to ne pomeni, da ne škoduje zdravju. M. Ž. \ Kako naj se delegat povezuje Letos nismo obogateni samo s pridobljenimi štiriletnimi izkušnjami, marveč tudi s čvrsto zavestjo, da se je delegatski sistem že uveljavil kot poglavitni mehanizem delavskega razreda in vseh delovnih ljudi in občanov za uresničevanje oblasti in opravljanje drugih družbenih zadev na temeljih samoupravljanja. Da je temu tako, so pokazale vse dosedanje številne analize in ocene o uresničevanju delegatskega sistema. V delu skupščin, zborov in njihovih delovnih teles na vseh ravneh bo potrebno tudi v prihodnje še bolj razviti mehanizme in metode dela, ki bodo zatav-ljale njihovo nenehno povezanost z delegatsko bazo in seveda kot pravimo s celotno družbeno strukturo. Delegatske skupščine morajo potemtakem postati delovna telesa vse družbene skupnosti, povezane z vsemi socialističnimi ustvarjalnimi silami in odprte za uveljavljanje interesov, ki se pojavljajo v našem družbenem prostoru. Novih kvalitet pri sprejemanju družbenih odločitev v delegatskih skupščinah si ni mogoče predstavljati brez neposredne prisotnosti vseh organiziranih socialističnih sil, zveze komunistov, socialistične zveze, sindikatov in drugih družbenopolitičnih organizacij, ki morajo s svojo široko in orga- nizirano družbenopolitično aktivnostjo prispevati k odločitvam v skupščinah. Izkušnje kažejo, da bodo morale v bodoče vse delegacije dosledneje soočati in usklajevati različne interese, ki se pojavljajo v družbeni bazi, pri tem upoštevati tudi splošne družbene interese in potrebe ter se predhodno dogovarjati za skupna stališča, ki naj bi jih delegati zastopali v skupščinah. To delo bodo lahko delegati in delegacije učinkovito opravili predvsem na konferencah delegacij, ki morajo v delegatski praksi bolj zaživeti in zlasti odgovorneje opravljati nekatere temeljne naloge, ki v delegatskem sistemu nanje odpadejo. Kadar se v družbeni bazi pojavljajo različni interesi in stališča, bo potrebna prav njihova pobuda za širše obravnave. Vanje bo kajpada potrebno poleg delegatov vključevati vse ustvarjalne družbene sile, od družbenopolitičnih do strokovnih in znanstvenih organizacij. Pomembno vlogo pobudnika za organiziranje takih konferenc pa bodo morale prevzeti tudi občinske skupščine in družbenopolitične organizacije. Ob tem bo veljalo še okrepiti že uveljavljeno prakso, da zbori občinskih skupščin kot konference delegacij obravnavajo pomembnejša vprašanja iz pristojnosti republiške in zvezne skupščine in skupaj s predstavniki družbeno- političnih organizacij, znanosti in stroke usklajujejo stališča in se dogovarjajo za skupne rešitve. V nadaljnjem dograjevanju delegatskega sistema bo potrebno še tesneje povezati skupine delegatov za zbor združenega dela slovenske skupščine z zbori združenega dela vseh občinskih skupščin, s tem pa tudi z delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti. Skupine delegatov so tudi po novem zakonu o volitvah in delegiranju v skupščine namreč predvsem delovna telesa. Zato se bodo te skupine delegatov tudi tam, kjer so ustanovljene za zbor občin, morale v bodoče bolj usmerjati na vsebinsko obravnavo vprašanj, pri tem pa vključevati v svoje delo predstavnike zainteresiranih družbenih dejavnikov. Na podlagi dosedanjih izkušenj bo potrebno ustavno načelo o zamenljivem delegatu v zborih združenega dela in v zborih krajevnih skupnosti oziroma v zboru občin še bolj dosledno izvajati. V skupščine naj prihajajo tisti delegati, ki so na podlagi širokega poznavanja obravnavane problematike sposobni o njej poglobljeno razpravljati in odločati, in ki v resnici dodobra poznajo tudi širše družbene interese in potrebe. Tak pristop vključuje v skupščinsko delo in odločanje tudi mnogo več delegatov, omogoča smotrnejšo obremenitev članov delegacij in spodbuja celotno delegacijo k večji aktivnosti. In končno — letos smo prvič hkrati izvolili delegacije za skupščine družbenopolitičnih in