Novo mesto, 25. februarja 1955 cena to mu Stev. 8 Lefcv^ Lastniki In Izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje in Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Urejuje uredniški odbor. — Uredništvo ln uprava: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. — Postni predal 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu 61G-H-T-24. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din. — Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani Dolen Tednik okrajev črnor, 11 (Y vvcvje in Novo mesto OD TEDNA DO TEDNA V času, ko na obeh straneh Formoške ožine čakajo pripravljeni topovi, reaktivna letala in vojne ladje, ko prihaja do večjih ali manjših spopadov, ko Kitajci groze Amerikancem, le-ti pa jim odgovarjajo z isto mero — so se ta teden sestali v Bangkoku zunanji ministri držav tako imenovanega obrambnega pakta za Jugovzhodno Azijo. Z letali sta prispela ameriški zunanji minister Dulles in britanski zunanji minister Eden, za njima pa še diplomati drugih držav, ki so podpisale ta pakt. Tako imenovani pakt z Jugovzhodno Azijo ali kratko SEATO, je bil sklenjen lani. Čas za ustanovitev vojaške zveze te vrste je bil kaj neprimeren. Ženevska konferenca je namreč žela velike uspehe: vojna v Idokini je bila zaključena, sklenjeno je bilo premirje in spričo vsega tega je mednarodna napetost popustila. Zato ni bilo nič čudnega, da so se vse azijske države, razen ene — Siama — zahvalile, ko so jih povabili, naj se vključijo v ta pakt. Zato je bila sklenjena ta vojaška zveza, namenjena Aziji — dejansko brez azijskih držav. Zanimivo je tudi, da so v pogodbi določili, da cilj pakta ni postaviti se po robu kakršnikoli agresiji, marveč izključno boriti se z združenimi močmi »proti komunistični agresiji«. Tudi pričujoče zasedanje tega pakta bo vsekakor minilo v znamenju večje ali manjše nepriljubljenosti med azijskimi narodi. S tega vidika je tudi treba presojati bojazni, ki jih izražajo v VVashingtonu glede konference kakih 30 azijskih in afriških dežel, ki bo aprila. V ZDA se namreč boje, da bi se utegnili udeleženci te konference — na kateri bo nedvomni/ veliko bolje zastopana Azija, pa tudi mnoge afriške dežele — obrniti proti zahodu, poudariti, da sta »zahodni kolonializem« in »imperializem« poglavitna nevarnost za azijske in afriške narode. ZDA so zaskrbljen spričo možnosti, ki je precej verjetna, da bosta imela na azijsko afriški konferenci največji vpliv indijski ministrski predsednik Ne-hru in predsednik Kitajske vlade Ću En Laj. To sta predstavnika d veli največjih azijskih držav, ki štejeta skupno nad 900 milijonov ljudi Razen tega je znano, da sta oba dr* žavnikn v deklaraciji o Tibetu potrdila načela 0 koeksi-stenci, o nevmešnvanju v notranje zadeve, o enakopravnosti in sndelovnnju med vsemi narodi. Ameriški časniki celo pišejo, da bo prišlo nn tej konferenci do ustanovitve »bloka miru«. takšni cilji konference azijsko-afriških držav so seveda navzkriž s smotri konference pakta z Jugovzhodno Azijo, ki je obravnavala »sredstva /a boj proti komunizmu tako na ioirUUJem kol na zunanjem torišču«, kakor pomni ameriška agencija United Press. Na prvi konferenci bo prav gotovo prišel do i/raza odpor proti reševanju mednarodnih vprašanj prek blokov in vojaški! paktov, kajti mali in neodvisni narodi dobro vedo, da tnko miru ni moč doseči, m»rveč le z enakopravnimi pogajanji, brez rožljanja z orožjem, brez grmenja atomskih In vodikovih bomb, brez groženj. Ves povojni razvoj zgovorno kaže, da v razmerah, ko smrdi po smodniku, ni moč vzpostaviti trdnega miru. Že dejstvo samo, da se je nekaterim državam — ,ne(' temi je bild Indija ena izmed prvih — posrečilo uresničiti pobudo glede azijsko afriške konference, je vzpodbuden dokaz, da lahko države z različno družbeno ureditvijo sedejo za islo mizo in se mirno pogovore o zadevah, ki se tičejo miru. Tu konferenca, ki lio nedvomno pomen: hnejsa, kot ona v Bangkoku, bo ravno zato tudi živa priča prednosti takineil miroljubnega reševanja perečih vprašanj. vreme za čas od 26. 2 do 6. 3. Prevladovalo h" nestalno In hladno vreme s pogostimi padavinami (večinoma mieK). v la_ nnlh nočeh ostrrjji mraz. Kaie, d;i bn \ fs iih'm-1' marec v sploS-iicm hladno s poKostlml snei-imu padavinami. Novi predlogi za komune v novomeškem in črnomaljskem okraju Kot smo že zadnjič poročali, bi bil po takratnem predlogu sedanji okraj Črnomelj razdeljen, odnosno bi obstojale v bodoče na območju okraja štiri komune: v Črnomlju, Metliki, Semiču in Vinici, na območju novomeškega pa šest komun; v. Novem mestu, Straži ali Dolenjskih Toplicah, v Žužemberku, Trebnjem, Mokronogu in Šentjerneju. Samo načelo, ki narekuje ustanavljanje komun, naj bodo ti v bodoče najvažnejši organi ljudske oblasti čimbližje proizvajalcev, pa daje osnovo za nadaljnjo razpravo v tej smeri, kako te upravne enote organizirati, da bodo