PRVA KULTURNA KONFERENCA SLOVENSKIH MEST Ob zbiranju gradiva za »Kroniko slovenskih mest« se je uredništvo zavedalo, koliko je pri nas še nerešenih vprašanj, ki se tičejo osnovnih pojmov organiziranega kulturnega dela. Ker je bil itak namen, da se skličejo glavni sotrudniki na razgovor o smernicah »Kronike«, se je iz tega razvila skoraj sama po sebi kulturna konfe renca, ki je, sicer skrbno pripravljena, po referatih pri znanih strokovnjakov zavzela dokončno stališče v važnih kulturnih vprašanjih, in debato, ki se je živahno in ne prisiljeno razgibala, zaključila s soglasno sprejetimi reso lucijami. Te naj bi bile odslej tudi našim oblastem pra- vec v aktualnih vprašanjih, ki jih obravnavajo. Poleg razgovora o urejevanju in upravi »Kronike« so se na tej prvi konferenci obdelala sledeča vprašanja: 1. Lokalni muzeji in arhivi. 2. Zaščita zgodovinskih spomenikov. 3. Zaščita izkopnin. Na konferenci, ki jo je vodil prof. Evgen Jarc, so bili navzoči sledeči gg.: univ. prof. dr. Kos in dr. Saria, ravnatelja dr. Zupančič in dr. Mal, konser- vator dr. Štele, načelnik kult. odd. dr. Mole, mag. svetnik dr. Brilej, prof. Sič in ak. slikar Gaspari in mag. ur. Pipp iz Ljubljane, iz Maribora pa: prof. Baš in mag. sv. Kram- berger, iz Celja prof. Orožen in iz Novega mesta prof. Janko Jarc. — V živahni debati so se ugotovili enotni pogledi na način urejevanja »Kronike« in določile smer nice za njeno vsebino.* — O lokalnih muzejih in arhivih je podal, oprt na svoje bogate izkušnje, poročilo ravna telj Nar. muzeja, dr. Mal. Resoluciji o lokalnih muzejih in varstvu arhivalij podajata načelno in zgoščeno vse bino njegovega temeljitega referata. Posebno aktualen je bil z ozirom na pereča vprašanja urbanistične ureditve mest dr. Sleletov referat o zaščiti spomenikov, ki je pri- občen v tej številki »Kronike«. Želeti je, da postanejo sprejete resolucije stalne in neizpremenljive smernice za bansko upravo in za uprave naših mest in drugih samo upravnih edinic in se iz njih razvije vsaj banovinska uredba, ker kaže, da smo še daleč od trenutka, ko se bodo ta vprašanja rešila z zakonom. Prof. dr. Saria, ki je zbral smernice o zaščiti prazgodovinskih in arheolo ških starin in najdišč, je podal konkretne navedbe, kako neverjetne stvari se odigravajo še danes v tem pogledu. Za polpretekle razmere je pa značilno, da se zbirka gro fice meklenburške, izkopana na naših tleh, ponuja na prodaj s posebnim katalogom — v Ameriki. Končno se je sklenilo, sklicati drugo kulturno konfe renco, ki pa naj bi se vršila čimpreje v Mariboru. Poleg lokalnih vprašanj (o regulaciji Maribora z ozirom na zgodovinski del mesta in o cestah v mestnem gospodar stvu mariborskem) bo na dnevnem redu vprašanje ko munalne statistike in zaščite folklore in značilnosti po krajine. Na prvi kulturni konferenci sprejete resolucije so se predložile banski upravi in mestnim upravam, da jih upoštevajo, s čimer je rodila konferenca pozitiven sad. Resolucije kulturne konference slovenskih mest v Ljubljani dne 24. novembra 1935 Da se zaščiti domačijski in zgodovinski značaj slo venskih mest, so udeleženci v interesu napredka naših mest in zaradi enotnosti smernic sklenili tele resolucije: * Principielno je bilo rešeno vprašanje, da bo »Kro nika« prinašala zgodovinske članke tudi o slovenskih mestih, ki so danes izven mej naše države, slično kakor Nemci obravnavajo vprašanja iz preteklosti mest, ki so danes od njih politično ločena. Raziskavanje naših mest naj bi napredovalo zlasti glede na njih socialno - gospo darsko strukturo. Posebna uredba bi bila potrebna, da se omogoči točno zbiranje statističnih podatkov. I. Lokalni muzeji Kr. banska uprava se naproša, da upošteva pri potrje vanju pravil snujočih se lokalnih muzejskih društev in muzejev sledeča načela: Lokalni muzeji naj zbirajo predvsem predmete, ki so težko ali sploh neprenosljivi in ki morejo sami podati jasno sliko za dotični kraj v določenem razdobju. Na dalje bi mogli krajevni muzeji pokazati etnografske, kulturnoobrtne in socialne posebnosti svoje okolice, n. pr. na Gorenjskem, Dolenjskem, Kočevskem, v Beli Kra jini ali Prekmurju bi se porabila za lokalni muzej kaka značilna kmetska hiša z vsemi gospodarskimi pritikli- nami. V Kropi ali Kamni gorici bi se v ilustracijo našega nekdaj tako pomembnega fužinarstva kot muzej ohranila pristna stara kovačnica (vigenc) z vsem potrebnim in ventarjem. Na Ljubljanskem barju naj bi se po možnosti ustanovil reservat, kjer naj bi se ohranilo tipično barjan sko živalstvo in rastlinstvo. Taki, v zgodovinskem razvoju, po kulturnih razmerah ali po krajevnih posebnostih utemeljeni lokalni muzeji bi bili za tujca resnično razodetja ljudskih posebnosti, podajali bi samo le eno kulturno sliko, a to popolno do vseh