za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Istočasno oblikovanje in organiziranje skupščin družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti pa bi moralo pripomoči, da bodo tudi skupščine samoupravnih interesnih skupnosti še bolj zaživele v svoji ustavni vlogi in se na svojem področju tudi bolj uveljavile kot enakopravni zbori v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti. Čakamo izziv, Letošnja tekstiliada v kegljanju je bila 26. aprila 1978 v Senovem. Udeležile so se je ženske in moške ekipe dolenjskih tekstilnih tovarn: Jutranjke, Novoteksa, Laboda, Lisce, Beti in Kometa. Moško ekipo Beti TOZD Konfekcija so zastopali: Branko Brnčič - 699 podrtih kegljev, Dušan Rus - 738, Ivan Ratkovič - 711, Anton Milek — 645, Said Kajtezovič - 642, Jože Petrič - 684 podrtih kegljev. Ženska ekipa: Nada Jaklič - 280 podrtih kegljev, Anica Cej - 293, Jovanka Bjelobrk - 299, Milena Badovinac — 250, Edica Volf - 195 in Danica Boričanec — 227 podrtih kegljev. Naši ekipi sta trenirali pri Gabretu Badovincu in sta dosegli kar zadovoljive rezultate, če računamo, da sta imeli pred tekstiliado slabe pogoje za treniranje. Stroške udeležbe na tekmovanju smo krili iz mladinske blagajne TOZD Konfekcija. Sredstva smo zbrali z mladinskim plesom, ki smo ga pripravili v menzi naše delovne organizacije. Pričakovati je večjih uspehov, saj ekipi še kar naprej vadita. Želimo si več prijateljskih tekmovanj med posameznimi TOZD v delovni organizaciji. Čakamo izziv. Naš vratar Anton Lovšin je 1 riprl oči ob ugodnem toplem soncu: Samo za trenutek, saj morajo biti vratarji budni, vestni, kajti čuvajo našo skupno imovino. Antonu Lovšinu pravijo delavci tudi „striček“ in nič ne kaže, da bi se zavoljo tega razburjal. Foto: Jure Matekovič o Vsevedneži Poznam vsevedne ljudi Nikomur se niti ne sanja, koliko jih je v naši domovini, kjer je lepo biti mlad. Raztreseni so povsod: po delovnih organizacijah, gnetejo se v krajevnih skupnostih, bistroumijo v samoupravnih interesnih skupnostih. Navadno vedo ti vsevedni ljudje za vse napake, ki so jih storili vodilni in vodstveni ljudje, da, vedo, kako bi bilo pametneje delati, kdo je kje „kiksnil”, koliko soli ima kdo v glavi, najpogosteje pa, kdo je sploh nima. Tem vsevedom so stanovanja narobe razdeljena, kadri sede na nepravilnih mestih, osebni dohodki so nestimulativni, kulturna politika je „blesavo” zapravljanje denarja in tako dalje in tako naprej. Vsevedi, ki jih imam v mislih, pa sede (tudi, prav ti) v samoupravnih organih, v izvršnih odborih samoupravnih skupnosti in v drugih organih samoodlo-čanja, kjer pa so ponavadi tiho, ker so še vedno prepričani, da je molk zlato, da kdor molči, devetim odgovarja. Razblebetajo se navadno v privatnih stanovanjih (pravico imajo govoriti), po pisarnah v času nedela, še največkrat pa pri čaši rujnega in opojnega vina, ko se jezik bolj razveže kljub blokiranju (delnemu) možgan. (Je res v vinu vedno resnica?) Nemci resnično pravijo, da se kupčije sklepajo za obloženo mizo, sem pa globoko prepričan, da se samoupravni problemi ne morejo reševati po trgovskem vzorcu. V gostilni (tudi v hotelu) se lahko človek zmeni marsikaj, lahko se ga pošteno naleze, da ima naslednji dan (delovni) strašnega mačka, toda kritične besede je treba izgovarjati in povedati na pravem mestu, sicer padajo na jalova tla pritrjevanja enako mislečih vsevedov in nezadovoljnežev. Nikakor ne moremo imeti dvoje mišlenj: eno za na sestanek, drugo pa za pollitrco (skozi steklenico je svet videti popolnoma drugačen). Manj nam bodo ljudje zamerili, če bomo imeli dva avtomobila, da, celo dve ženi, kot pa dvoje sprtih mnenj. Kako že pravimo človeku, ki eno govori, drugo misli in tretje dela? Dvoličnež? Triličnež, da. Sicer pa vodi tudi nezadovoljstvo k napredku, za katerega smo vsi Toni Gašperič O IME KAJ O SPOMLADANSKEM ZAGREBŠKEM VELESEJMU Sejmi so pomembni za uspešno prodajo, zlasti če so dobro organizirani Na njih pa lahko tudi ugotovimo