res najbolj odgovarjale svojemu namenu. Prav tako se kaže tudi potreba, da vsaj za začetek komune z izrazito kmetijskim obeležjem, nimajo prevelikega obsega. Na osnovi gornjih razlogov so se v razpravi o komunah izluščili novi predlogi za število komun v novomeškem in Črnomeljskem okraju, ki bosta, kot že znano, sestavljala v bodoče eno zvezo komun. Po teh predlogih naj bi bila samostojna komuna v Beli krajini tudi v Poljanski dolini ob Kolpi (sedanja občina Pred-grad). Razlogi, ki zato govore so predvsem prometne razmere in oddaljenost doline od drugih krajev. Ta komuna bi bila sicer najmanjša v Beli krajini po številu prebivalstva, vendar nakazujejo tako rešitev zgoraj navedeni razlogi. Razumljivo pa je, da bodo take manjše komune imele tudi manjše administrativne aparate. O ne prevelikem navdušenju posameznih vasi v občini Rakovnik, da se priključijo komuni v Mokronogu, smo že poročali. Prav tako so tudi Mi-renčani bili od vsega začetka najbolj zato, da bi imeli komuno tudi na Mirni. Ce gremo vsaj v začetku na ustanavljanje manjših komun v kmečkih predelih, potem imata sedanji občini Mirna in Rakovnik eno komuno s sedežem na Mirni. Za tako rešitev so v obeh občinah. Pri ustanavljanju šent-jernejske komune se kažejo največje težave v oddaljenosti posameznih predelov, zlasti škocjanskega predela. Zaradi tega se kaže potreba* da bi bila na tem sektorju tudi komuna. Ta bi bila na tem koncu še toliko bolj potrebna, če bi se še nekatere vasi iz okraja Krško odločili za novomeško skupnost komun. V poštev bi prišla predvsem Bučka z okolico. V tem primeru bi bilo potrebno še poiskati najbolj primerno naravno središče te komune, v katero bi se vključila tudi občina Šmarjeta. Povsem naravno je, da sedanje meje okrajev ne morejo biti nobena ovira za ustanavljanje komun, vendar je treba poudariti, da poseganje aktiva, iz enega okraja na območje drugega brez sodelovanja domačega aktiva se pravi aktiva iz dotičnega okraja, ni najbolj primerna oblika za razpravo. Razgovore z volilci v obmejnih komunah naj bi vodili vedno skupno aktivisti Obeh ljubili nižje davke, tovarne in podobno, zato bomo šli k njim. Dobro je znano, da noben aktivist takih obljub ne more dajati in jih zato tudi ne daje, saj je več kot jasno, da je davek pri nas odmerjen na podlagi katastra, torej v vsej držaivi na enaki osnovi, tovarne pa se bodo gradile pač tam. kjer obstojajo zato potrebni pogoji, ne glede v kateri komuni bo to. Taki pogoji pa so predvsem surovine, prometne vezi in drugo, teh pogojev pa ne more nihče niti obljubiti niti dati. PRED DESETIMI LETI: Borci II. bataljona XV. brigade poslušajo zdravstveno predavanje na travniku za Birčno vasjo (spomladi 1945) Dobitke smo razdeli V soboto, 19. februarja, je bilo v Novem mestu v sejni dvorani okrajnega ljudskega odbora novoletno nagradno žrebanje za naročnike našega lista. Prisostvovalo je nad 200 naročni- okrajev. V takem primeru bi kov, ki so napeto čakali, komu odpadlo neutemeljeno podt'- bo »sreča mila«. kanje posameznih ljudi, ki potem širijo parole, češ, aktivisti iz onega okraja pa so nam ob- Ribniški zdomarji so zborovali Velika gostilniška soba podobna dvorani v gostinskem podjetju v Ribnici je bila v soboto 12. II. polna rešetar-jev iz vseh predelov Ribniške doline. Zbranih jih je bilo kakih 80, večidel srednjih let. Zbrali so se, da se pogovore o nadaljnjem obstoju rešetar-stva ter o drugih stvareh, rese tarje bolijo. V njihovi sredi je bil tudi republiški poslanec tov. Maležič ter predstavniki OLO, OZZ, in občine Ribnica. Prvo, kar so obravnavali na zboru, je bila ustanovitev Medzadnižnega rešetu rskei.ee odboia. Dolgo .so izbirali, preden so izbrali v prvi organizacijski organ ribniških rešetarjev rešetarski od-Iror 11 odbornikov. Ustanovitev rešetarskega odbora je bila utemeljena s tem, da je nujno za rešetu rje, katerih je sedaj kakih 200, da imajo svojo organizacijo ,če smemo ta odbor tako imenovati, ki se bo potegovala za pravice rešetarjev kadar bodo le-ti na en ali drug način prikrajšani. Razprava o rešetarstvu, v kateri so sodelovali mnogi preizkušenj rešetarji, je pokazala, da hočejo tudi ti ljudje imeti svoj prostor na soncu. Največ je bilo kritike na radun uredbe, ki je izšla v uradnem listu LRŠ dne 28. maja leta 1954, kjer je govora, kateri! obrt se suiutra kot potujoča obrt in pravice, ki izhajajo iz tega za opravljanje le obrti. Po mnenju rešetarjev bi morala biti vnesena v ta člen tudi ribniška potujoča domača obrt - rese tar jen je Sklenili so, da 1*> njihov odbor skupno z OI.O stavil Sekretariatu za gospodarstvo pri vladi LRS predlog, da dobijo njihove pravice do rešetarje-nja zakonsko obeležje. Poše-larstvo danes še obstaja. Tradicije rešetarjev segajo nazaj do 13. stoletja. Da naj re-šeturstvo še živi, vsaj dokler je tu starejša generacija, so se i/rekli tudi predstavniki OZZ, OIA), predvsem pa se le zavzel za rešetarje ljudski poslanec tov. Maležič. Reie-tarstvo in z njim domaČa obrt je z ozirom na specifičnost te vrste obrti, tradicije kakor indi nuje na trenutne gospodarske prilike nujno potrebno. Po osvoboditvi so nekateri ljudje ns odgovornih mestih zavirali rešetarslvo kot Po svetu zameti, poplave in viharji Medtem ko Ima Dolenjska silno milo zimo in smo £ele zadnjo nedeljo dobili prvo snežno odelo, ki zasluži to Ime, divjajo po vsetu hudi sneJ.nl zameti, viharji ln poplave. Hude poplave Imajo v v/h<.ilni In Južni Srbiji. 