podrobnosti, deloma po načinu nordijskih muzejev na prostem. Muzeji se bodo na ta način med seboj pod pirali, na noben način pa lokalni muzeji ne bodo smeli tekmovati pri zbiranju z Narodnim ali Etnografskim mu zejem ali z Narodno galerijo. Vsi za znanost, narod in deželo pomembnejši ali dru gače vidnejši dokumenti, tudi pisani, ne morejo ostati v muzeju ali arhivu kakega skritega in odročnega kraja. Zanje je pravo mesto edinole v prej navedenih osrednjih institucijah. Lokalni muzeji bodo obdržali svoje mesto kot važen kulturni posredovalec le v tem primeru, če se omejijo na polje ožjega, domoznanstva. Vsak tak muzej mora imeti že takoj ob svoji ustanovitvi trdno gmotno osnovo, da ne pride pozneje v stisko, da mu ni treba beračiti, ali da mora celo predčasno likvidirati. V tem slučaju bi morale zbirke pripasti Narodnemu muzeju, odnosno ostalim lokalnim muzejem, če ta dotičnega gra diva ne potrebuje. Preden bi lokalni muzej mogel začeti s svojim delovanjem, bi morala biti tudi brezpogojno določena oseba, ki je odgovorna za nadzorstvo in za zbirke in ki bi se morala v strokovnih zadevah posve tovati z upravnikom osrednjega zavoda. Tudi osnutek zakona o muzejih in varstvu spomenikov predvideva za lokalne muzeje, ki se morejo osnovati, če so najdeni mu zejski predmeti tesno vezani na določen kraj, strokovno državno nadzorstvo, ne da bi pri tem zgubili svobodo notranje organizacije in delavnosti. Kr. banska uprava naj vsakemu lokalnemu muzejskemu društvu ali muzeju točno določi delokrog z ozirom na posebni značaj muzealnega gradiva dotičnega kraja. II. Varstvo arhivalij 1. Lokalni arhivi naj obstojajo samo tam, kjer so dani zanje vsi pogoji, t. j. dobri prostori in odgovorno osebje. 2. Registrature javnih oblastev naj bi izročale svoje akte centralnemu arhivu (deželnemu v Ljubljani, bano- vinskemu v Mariboru), ki bi neporabne akte uničil, važne pa shranil. 3. Treba je rešiti vprašanje aktov sodnih registratur, ki se prodajajo pogosto za makulaturni papir, ne da bi jih bili poprej pregledali strokovnjaki. 4. Nadaljuje naj se z inventarizacijo vseh naših arhivov, kakor jo je započel pokojni profesor Komatar. 5. V vseh arhivih naj bi bili zaposleni strokovnjaki - arhivarji. 74 KRONIKA 6. Zainteresirati bi se bilo treba, da se pokrene akcija, da čim prej dobimo iz Avstrije cca. 2000 aktov, ponajveč iz samostanov, ki nam pripadajo po arhivski konvenciji. III. Varstvo spomenikov 1. Pri izdelavi regulacijskih načrtov po novem gradbe nem zakonu naj se občine, odnosno projektanti spora zumejo z banskim spomeniškim referentom (konserva- torjem). 2. Nujno se priporoča največji obzir do tlorisne mreže starih mest. 3. Temeljito naj se študirajo prometna vprašanja in stara mesta kar najbolj mogoče razbremene od sodob nega prometa. 4. Po zgledu starih mest v zapadni in srednji Evropi se priporoča boj proti neokusni reklami v zvezi s spo meniki, lepotno čiščenje zunanjščine starih hiš od ne- estetske sodobne navlake in sanacija iz dobičkaželjnosti nehigiensko preobloženih starih stavb. 5. Upoštevanje in ohranjevanje zgodovinskih imen ulic, trgov in delov mest. 6. Z vidnimi znaki, napisnimi in spominskimi tablami, spomeniki, freskami in podobnim naj se poživi zgodo vinski milje starih mest. 7. Popravila na starih stavbah naj se vrše z zgodovin skimi gradivi; to velja tudi za historični, domačijsko značilni krovski material. 8. Pri gradbenem uradu v Ljubljani naj se ustanovi mesto arhitekta-čuvarja domačijskega in spomeniškega KRONIKA značaja starega mesta, ki bo v stalnem stiku s konser- vatorskimi oblastmi nadziral in do podrobnosti vodil vsa arhitektonska dela v starem delu mesta in na zgodo vinskih stavbah. 9. Kr. banska uprava se naproša, da z ozirom na dej stvo, da naša mala, zgodovinsko in domačijsko pogosto zelo pomembna mesta ne morejo vzdrževati arhitekturno kvalificiranih uradnikov, zadosti zahtevam § 24 in 25 gradbenega zakona iz 1. 1931., nastavi pri ban. gradbeni upravi enega ali več arhitektov, specializiranih v varstvu starih mest, ki bodo upravam majhnih mest brezplačno na razpolago in bodo s sodelovanjem konservatorskih oblasti stalno nadzirali njih spomeniško in domačijsko varstvo. IV. Varstvo prazgodovinskih in arheoloških starin in najdišč 1. Poudarja se nujnost uzakonitve načrta zakona o mu zejih in varstvu spomenikov. 2. Kr. banska uprava se naproša, da z okrožnico opo zori podrejene upravne oblasti in tudi orožniške postaje na določbe razpisa kr. dež. vlade z dne 24. decembra 1913, ki so še v veljavi, in bi bilo želeti, da se strogo izvajajo. 3. Umestno bi bilo, da se razširi na vso državo veljav nost onih točk bosenskega spomeniškega zakona, ki se tičejo arheoloških izkopnin in starin, do razglasitve dr žavnega muzejskega in spomeniškega zakona. 75