prednosti in pomanjkljivosti razstavljalcev in lastnega podjetja. Letošnji sejem se mi je zdel na splošno slab. Sicer so bile izjeme nekatere tovarne, ki so razstavljale lepe in okusne modele, vendar so bile na žalost zelo redke. Pa tudi razstavni prostori so bili pogosto neokusno opremljeni in nametani tako, da preprosto nisi vedel, kaj naj bi si ogledal. Tudi KOMET je razstavljal nekaj novih modelov. To so predvsem lahki, tanki nedrčki z oblikovanimi košaricami, primerni za nošjo pod modernimi, širokimi oblačili. Prav gotovo jih bodo vesela mlada dekleta in tudi tista, ki niso več tako mlada, pa vseeno ne marajo poudarjenih prsi. Lahko izbirate med belo barvo, kožno barvo in tiskanim vzorcem. Naprodaj pa bodo še pred poletjem. V KOMETU imamo tudi nove modele nedrčkov in steznik-hlačk za tiste, ki niso prav vitke, lahko pa jih že dobite v trgovini M. Z. Skupen načrt Člani upravnega odbora industrijskega gasilskega društva Beti so sklenili: — naloga tovariša Martina Fira je, da se poveže s poveljniki industrijskih gasilskih društev Novoteks in Komet. Skupno bodo izdelali načrt o nadaljnjem delu. — ustanovi se tekmovalna skupina, ki bo vadila samo za tekmovanja; — enkrat na mesec bodo pripravili vaje celotne opera-tive; — formirali bodo najmanj dve ženski desetini: eno iz šole in eno iz proizvodnje; — za vse zaposlene bodo pripravili demonstracije z ročnimi gasilnimi aparati; — kupili bodo potrebno število svečanih oblek; — člani industrijskega gasilskega društva se bodo udeleževali veselic okoliških gasilskih društev, vendar le tistih, na katerih bodo lahko vzpostavili koristne stike. REZULTATI V KOMETU ZA PRVO TRIMESEČJE 1978 Z doseženimi rezultati v prvih treh mesecih letošnjega leta smo zadovoljni. Celotni prihodek je dosežen točno po planu in je za 26 % višji kot v enakem razdobju lanskega leta. Tudi dohodek in čisti dohodek sta dosežena po, planu, v primerjavi s prvimi tremi meseci lanskega leta pa sta višja za 32 %. Povprečni mesečni osebni dohodki znašajo 3.872.00 din in so za 17% višji kot v enakem času preteklega leta. Akumulativnost prvega trimesečja je bila dobra, saj je doseženo 40 % predvidene letne akumulacije. Za drugo trimesečje ocenjujemo, da bo stopnja akumulativnosti nižja, tako da se bodo spet približali planirani akumulaciji. A. T. NAŠA ŠTAFETA V soboto, 6. maja, je potovala skozi Metliko štafeta mladosti. Tudi delavci iz konfekcije smo poslali lokalno štafeto. Nosili so jo mladinci iz TOZD. S štafeto smo zaželeli tovarišu Titu vse najboljše za njegov 86. rojstni dan. MARTINA JAKOFČIČ Vsako leto se v zimskem času zbero tekstilci Slovenije na smučiščih, da se preiskusijo v smučarskih disciplinah, obenem izmenjajo izkušnje in sklenejo nova poznanstva, ki so še kako potrebna pri vsakodnevnem delu. Tudi naša organizacija je prejela od organizatorja Tekstiliade Bombažne predilnice in tkalnice Tržič dopis glede udeležbe oz. obvestilo, da bo srečanje v marcu na Zelenici. Zakaj tako? Takoj po prejemu obvestila smo sestavili mešano ekipo in bili pripravljeni sodelovati. Bližal se je datum Tekstiliade, takrat pa je odpovedal tako sindikat kakor naše vodstvo, ker se niso mogli zmeniti, kdo plača stroške udeležencem. Kljub večkratnim pogovorom je vse ostalo na mrtvi točki. Tekstiliada je šla m imo kjub želji in navdušenju šestčlanske ekipe brez udeležencev iz naše organizacije. Naša organizacija oz. KSS je poslala 8. 3. 