19. febru-.11 i,i Ji- 'iHii.-i iifvilii.i /.idivjala i>o 1u7.nl Istri. Vihar Je podrl telefonske ln električne drogove. V Ptilju Je strela zažgala 4 nadstropno htfio, v Rovinju Je vihar odnesel vi^ sirrh. Neurje Je divjalo po srednji ln severni Italiji. Najhuje Je bilo v ijennvskrm pristanišču, kjer so do HOm vinokl valovi podrli nad 300 metrov pristaniškega nasipa, ki Je iirOll S m In ga Je ll m pod vodo. OrjSlkl valovi so kot iRiacke premetavali velikanske 7 m visoke cementne bloke. Skoda gre v milijarde. Valovi so prevrnili 13 000 tonsko ameriško petrolejsko ladjo, več drugih pa nn pol razbili. Hoda neurja In zameti razsajalo tudi drugod po Evropi, zlasti v Angllll ln na Škotskem ter okrog Orenobla v Franciji. V [ ZDA J<* 24 ur divjal silovit snetnl nepotrebne ostanke iz preteklih časov. Pokazalo se je, da niso imeli prav. Rešetar-jem se je očitalo, da s tem, ko gredo zdomariti, zanemarjajo svoje kmetije. Brez pretiravanja lahko rečemo, da so ribniški kmetje-rešetarji med najnaprednejšimi kmetovalci. Na svojem potu po svetu so videli marsikaj novega in to So potem vpeljali doma. Kruli ribniškega zdomarja je težko pritehižen, k temu moramo prišteti še neredno prehrano na zdomarjenju, s prenočiščem pa mora biti zadovoljen kakršnega pač dobi, največkrat v hlevu. O ribniških zdomarjih se je preveč pisalo in govorilo kot, o ljudeh, ki hodijo po svetu s krošnjo na hrbtu nekako iz navade, kdor pozna razmere v teh krajih ve, da so ljudje iz gospodarskih razlogov še vedno prisil jeni, da se držijo obrt* svojih pradedov in se je bodo držali vse do tedaj, ko bo za njih in njihove družine dovolj kruha v domačem kraju. Da se bo to prej ali slej zgodilo, vedo tudi sami rešetarji iu si to tudi žele. Rešetarji so na zboru obravnavali tuđi nepravilnosti, ki so se dogajale lani pri določi t vi davka na dohodek re- Zrebanje je vodila 3-članska komisija, ki so jo izvolili zbrani naročniki, in sicer: Janez Lavrin, Semič; Jože Roje, Lopata, p. Hinje, in Polde Cigler, Novo mesto. Listke je vlekla 5-letna Nu-ška Šavričeva iz Novega mesta. Zreb je izbral naslednje naročnike: 1. skupina: 1. radio — Gutman Franc, Sv. Jurja 7, Novo mesto; 2. divan — Ovniček Franc, Vel. Orehek 26, p. Stopiče; 3. 3 m kamgarna — Jarnovič šetairjev. Letos bodo pri od- ' Ciril, ZTP, Novo mesto; meri davka sodelovali tudi i 4. 18 kg masti — Zidar Angela, predstavniki njihovega odbora, I Krtina 1, p. Vel. Loka; da se bodo izognili podobnim [ 5. 2 m drv — Ivanič Miko, napakam. j Belci vrh 7, p. Dragatuš; Rešetarji so sc zanimali tu- | 6- voziček - Burgar Gustel, di za rešetarjenje po Avstri- | Smihel Pn N- m> 7. voziček — Kren Franc, Dol. pogodbe l Toplice 28; ji, ki je zae;'':ar zaradi ne urejene meddržavne ejene z Avstrijo težko uresničljivo, Lani je bilo v Avstriji osem zdoma rje v, tudi letos jih bo šlo nekaj. Z izvolitvijo Medzadnižnega rešetar.skeua odbora, ki so mu 3. 500 kosov opeke — Kaste-iit Janez, Dolž 27, p. Stopiče; 9. ženski gojzerji — Derganc Alojz, Gaber 2, p. Semič; 10. 10 kg riža — Fabjan Tomaž, Lopata 23, p. Hinje; 11. 51 olja — Knavs Jože, obljubile pomoč tud, zadruge,; B 32 Ribni so dobili rešetarji močno opo- j u 1Q, moke _ Bojanc Mi_ ro za nadaljnje delo m obstoj ^ ^ Karteljevo 4, p. Mir-Karel Oražem. na peč; V Žužemberku bo treba ohreoiti oosnodarskn Nedvomno bo Žužemberk sedež suhokrajrn, komuno, ker ima pač največ pogojev, čeprav se nekateri prebivalci Suhe krajine, zlasti v občini Dvor ter nekaterih vasi občine Hinje, s tem sedaj še ne strinjajo. Žužemberk je naj ve;"-ji kraj v tem predelu in je že dolga leta središče Suhe krajine. V kolikor sedaj posamezniki tega nočejo priznati iti skušajo z raznimi dokazi utemeljili potrebo, da bi bil sedež komune v drugem kraju, so za tem skrivajo bodisi osebni ali pa kaki drugi- vsekakor pa nesoeialistični družbeni interesi. Spričo vseh razlogov, ki govore, da na j bi bil Žužemberk sedež bodoče komune, rta u C kaže o tem vprašanju še daljo razpravljati. Tisti, ki so proti temu, da bi bil sede/ komune v Žužemberku, navajajo med drugim, da v gospodarskem pogledu ta kraj po vojni ni pokazal tistega napredka, ki bi ga lahko, posebno pa ne takega, kot so ga n. pr, pokazali drugi, tudi manjši kraji. V tej trditvi je precej resnice. Žužemberk je bil med drugo svetovno vojno skoraj ves čas po/ori<če srditih m krvavih bojev, toda ne po krivdi prebivalcev, pač pa zaradi ga, da odgovorni v Žužemberku niso bolj poskrbeli Z0 nastanek obrtnih in drugih podjetij. Saj je v Žužemberku nekaj podjetij socialističnega sektorja, toda ta podjetja niso v zadnjih letih napravila skoraj niti koraka naprej, imajo čevljarsko, mizarsko, zidarsko podjetje in še nekatera druga. Vsa ta podjetja pa bolj životarijo kot poslujejo, razen občinskega trgovskega podjetja, ki poleg sicer preveč ostre konkurence kmetijske zadruge še kar dnino posluje; Čevljarsko podjetje >Krupon« dela vsaj uradno na socialistični OSIlOVi, vsi pa, ki njegovo poslovanje poznajo, trdijo, da se podjetje ne loči veliko od privatnega. Poleg občinskega, je še zadružno čevljarsko podjetje. Ko sta občinski ljudski odbor in upravni odbor kmetijske zadruge pred kratkim sklenila, da obe podjetji združila in jima tudi določila primeren prostor, so se s tem predlogom strinjali pomočniki in vnjenci. ne strinjata pu se oba poslovodje, Seveda, eden l>i pri leMI izgubil svojega strateSkega položaja. I komandantski stolček. Zufcernberčanj so zaradi teh borb veliko trpeli in dali številne žrtve v Hndeh in materialu. Trg je bil ob koncu vojno skornj en S sama ruševina. Še danes štrle v zrak številu; ostanki nekdanjih stavb. Obnova je terjala vsa leta povojni veliko naporov in sredstev in vojne rane še danes niso /aeeliene. Poleg privatnih hiš so v Žužemberku po vojni obtočili med prvimi Šolo, dvorano za prireditve tu kino omi lave, zdravstveni dom, gost liče, klavnico in še več drugih javnih naprav. Zadružni dom, ki g* ros gradijo ?o več let. je danes .razen dvorane, dograjen, \a območju občine Žužemberk se je zadnja leta tudi zelo veliko elektrificiralo. Vi i ti obnovitveni napori pa seveda ne uin*uv^rj)e»}o te Mizarsko podjel je [a več lol zaposlovalo le "> ljudi, v zadnjem času pa jih ima deset. Posluje sila primitivno, saj nima nobenih obratnih sredstev (denarnih), ima samo nekaj starih strojev. Lastnega lesa nima, pnč pa dela i/ pripeljanega lesa. Plače zaposleni!) so vsak mesec posebej odvisne od rednega rili nerednega plačila storitev privatnim naročnikom, za katere v glnv-nem del,i jo. Prostore ima sicer majhne, vendar bi jih bilo mogočo nekoliko bolje urediti, kot so sedat. Kdino priročno skladišče, ki ga je podjetje imelo, je VZefl občinski ljudski odbor za drvarnico. Če pri lem primerjamo, kakšno lepo razvojno pot je napravilo v nekaj letih podobno mizarsko podjetje na Dvoru, .potem je t*e*k.!fc, da *e z* jgsavoj podje- tij v Žužemberku ni dovolj naredilo, več kot utemeljen. Nikjer niso rasla podjetja sama od sebe, pač pa se je za nje moral nekdo zavzeti in se tudi potruditi. Kadar podjetje pokaže nekaj z;lravega v sebi potem ni nerešljivo vprašanje niti nakupa najpotrebnejših strojev niti primernih prostorov. Pri podjetjih, kot je večina žužemberških, ki v glavnem poslujejo samo. kot pravijo »glib za glih«, je kasno, da manjka odgovornim zdrave pobude, požtrvovalnosti in resne volje za napredek. Kaže. da je bilo dosedaj pri vodilnih ljudeh in aktivistih, v Žužemberku preveč nekega samozadovoljstva, s klice1 van.ja na pridobljene »zasluge«, nekoliko pa tudi tihe borbe za glavno besedo na posameznih mestih, mnogo premalo pa upornega in požrtvoval. dela za gospodarski napredek kraja. Žužemberk ima pogoje za več močnih podjetij, De-lavoljnih ljudi je dovoli, potreb po obrtnih izdelkih in storitvah pa prav tn'ko več kot dovolj. Značilno je, da iz Suho kr]niX H/G'f tov. Doljo.vt Sek. T 0 delu kmetif ske službe v kočevske okraiu Kmetijstvo kočevskega o-kraja še vedno ni tako razvito, kakor bi lahko bilo. Naravni pogoji našega okraja so ugodni predvsem za rejo živine. V nekaterih predelih se uspešno razvija tudi sadjarstvo. Da bi kar največ mogoče izboljšali proizvodnost naše živinoreje bi nujno morali prilagoditi tudi njivsko Proizvodnjo potrebam živine, tej smeri deluje celotna kmetijska služba v okraju. Za dosego hitrih in dobrih rezultatov v kmetijstvu je potrebna enotnost dela. rrav s tega razloga opravljajo svoje strokovno delo, tako uslužbenci okraja kakor zadružne zveze po enotnem načrtu. To nam je omogočilo, da lahko naštejemo nekaj uspehov v zboljšanju kmetijstva, oz. kmetijske proizvodnje. Kakor sem že omenil, je naša glavna panoga živinoreja. Tej posvečamo vso skrb. V ta namen smo organizirali vrsto ukrepov, ki zagotavljajo povečanje krme za živino, kar i« predpogoj za vse ostale h-krepe pri zboljše vanju živinoreje. V naslednjem bom prav nakratko naštel nekatere vidnejše uspehe. Da bi vplivali na povečanje pridelkov sena in zboljšanja pašnikov je strokovni referent poljedelskega odbora pri zadružni zvezi izvršil več poizkusnih gnojenj z raznimi umetnimi gnojili. Rezultati so bili prav dobri. Proizvajalci so si v večini primerov ogledali uspeh poskusnega gnojenja in sami videli, katera gnojila