78 dopis št. PN/I—48/78 organizatorju Bombažni predilnici in tkalnici Tržič, „da nismo mogli sestaviti ekipe za nastopanje.” Ekipa smučarjev je ostala razočarana zaradi takšnega nerazumevanja, zato sprašujemo: zakaj tako! ? Vedno poudarjamo, kako potrebna je rekreacija, ko pa bi lahko nekaj malega nudili delovnemu človeku, najdemo cel kup izgovorov. Že res, da je organizacija veliko vložila v delo košarkarjev, sodeluje v šahovskem krožku, za smučanje pa nima posluha. Sprašujemo: ali je res potrebno, da sodeluje v določeni športni panogi eden od vodilnih, da potem ni problema s prostimi dnevi, povrnitvijo stroškov itd? Duška Guštin Želja po znanju CVETKA GRČMAN dela v KOMETU že skoraj osem let. Takoj po končani osemletki se je vpisala na poklicno šolo in se zaposlila v KOMETU. Nato je šolanje nadaljevala na srednji tekstilni šoli v IC BETI. - Si se sama odločila za nadaljnje izobraževanje? — Da. V šolo me je gnala želja po večjem znanju, kot sem ga pridobila v poklicni šoli. Pa tudi možnosti za boljše delovno mesto imaš, če imaš primemo izobrazbo. - Kako to, da si se odločila prav za tekstilno smer? — Najprej sem se hotela vpisati na ekonomsko srednjo šolo, pa nisem dobila štipendije. Bila sem tudi zaposlena v tekstilni industriji in pogoji za šolanje ob delu so bili dobri. Delovna organizacija nam plačuje šolnino in omogoči študijski dopust za izpite. — Cvetka, sedaj si prišla s porodniškega dopusta. Kako pa imaš urejeno varstvo otroka? — Doma imam starše, ki pazijo na otroka tisti čas, ko sem v službi ali v šoli. Pa tudi mož mi pomaga pri tem. - Kakšno delovno mesto imaš? - Zdaj sem v medfazni kontroli, kako bo v bodoče, ne vem. Z delovnim mestom sem zadovoljna, zaenkrat si ne želim drugega- - Kaj meniš o šolanju ob delu? - Ne vem, kaj bi rekla. Po eni strani je v redu. Kljub temu da hodiš v šolo, delaš in teče ti delovna doba. Vendar mislim, da je takšno šolanje v delovni sredini premalo cenjeno. Ljudje bolj cenijo tiste, ki pridejo v službo z že končano šolo. - Ti je šola pomagala pri delu na delovnem mestu? — Bolj malo. V šoli je veliko teorije, ki je v praksi ne moreš uporabiti toliko, kot bi želel. — Kako dolgo pa je trajalo šolanje? — 2 leti v poklicni šoli in šest let v srednji šoli. Zavlekla so se predavanja in izpiti. — Pa bi šolanje nadaljevala? — Bi, če bi vse skupaj potekalo hitreje. Prav gotovo bi tudi srednjo šolo končali v krajšem času, če bi se tudi drugi potrudili za to, ne samo dijakinje. — Letos si maturantka. Kaj ti to pomeni? — Ne vem točno. Mislim, da sem vesela. In tudi zadovoljna. M. Ž. Politične uspešnice Najbolj brana in najbolj znana knjiga zadnjih mesecev, ki je kljub veliki nakladi bila zelo hitro razprodana in je poleg svoje izredno pomembne vsebine in poglavitnega namena tudi velika politična uspešnica, je doživela te dni svojo drugo, dopolnjeno izdajo. hkrati pa je napovedan skorajšnji izid še ene knjige, ki ji že sedaj obetajo podoben uspeh. V prvem primeru gre za Kardeljevo študijo o smereh razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, ki so jo jugoslovanski komunisti vzeli kot osnovo priprav na svoj enajsti kongres in ki je doslej bila prevedena v dvanajstih državah. V čem so dopolnila druge izdaje Kardeljeve študije, med našimi ljudmi na splošno poznane kot „rdeča knjiga“? Avtor je pripravil svojo študijo za objavo v inozemstvu, kjer bo izšla pod naslovom „Poti demokracije v socializmu" in je v ta namen dopolnil nekatere dele, ne da bi bistveno karkoli v njej menjal. Namen dopolnil je bralcu bolj podrobno pojasniti in precizirati nekatere teoretične pojme. Vsega skupaj je teh dopolnil za 24 knjižnih strani. Med drugim se nanašajo ta dopolnila na opredelitev pojma delavca. Avtor pravi, da pod tem pojmom razume „vse ljudi - bodisi na fizičnem ali umskem delu, bodisi v materialni proizvodnji ali umskem delu, bodisi v materialni proizvodnji ali v drugih družbenih dejavnostih. bodisi na najbolj nekvalificiranem ali na najodgovornejšem mestu, ki delajo s sredstvi za proizvodnjo v družbeni lastnini." Pomembnejša doponila se nanašajo tudi na opredelitev pojma levičarstva, njegovih virov, na kritiko tega pojava in odnos delavskega gibanja do njega. V drugi izdaji Kardeljeve knjige je pojem evrokomunizma dobil posebno poglavje z zelo zanimivim naslovom „Evrokomunizem in jugoslovanska samoupravna demokracija." Med značilnimi dopolnitvami te nove izdaje so tudi tiste, ki se nanašajo na mladino. To poglavje je dobilo prav tako nov naslov: ,,Soialistično samoupravljanje in mladina", kar že samo po sebi opredeljuje bistvo njegovih dopolnitev, namreč da pozornost ne velja samo mladinski organizaciji temveč je usmerjena širše. Najpomembnejša sprememba tega poglavja pa je, da je več prostora dobilo izobraževanje. Druga, nova Kardeljeva knjiga, ki jo beograjska Rad-nička štampa namerava kmalu poslati na knjižni trg, pa nosi naslov »Svobodno združeno delo". Ze prvi odlomki iz nie napovedujejo, da bo naletela na podoben velik odmev kot prva, saj je prav tu še veliko nejasnosti, nerazumevanj, mnogo nedorečenega, napačno ali zlonamerno interpretiranega. Beograjski časnik Rad objavlja v dogovoru z avtorjem odlomke iz Kardeljeve nove knjige in to, prav gotovo ne slučajno, tisti del, ki obravnava družbenoekonomske funkcije minulega dela v sistemu dohodkovnih odnosov. To pa je področje, kjer smo v poznavanju teoretičnih izhodišč za prakso še precej „tanki“ in kjer se pojmovanja zelo počasi in s težavo spreminjajo. Edvard Kardelj pravi, da bo „vse dokler bo položaj delavca v družbi oziroma v združenem delu zvezan samo z njegovim osebnim, živim, tekočim delom, tudi delavec v neki meri v mezdnem razmerju." Seveda ne gre za klasično mezdno razmerje. To ugotovitev povezuje avtor z odtujenostjo tistega dela minulega dela, ki je podružbljeno, od delavca v taki meri, da nastopa kot samostojna ekonomska sila. Tu pa je poglavitni problem minulega dela, ki ni samo socialno, temveč predvsem razredno in družbenoeko- nomsko vprašanje, se pravi vprašanje dokončne osvoboditve dela in delavcev izpod vseh oblik mezdnega dela ali mezdne odvisnosti od tistega, ki ima v rokah monopol razpolaganja z družbenim kapitalom. Seveda tako prva kot druga Kardeljeva knjiga nista lahko branje. Pa kljub temu so njegova dela politične uspešnice in to ne le pri nas. Zahtevnost besedila, ki je mnogokrat vzeta kot opravičilo, da neko delo ne najde poti do širšega kroga bralcev, v tem primeru ni nikakršna pregrada. Edvard Kardelj se pač loteva najbolj pomembnih in hkrati najbolj žgočih vprašanj našega socialističnega samoupravnega razvoja, vprašanj, ki se tičejo nas vseh in na katera bi vsi radi dobili odgovor in si razčistili pojme. In pri vsem bomo našli prave odgovore. K. L. e mij< MU'»/.V Katica Črnič iz konfekcije se je lepo znašla pred radijskimi mikrofoni. Med drugim je povedala tudi to, da se v kolektivu dobro počuti, da pa malica včasih ni najboljša. Foto: Jure Matekovič Igralci Mirko Bogataj, Janez Hočevar—Rifle, Barbara Jakopič in Barbara Levstik so poskrbeli za to, da ni manjkalo smeha. Še posebno je navdušil Janez Hočevar-Rifle z Nemška turist. Umetniki so brali humoresko Rajka Ranfla, oddajo, ki bo na sporedu enkrat v juniju, je podaril ljubljanski radio delavcem Beti brezplačno. Foto: Jure Matekovič Dovolj kandidatov V delovni organizaciji „KOMET“ smo delavci v sedmih samoupravnih delovnih skupinah med evidentiranjem evidentirali dovolj možnih kandidatov za delegate v delegacije za družbenopolitične skupnosti in samoupravne interesne skupnosti, kakor tudi za samoupravne organe podjetja in vodstva družbenopolitičnih organizacij. Volitve smo izvedli uspešno. Udeležba je bila zadovoljiva. Vse kandidatne liste so bile odprte. Izvolili smo 15-članski delavski svet, 7-članski odbor za medsebojna mrazmeija delavcev v združenem delu, 7-članski odbor samoupravne delavske kontrole in 5 članov v disciplinsko komisijo. Če pogledamo strukturo izvoljenih delegatov, ugotavljamo, da ta ustreza strukturi zaposlenih. Od 43 izvoljenih delegatov v samoupravne organe podjetja je 39 žensk, 4 moški; od tega 16 do 25 let starosti, 22 v starosti od 25 do 40 let in 5 nad 40 let. Delavski svet in odbor za medsedobjna razmerja delav- cev v združenem delu sta se sestala in konstituirala. Za predsednika DS je izvoljena tov. Sonja Zorc, oec., za namestnika pa tov. Rozalija Kramarič. Za predsednika odbora je izvoljena tov. Dragica Rajako-vič, ing. konfekcije, za namestnika predsednika pa tov. Pavla Kambič. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame Marije Ramuta se toplo zahvaljujem sindikalni organizaciji, osnovni organizaciji ZK, vsem moževim sodelavcem v konfekciji Beti za podarjene vence, tolažilne besede, obisk in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala tovarišicam Cindri-čevi, Oberžanovi in Mišmaševi za vso pomoč. Žilujoča hčerka Albina ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube sestre Karoline Fink iz Črnomlja se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata TOZD Konfekcija Metlika za podarjene vence in izrečeno sožalje. Anica Volf 17.45 in 20.45. 18. VI. dve tekmi ob 17.45 in 20.45. 21. VI. dve tekmi ob 17.45 in 20.45. Prenašali bodo tudi tekmo za tretje mesto, ki bo v soboto, 24. VI. ob 19.00 in finale v nedeljo, 25. VI. ob 19.00. Verjetno bodo finalno tekmo dan kasneje, to je 27. VI. prav tako ob 19.00 ponovili. Predvideno je, da bodo skupaj prenašali 23 tekem, če ne računamo ponovitve finalne tekme. Vsi komentatorji bodo v srbohrvaškem jeziku. Tekme v Argentini Bližajo se meseci, ko bomo prijetno (ali pa tudi ne) dopustovali. Več ali manj moramo svoje želje po dopustniških dneh sporočati že v teh dneh in včasih smo v zagati. Zakaj? Junija bo v Argentini svetovno prvenstvo v nogometu in mnogi bi radi videli vsaj kakšno tekmo s tega prvenstva, kljub temu, da Jugoslovani ne sodelujemo. Da bi vsaj malo pripomogli k boljši odločitvi za izbor počitniških dni, objavljamo tokrat razpored tekem s svetovnega prvenstva v Argentini, kot jih bomo lahko spremljali preko oddajnikov ljubljanske televizijske hiše. Rimska I ali II pomeni ali bo tekma na prvem ali na drugem programu, D pomeni, da bo prenos direkten, MG pa, da bodo predvajali posnetek. Spored za nadaljnje tekme je znan le okvirno. V polfinalu bodo prenašli po dve tekmi direktno ali pa s posnetki. okvirni program je nekako takšen: 1. VI. ZRN : Poljska 19.00 I 2. VI. Francija : Italija 17.45 II Madžarska : Argentina 23.15 I 3. VI. Švedska : Brazilija 17.45 I 4. VI. Španija : Avstralija popoldne 6. VI. Italija : Madžarska 17.45 Argentina : Francija 23.15 7. VI. Brazilija : Španija 17.45 Nizozemska : Peru 20.45 Avstrija : Švedska zvečer 10. VI. Francija : Madžarska 17.45 Italija : Argentina 23.15 11. VI. Švedska : Španija 17.45 Škotska : Nizozemska 20.45 I ali 12. VI. Brazilija : Avstrija popoldne I t>PAM0A 4 t, m D D D D MG D D D D MG D D D D MG Priljubljena pevka Majda Sepe je bila toplo pozdravljena in lepo sprejeta. Ob spremljavi plesnega orkestra ljubljanske radijske hiše pod taktirko Jožeta Privška je zapela nekaj popularnih popevk. Foto: Jure Matekovič Prizor s tekme ZRN : Hrazilija, ko sta se moštvi srečali na prijateljski tekmi r--------------------------------------------------------------------'N Spet nekaj o modi v j Mnoge se sprašujejo, kaj naj si oblečejo za poletne dni. Letošnja moda nam nudi veliko izbiro in lahko bomo našli sebi primerne modele, barve in vzorce. Ns predpisuje neke določene linije, vendar sta najbolj značilni dve: ravna, ozka linija, ki spominja na moški stil in široka, zelo udobna linija. Le-ta nam daje več možnosti. Lahko je romantična ali safari stil. Poletne obleke so lahke, frfotajoče, nabrane, iz svile ali bombaža, navadnega ali indijskega, tiskane ali enobarvne ali obogatene z vezeninami obrobami. Vendar s širino kril in bluzonov ne pretiravajmo preveč. Še vedno je veliko kril z volanami pa tudi takšnih, ki so v pasu nabrana ali nagubana in stisnjena z našitim pasom. Med barvami prevladujejo poudarjeni pastelni toni, razen svetlo modre. Kljub temu da je bolj v modi enobarvno blago, še vedno najdemo nekaj rožastih motivov, ki pa niso nikoli pretirano veliki. Kot nova poletna barva pa velja črna. Kavbojke je zamenjal safari stil, čeprav še ne popolnoma. Zasledimo mnogo gubic, šivov in nabranega blaga. Hlače so lahko vseh dolžin: kratke, bermuda ali dolge, v