v posameznih krajih najbolje ustrezajo. V letošnjem letu so proizvajalci kupili velike količine umetnih gnojil in se bodo pri uporabi že ravnali po rezultatu omenjenih poizkusov. Tako bedo bolj pametno uporabljali gnojila in dosegli boljše uspehe. Stroške teh poizkusov sta krila OLO Kočevje in OZZ Kočevje. Za leto 1955 je to delo še bolj razvito in je v ta namen zagotovljeno pri okrajnem proračunu za kmetijstvo skoraj pol milijona dinarjev. V zvezi z ukrepi, da bi povečali pridelke krme ter tako zbrdjšali prehrano živine, je potrebno omenili letošnji razpis deuarnih prispevkov za izvršitev nekaterih ukrepov. Okrajna zadružna zveza je v dogovoru z okrajnim ljudskim odborom razpisala vrsto denarnih prispevkov, ki se bodo podelili kmečkim proizvajalcem, če bodo v letu 1955 izvršili katerokoli od naslednjih del: a) kdor si bo zgradil gnoj-nično jamo z guoj iščem bo dobil denarno pomoč, ki bo znašala od 10.000 — 50.000 din Višino te pomoči se bo določilo t ozirom na velikost gnojišča in jame. V ta namen je na razpolago 4,000.000 din. b) Kdor bo zgradil silosno jamo v velikosti 4 do 6 m5 na glavo govedi bo prejel pomoč od 25.000 do 50.000 din. Teh sredstev je dva milijona di narjev. S tem se bodo vsekakor zboljšaii pogoji prehrane živine in bo nujno tudi boljši uspeh v reji živine. Posebej omenjamo selekcijo Sivine. Od celotnega števila goveje živine imamo preko 50 % rodovniških živali. Pri rodovniških živalih redno ugotavljamo mlečnost krav in rastnost njihovega naraščaja. Živali z nizko mlečnostjo izločamo iz reje. Na ta način vplivamo na to. da se vzreja predvsem naraščaj proizvod-nejših živali. L zboljšanjem prehrane in z izločevanjem slabših molznic smo dosegli povprečno mlečnost rodovnih živali v letu ske bike iz reje že v starosti od 4 do 5 let. Največkrat navajajo kot glavni razlog za izločitev preveliko težo. Ce bi biki pleme n ili dalj časa, vsaj do starosti 1 do 8 let ali še več, bi s tem močno zmanjšali potrebe y»o denarnih sredstvih za nakup bikov. Se važnejše pa je da bi s tem dobili od dobrin bikov, kakršne je težko dobiti, več naraščaja. Prav iz teh razlogov držijo n. pr. ameriški živinorejci plemenske bike celo do 17 leta starosti. Da bi se tudi pri nas vsaj delnopo-večalad oba držanja plemenskih bikov je v že omenjenem razpisu zagotovljena vsakemu Ce bo eden ali več kmečkih proizvajalcev skupaj posadilo sadna drevesca tako, da bo nasad velik vsaj 20 arov, se bo izplačal iz razpisanih sredstev prispevek v višini nabavne vrednosti sadnih drevesc. V poljedelstvu je poleg krmnih rastlin najvažnejša kultura krompir. Kronipjrja sadijo naši kmečki proizvajalci nad 20% njivskih površin in je zato zelo važen za dosego dohodkov. Da bi izboljšali seme krompirja in tako vplivali na večji pridelek je v omenjenem razpisu predviden tudi prispevek za pozitivno odbiro krompirja. Pozitivna odbira krompirja pomeni, da Volentin čar men: (Nadaljevanje) Pojasnilo gozunim posestnikom Pašniki na gospodarskem posestvu Livold na Kočevskem Kaj detamo v Semiču? letošnjo zimo se po&olska mladina zelo uspešno izobražuje. Od začetka novembra do konca februarja je bil v osnovni šoli v Semiču tečaj Rdečega križa. Iti se ga je udeleževalo približno 60 mladink. Poslušale so predavanja o prvi pomoči, prcliletalski zaščiti, bojnih strupih, higieni in zdrav stvu. Učitelji so organizirali za mladino izpopoln.jevalni tečaj iz splošnih predmetov. Tečaj so obiskovala sama dekleta, čeprav tudi fantom ne bi škodovalo, da bi obnovili znanje računstva, slovenščine in drugih predmetov, ki je v letih, oikar so zapustili šolske klopi, gotovo izpuhtelo iz glave-Poleg splošnih predmetov so se dekleta na tečaju učila tudi ročnih del in krojenja. Imeli smo štiri predavanja lz kmetijstva. Prosvetna dvorana je bila vsakokrat nabito potna, kar je dokaz, da si Se-mičani žele povečati znanje 0 naprednem kmetijstvu. V januarju in februarju je bil dvakrat tedensko tečaj protiletalske zaščite. Obiske va!o ga je 32 žensk in moških, ki niso vojni obvezniki. Mladina je naštudirala igro »l/ovorjov venec«, gasilci pa trodejanko »Poslednji mož«, kj bo uprizorjena 27. februarja. Do prve polovice marca bodo mladinci zaigrali še igro »Analfabet«. Društvo Partizan pripravlja za mesec maj telovadni nastop Pionirji, mladinci in mladinke prav pridno telovadijo. Tudi Semieani živahno razpravljajo o komunah. Zelo jih Je razburila vest, po kateri bi en del občine pripadel Črnomlju, drugi pa Metliki. Semlča-nl hočejo ostati skupaj, sicer pa tudi res predstavljajo go-6|xxiiiisko celoto. P. M. 1954 nad 2200 litrov mleka na eno kravo. To je preko 150 litrov več kot v letu 1953. V tej številki niso vštete rodovne živali državnega posestva Kočevje, ki je v letu 1954 doseglo povprečno mlečnost 292S kilogramov mleka za 657 rodovnih krav, kar je skoraj 400 kg več kot v letu 1955. Za izvajanje selekcije je v letu 1954 prispeval okrajni ljudski odbor nad 2.000.000 din, cd tega se je porabilo 550.000, za izvajanje proizvodnosti živali 1,050.000 za nabavo dobrih plemenskih bikov, razliko pa za razne živinorejske prireditve, ki vplivajo na zboljšanje, reje živine. Kako koristno in potrebno je vlagati določena sredstva v naštete namene, kaže že prikazana večja proizvodnja mleka. Poleg tega pa so še drugi rezultati selekcije, ki pripomorejo k zboljšanju gospodarskega stanja kot celoti pa tudi posa me z n i m p roj z va j a 1 e e m. Kot uspeh selekcije moramo smatrati, da vzredimo veliko število plemenskega naraščaja rodovne živine, katerega prodajamo izven področja okraja ter tako pomagamo boljšanju živinoreje. Gospodarstva, ki te živali vzreja jo pa tudi dosežejo boljši gospodarski rezultat, kakor bi ga sicer. V letu 1954 so naši kmečki proizva jalci prodali izven območja našega okraja 632 plemenskih živali za skupno nad 49,000.000 din. Največ je bilo prodanih bikov in te-lic ter nekaj krav. Povprečna prodajna cena teh živali je bila okrog 178 din za kg. To je v povprečju 70 din nad klavno ceno pri vsakem kg, ali na celotno težo prodanih živali za preko 15 milijonov več, kakor bi dosegli v slučaju, da bi bile te živali prodane za meso. Tako je bilo v letu 1954. Kaj pa za naprej? Iz dosedanjega dela smo videli, da je preveč stroškov posebno z nabavo plemen Jakov, Dobri plemenjakj so dragi in jih je škoda prezgodaj izločati iz reje. Naši rejci izločajo plemen- bikorejcu ali plemenilni postaji denarna pomoč 10.000 din, če bo napravil pravilni pripustni stol (šant za skakanje), ki omogoča uporabo tudi težkih bikov. Enak prispevek bodo dobili tudi tedaj, če bodo napravili dober izpust, da bi se biki vsak dan prosto gibali vsaj 4—6 ur. Tako bodo biki ostali mirnejši in bolj prožni za skakanje. Vsi prej našteti ukrepi vplivajo predvsem zboljšanju živinoreje. Ker sem opisal denarne prispevke za izvršitev jMisameznih ukrepov v korist živinoreje, navajam še ukrepe, ki bodo vplivali na sadjarstvo ter poljedelstvo. proizvajalci po navodilih strokovnjakov, že v času rasti označijo tiste grme krompirja, ki so zdravi in sortni, ter da tako označene krompirjeve grme izkopljejo posebej, krompir pa porabijo za seme. Na vsak grm, ki bi se tako odbral je predviden prispevek tri dni. Okrajni ljudski odbor Kočevje je v letu 1954 prispeval za izvršitev raznih ukrepov za povečanje kmetijske proizvodnje nad 6 milijonov dinarjev. Ker se je izkazalo, da se ta sredstva dobro rentira-jo v obliki povečane proizvodnje so letos predvidena skoraj še enkrat večja sredstva. Ing. Z. A. V občini Hinje pridno popravljajo pota Letošnjo ugodno zimo so v občini Hinje izkoristili za popravilo potov. Toliko jih niso že zlepa popravili kot letošnjo zimo. Hinjčani so že lani popravili pot in jo tudi razširili proti gozdu pod vasjo, da sedaj lahko odvažajo les tudi s kamioni. V enem mesecu so preuredili pot v dolžini več kot tri kilometre. Prebivalci vasi Vrh sedaj razširjajo in popravljajo pot proti Visejcu- Nameravajo jo usposobiti za avtomobilski promet, ker imajo tod najbližje na železniško postajo Rado-hova vas. Na Lopati se za popravila potov, odkar je občinski ljudski cdbor pooblastil za organizacijo dela dva prizadevna gospodarja, zelo zanimajo in tudi pridno delajo. Pri organizaciji dela pomaga tudi vaški odbor SZDL. V treh tednih prostovoljnega dela so popolnoma preuredili in usposobili za avtomobilski promet pot do državne ceste. Pot so na novo posuli z gramozom. Občina ,'e dala strelivo, vse ostalo so napravili vaščani sami. Tudi Prevolčani so letos popravili znaten del poti. Se najmanj se zanimajo za to koristno komunalno delo v Selih in ZvirČah, pa tudi prebivalci Ratja so menda samo toliko časa delali na popravilu potov, dokler so izčrpali prispevek podjetja »Kremen« za ta namen, poten je delo prenehalo- V Salin&Sd bili včasih pridni za popravilo pota, seda.i pa niso več tako. Manjka jim dober organizator, ki bi znal pridobiti vašćane za to koristno delo. Podobno je verjetno tudi v Zvirčah. Ze samo zarad; lažjega dohoda in izhoda iz vasi ter cenejšega odvoza lesa, ki ga prebivalci teh vasi precej odpremijo vsako leto, je popravilo potov nad vse potrebno. Dosti je še takih, ki se na vse načine izmikajo delu pri popravilu potov in še celo odborniki ne vedo, če jih lahko prisilijo, da se udeleže brezplačnega dela. Ce je sklep o popravilu potov ali drugih javnih del sprejel zbor volilcev dotične volilne enote, potem je ta sklep obvezen za vse, ki to pot koristijo. Vsakega, ki je zavezan delati pa tega noče, občinski ljudski odbor lahko prijavi sodniku za prekrške pri Svetu za notranje zadeve okraja. Prav pa je, da se obveznosti za to deio razdele po gospodarski zmogljivosti posameznika, oziroma v sorazmerju s koriščenjem dotične komunalne naprave- Primerno bi bilo, da je rok za vlaganje