pasu imajo gubice, lahko so oprijete, spodaj pa niso preveč široke. Barve, ki sodijo k safari stilu: vsi odtenki peska, zažgane trave in zelo svetlo zeleni toni. M. Ž. Najdaljši predor na svetu Dela pri gradnji trenutno najdaljšega podmorskega predora na svetu med japonskima otokoma Hokžaido in Honšu se počasi približujejo koncu. Predor bo dolg 53 kilometrov in bo skrajšal vožnjo z železnico od Tokia do Sappoia od sedanjih 17 na pet ur in pol. Japonski strategi so predlagali gradnjo tega podmorskega predora že pred drugo svetovno vojno, češ da hi sovražnikovi napadi lahko paralizirali ladijsko povezavo med otokoma. To se je v letu 1945 tudi dejansko zgodilo. Leto dni po koncu vojne je japonska železniška uprava povzela staro zamisel o gradnji predora pod morjem in leta 1964 so zasadili prvo lopato. Zdaj je 14 od 23 kilometrov podmorskega dela predora že dograjenih. Zaradi nenadnih vdorov vode je doslej 21 delavcev izgubilo življenje. Znanstveniki so izračunali, da bo promet s trajekti med tema japonskima otokoma najkasneje leta 1985 postal nemogoč. Že sedaj prepelje 13 velikih trajektov, ki potrebujejo za vožnjo od enega do drugega otoka štiri ure, letno 5 milijonov potnikov in 6 milijonov ton tovora. V prihodnjih sedmih letih se bo to še potrojilo. Zanimivo je, da v predor, ki bo verjetno dograjen leta 1982, ne dovolijo stopiti ženskam, kajti po mnenju delavcev prinaša to nesrečo. Z gradnjo predorov imajo Japonci prav gotovo velike izkušnje, saj je pri njih kar osem od 17 najdaljših predorov na svetu, ki so bodisi že zgrajeni ali pa jih še gradijo. A/ SA.PPORO HAKODATE TO KV, KVOTO HONSHU KYUSHU ČISTOČA (ki je pol zdravja) Urejena in čista delovna sredina je pol zdravja. Kaže, da nam zadostuje samo ona druga polovica. REŠITEV - Ti je že znano, da kmalu ne bomo več proizvajali izgub? - Res? Kaj pa boste podvzeli? - Prenehali bomo proizvajati. S. H KROJENJE Čestokrat se primeri, da ostane neposredni proizvajalec in samoupravljalec kratkih rokavov. Najpogosteje temu niso krive nikakršne škarje. DOBRO DELOVNO MESTO - Kaj pa pravzaprav delaš na svojem delovnem mestu ? - Nič, za božjo voljo. - Dobro delo, ni kaj. - Ne pritožujem se, toda konkurenca je zelo huda. ZA RED IN MIR Najbolj lačni tovariši delajo gnečo pred tovarniško menzo že ob osmih in petinštirideset minut, ko so vrata še zaklenjena. Nepreverjene vesti trdijo, da sc je tovariš Šterk že pogovarjal z Matom Pavlovim, ki bi edini lahko uvedel red in mir. OB KONCU SESTANKA In zdaj, tovarišice in tovariši, vas vabim, da preidemo od besed k — jedem. OD TU IN TAM-OD TU IN TAM-OD TU IN TAM -OD TU IN TAM-OD TU IN TAM-OD TU IN TAM-OD /'------------------------------------------------------------------------N Dolenjska liga Za naše moštvo se je 27. aprila 1978 pričela tekmovalna sezona. Naši fantje bodo nastopali pod imenom Metlika. Razen nas bo tekmovalo še sedem moštev. Morda se bo zdelo komu tekmovanje otročje, vendar ne smemo pozabiti, da peljeta prvi dve mesti v kvalifikacijsko skupino za slovensko ligo. Kaj lahko zapišemo o naših možnostih? Naš edini resnejši nasprotnik je moštvo Novega mesta, ki je nastopalo do pred kratkim v II. zvezni ligi in zasedlo zadnje mesto. Res je, da smo pozno pričeli s treningi, toda upanje nam med drugim dajeta tudi novi trener Rajko Šurbat ter uprava kluba. V tej ligi bodo nastopali: Badovinac, Kreme-sec, Jankovič, Gršič, Švinger, Vergot T., Ivičič, Vergot Ž., Nemanič, Grbec, Janjac, Medek in vrsta mladincev. Škoda je, da ne bo igral Jezerinac. V upravi pa je treba omeniti predvsem Marjana Pavloviča, ki je že v preteklosti pokazal svoje kvalitete. Ljubitelje košarke opozarjamo, da bomo igrali vse tekme v novi telovadnici pri osnovni šoli. Razpored tekem v Metliki pa je takšen: 27. 5. Metlika : Obutev, 10. 6. Metlika : Mirna, 17. 6. Metlika : Straža, 19. 8. Metlika : Semič, 23. 8. Metlika : Podbočje, 20. 9. Metlika : Žužemberk. BETI METLIKA : PARTIZAN BEOGRAD 90:136(41:57) Gledalcev je bilo okoli osemsto. Sodila sta Peris iz Karlovca in Kamnikar iz Črnomlja. Za Beti so igrali: Vergot T„ Nemanič, Medek 27, Badovinac, Vergot iljko 19, Jankovič, Kremesec 2, Švinger 16, Jezerinac 12, Gršič 6, Grbec 6, Ivičič 2. Za Partizan pa: Todorič 6, Kičanovič 33, Kneževič 6, Kerkez 9, Petrovič 17, Vuja-Čič 10, Marič 13» Beravs 10, Pešič 12, Dalipagič 20. Partizan iz Beograda je prvič gostoval v našem mestu. Srečanje med beograjskim Partizanom in metliško Beti je privabilo v telovadnico ob osnovni šoli veliko število gledalcev, kar je dokaz, da je zanimanje z to vrsto športa v Metliki še vedno živo. Foto: Tone Pezdirc Posebej toplo sta bila pozdravljena igralca Dalipagič in Kičanovič ter trener žra-vica. Tekma je bila zelo zanimiva. Domače moštvo se je dobro držalo do desete minute, ko je bil rezultat izenačen. No, gostje so pokazali, da so zelo močni in so pričeli voditi. Domači igralci so zadovoljili, dokazali so, da bodo v Metliki še dolgo igrah dobro košarko. V vrsti Partizana pa sta izstopala natančni Kičanovič in visoki Petrovič. KK STRAŽA : KK METLIKA 60 : 99 (31 : 45) V prvi tekmi dolenjske lige je osvojilo moštvo Metlike svoji prvi točki. Tekma je bila zanimiva, navdušila je gledalce, izkazali pa so se predvsem mlajši igralci, ki so dokazali, da jim lahko zaupamo. Igralci in zadetki - Metlika: Vergot T., Gršič 10, Nemanič 6, Medek 45, Badovinac, Kremesec 4, Švinger 18, Grbec 14, Jankovič 2. Pri gostih so bili najboljši: Besednjak 25, Tavčar 10, Brsan 4, Šercelj 6, Erpe 15. Dobro sta sodila Kamnikar in Kodrič. KK METLIKA : KK SEMIČ 122 : 52 (54 : 29) To je bila prijateljska tekma pred pričetkom dolenjske lige. Igra je bila zanimiva, čeprav rezultat tega ne kaže. Novi trener Metličanov je hotel pač zvedeti, v kakšni formi so njegovi igralci. Videl je. Stevica Medek III. DOLENJSKE ŠTUDENTSKE ŠPORTNE IGRE V Kočevju so bile III. dolenjske študentske športne igre, na katerih se je v sedmih disciplinah pomerilo pet dolenjskih študentskih klubov. Študenti so se športno borih za vsako točko in dokazali, da so kljub sedenju ob knjigah še vedno dovolj gibčni. Seveda so zmagali domačini, Klub kočevskih in ribniških študentov, za kar se imajo zahvaliti tudi številčno najbolje zastopanim navijačem. Sicer pa so bili najbolj glasni prav Belokranjci, ld so odvojili drugo mesto in tako predah prehodni pokal v roke svojim kočevskim kolegom. Ostali klubi so si sledili takole: Klub novomeških študentov, Klub dolenjskih študentov v Mariboru ter Klub trebanjskih študentov. Prihodnje leto se bodo študenti srečah na športnih igrah v Novem mestu. Na fotografiji: gledalcem se je zdelo vlečenje vrvi ,,hecen šport", čeprav so ga vzeli tekmovalci zelo resno. Najmočnejši so bili Belokranjci. (Foto: Mirjam Bezek) Spasoje Jovanovič — tito-grajski de Gaulle De Goulle iz Titograda Spasoje Jovanovič, 74-letni vratar iz titograjskega hotela Crna gora je neverjetno podoben pokojnemu francoskemu predsedniku de Gaullu. Podobnost je toliko očitnejša, ker tekoče govori francosko. Devet let je delal v Parizu, 1937 se je vrnil v Jugoslavijo in se zaposhl kot vodič, od 1946 pa je vratar v titograj-skih hotelih. Podobnost z de Gaullom je odkril takratni direktor hotela Crna gora Mirko Boškovič in naročil svojemu vratarju čepico in obleko, podobno de Gauhovi. Pravo francosko čepico je dobil pozneje, podarila mu jo je žena visokega francoskega častnika, ki je bila gostja v hotelu. Vsaka skupina francoskih gostov, ki pride v Titograd, prosi Jovanoviča, naj se z njo shka. Podobnost so uporabih tudi v hotelskem prospektu in natisnili v njem Jovanovičevo sliko. Sicer pa je možak ljubezniv, govori pet jezikov (francosko, nemško, italijansko, madžarsko in rusko), za vsakega najde čas in prijazno besedo, v Titogradu pa ni domačina, ki ne bi bil shšal za de Gaullea iz hotela črna gora. Če mu gostje pišejo, je dovolj naslov ..gospod de Gaulle, Titograd” in pismo bo prišlo v prave roke.