prošenj določen za čas od 1. aprila do konca maja, vzporedno s tem in do konca avgusta bi gozdarski organi pregledali gozdove, ob njihovem sodelovanju goz darske komisije posameznih občin pregledale vse prošnje, pregledale rešitve in jih dostavile Okrajni upravi za gozdarstvo, da jih v mesecu septembru pregleda ter izda odločbe. Del vseh prošenj pa bi moral biti dostavljen na Okrajno upravo že preje, da bi na podlagi izdanih sečnih dovoljenj gozdarski organi pravočasno pričeli z odkazo-vanjem drevja. Kakor že omenjeno, bo rok za vlaganje prošenj in vse tozadevne podrobnosti sporočen občinam provočasno s posebno okrožnico, s katere vsebino bodo gozdni posestniki seznanjeni na krajevno običajen način. V tem članku je že večkrat poudarjeno, da posestnik gozda nima pravice sekati, dokler drevje ni odkazano za posek po pristojnem gozdarskem organu, ne glede na namen uporabe lesa (za lastno porabo ali za prodajo). Ravno v tem delu je bistvo važnosti javne gozdarske službe, da se odkazu-je preko strokovnega gozdarskega osebja po načelih pravilne gojitve in trajnega gospodarjenja z gozdovi. Z ozirom na stanje in strukturo velike večine naših gozdov je je odkazovanje najbolj delika-ten posel, ki bi ga praviloma smel opraviti le res sposoben gozdarski strokovnjak, ki dobro pozna življenje gozda, zahteve posameznih drevesnih vrst za uspešno rast in terenske prilike, ter se pri tem polno zaveda, da je odkazovanje v svojem globljem pomenu gojitveni ukrep. Zal v okviru tega članka ne moremo dovolj poudariti važnost in pomen odkazovanja, omenimo naj le še to, da s strokovno pravilnim odkazovanjem lahko odločilno vplivamo na proizvodno zmogljivost gozda, po drugi strani pa se škodljive posledice nepravilnega odkazovanja /časih občutijo cela desetletja. Ze iz teh kratkih besed mora biti vsakomur jasno, da z ozirom na izredni gospodarski pomen naših gozdov to delo ne more biti prepuščeno komurkoli in da so kazenski ukrepi proti tistim, ki samovoljno sečejo neodkazano drevje, povsem utemeljeni Pristojni goEdarski organ opravi odkazilo tako, da drevo, ki ga določi za posek, na korenini panja na najnižjem kraju gladko za teše in na ta zasek udari žig z logarskim kladivom- Pri tem vsako posa- mezno drevo izmeri v pašni višini in podatke vpiše v knjigo odkazovanja. Ker mora ostati žig po sečnji nepoškodovan v dokaz, da je bido drevo odtkakazano. ga je udariti čim nižje na korenini panja, da ne bi delavci pri sečnji zaradi očuvanja žiga puščali previsokih panjev. Ko bodo na razpolago številčniki (Ckolobroji). se bo na zasek poleg žiga udarila še zaporedna številka zaradi poznejše kontrole pravilnosti odkazovanja Ln tozadevne odgovornosti odkazovalca. Odkazano drevo se lahko primerno označi še na deblu, da se ga pozneje lažje najde, toda v dokaz odkaziia po pristojnem gozdarskem organu služi le žig na korenini panja (žig na deblu stoječega ali podrtega drevesa ne velja kot dokaz odkaziia). Zato opozarjamo gozdne posestniike. da pri sečnji posvečajo potrebno pažnjo očuvanju žiga, sicer bi se lah- ko smatralo, da so sekali neodkazano drevje. Ker se dogaja, da posamezniki ob odkazovanju skušajo na razne načine vplivati na gozdarske organe, da bi jim odkazali več lesa, kot je odobreno po sečnem dovoljenju, jih opozarjamo, da je gozdarskim organom strogo naročeno odikazovati le v okviru odobrenih količin. Zato priporočamo gozdnim posestnikom, da to opuste in naj rajši polagajo več pozornosti na prejeta navodila za pravilno sečnjo. V tem pogledu se opaža še mnogo napak in to zlasti sledeče: Panji so previsoki in pri iglavcih neobeljeni, poškodovano je neodkazano drevje, poškodovan ali celo uničen je podmladek, odpadki (veje, vr-hovina) niso pospravljeni in leže razmetani po mladju ter ga s tem ovirajo v rasti ali ga celo zaduše, les iglavcev ni obeljen ali pa je obeljen zelo površno, sortlrnenti so slabo in površno izdelani, lesna masa je slabo izkoriščena in se jo pušča propadati v gozdu. V sleherno hišo Prešernovo knjigo! Ncša družbena ureditev skrbi, da deloimi človek dobi v prostem času razvedrilo in da se s pomočjo knjige strokovno izpopolnjuje. K temu veliko pripomore prav Prešernova družba. Ljudska oblast, delovni kolektivi in kmetijske zadruge so pomen te knjižne družbe razumeli in jo vsestransko podpirajo, postali so njeni podporni ali ustanovni člani, ji nudijo finančno pomoč, da bi bila dostopnejša delovnim ljudem. Komaj nekaj let obstoja Prešernova družba, pa že vidimo, koliko so njene knjige pridobile po vsebini in ugledu, saj ni nobene vasi v Sloveniji, kamor ne bi prišla knjiga Prešernove družbe. V lanskem letu je imela Prešernova knjiga nad 50.000 naročnikov, tisoče podpornih in ustanovnih- članov, izdala je nad 250.000 knjig. V novomeškem okraju je bilo prodanih 1430 izvodov knjig Prešernove družbe. Vendar to ni največ, kar bi se dalo storiti. Okrajni odbor Prešernove družbe je bil premalo delaven, saj se nekateri člani niti sej niso udeleževali. Menijo, da je njihovo delo končano že s tem, če je organizirana poverjeniška mreža. Na konferenci v decembru so bili sprejeti lepi sklepi o aktivnem delu okrajnega odbora Prešernove družbe. Želimo, da bi se tudi izvajali. Nekateri delovni kolektivi porabijo mnogo sredstev za propagandne namene, od katerih imajo zelo malo koristi. Mislim, da bi morali bolj skrbeti za kulturni in strokovni dvig svojega članstva. K temu bi sodobna knjiga mnogo pripomogla, zato bi bilo pametno vlagati sredstva v ta namen. Odgovornosti, ki jo je prevzela SZDL, da delovnim ljudem pojasnjuje našo družbeno ureditev in skrbi, da pridejo do sodobne knjige, se naše organizacijeSZDL in posamezni prosvetni delavci na podeželju niso v polni meri zavedali. Na kmetih je veliko zanimanje za knjigo, vendar marsikdo niti ne ve, kje jo lahko naroči in kako naj pride do nje. Tu bi lahko naše osnovne organizacije z majhnim trudom pridobile veliko naročnikov, kajti vedeti morajo, da je njihova naloga skrbeti, da pride Prešernova knjiga v vsako kmečko hišo. Opozoril bi članstvo SZDL, kakor tudi vse poverjenike Prešernove družbe v posameznih občinah (Dobrnič, Brusnice, Gotna vas, Hinje, Trebel-no, Vel. Gaber), da pohite s pridobivanjem novih članov in Glavnemu odboru Prešernove družbe redno poročajo o tem. Do sedaj so se najbolj izkazali sledeči poverjeniki Prešernove družbe: Ivan KOBŠE, Novo mesto, Saša PAPEŽ, Novo mesto, Karel VITANC, Novo mesto, Vera SEVER. Šentjernej, Jožica OVEN, Trebnje in Jožica LAVRIC, Smihel pri Novem mestu. Tovariši poverjeniki! Bliža se čas žrebanja in rok za pridobivanje novega članstva. Storite vse, kar je v vaši moči za Prešernovo knjigo, posvetujte se o tem z izkušenimi poverjeniki Prešernove družbe! I. Plaveč čiščenje in škropljenje sadnega drevja ni zadovoljivo Letošnja akcija čiščenja ln škropljenja sadnega drevja v novomeškem okraju ni zadovoljiva. Kljub temu, da smo imeli od jeseni sem mnogo sončnih dni, je zelo malo drevja očiščenega in poškropljenega. Da bi se to delo dobro izvedlo, je Okrajni ljudski odbor prispeval po 35 dinarjev za kg škropiva vsem kmetijskim zadrugam. Tako plačajo koristniki samo polovico nabavne cene za škropivo. Okrajna zadružna zveza je priredila dva enotedenska tečaja za sadjarske pomočnike, ki naj bi pri kmetijskih zadrugah vodili akcijo čiščenja in Škropljenja sadnega drevja. Kmetijske zadruge so doslej nabavile okrog 6000 kg Škropiva, in sncer rumesana in rumesan olja. Ker vse zadruge nimajo dovolj sadnih škropilnic in dovolj zaščitnih oblek, jdm je okrajni ljudski odbor prispeval zanje eno tretjino nabavne cene. Ker smo v prejšnjih mesecih precej zamudili, se bojimo, da ne bo vse sadno drevje pravo-čano očiščeno, tristo, ki ga je napadel kapar, pa poškropljeno. Zato je zadnji čas, da sadjarski odseki kmetijskih zadrug v bo- Kaka in s čim f»omo #*>#«*»* gnojili Kmetovalcu nudi letos družba umetna gnojilu po izredno ugodni ceni. Prilika je torej, da poceni povečumo rodovitnost naših tal in dosežemo večje pridelke. Kje bomo predvsem uporabljali umelua gnojila? Večina kmetovalcev sodi, da uspešno uporabljamo umetna gnojila na njivah, kjer primanjkuje gnoju in na nerodovitnih njivah 1 oda to je težka zmota Predvsem bomo Uporabljali umetna gnojila na dobro zagnojenih njivah, čim bolj je njiva zagnojena, hu-mozna, tem več gnojil lahko na njej u |k> rabimo, ker bodo ravno na takšni njivi gnojila najbolje delovala in dala tudi največjo gospodarsko korist. Torej čim bolj je njiva v dobri moči, kar nam povedo tudi pridelki prejšnjih let, tem bolj bomo gnojili z umetnimi gnojili. Komur p« primanjkuje hlevskega gnoja, ta si bo predvsem prizadeval, da poveča količino sena in s tem količino gnoja. Tukaj pa imajo vsi kmetovalci velike možnosti, celo oni, ki že imajo gnojne njive. Naši travniki naravnost kričijo po gnoju ali gnojilih. Zagnojen travnik da lahko v naših razmerah enkrat, dvakrai ali celo trikrat več pridelka sena. Kmet, ki pridela več sena, pridela več gnoja, z njim obnavlja humus v tleh, vnaša v tla hrano, s humusom ustvarja ali popravlja rodovitnost zemlje, ]x>ve-čuje sposobnost tal za spieje-munje in zudr/evanje več vlage in zraka itd. Vse to pa se odraža na povečanju plodnosti tal. Začetek boljšega gospodarjenja je torej na zagnojenem travniku. Ta nam tudi omogoči poganja uporabo večjih količin umetnega gnojila nn njivah. Iz tega sledi, da bomo uporabljali umetna gnojila najprej za gnojenje travnikov, košenic in krmilnih rastlin, ker nam povečan pridelek krme, ki jo uporabimo doma na kmetiji, vrača rodovitnost ali pa povečuje plodnost tal. Taktno gnojenje torej koristi kmetovalcem, ki imajo njive izčrpane in pa tistim, ki imajo njive v dobri rodnosti. Uporaba umetnih gnojil kot dodatek hlevskemu gnoju je nujno potrebna kmetovalcu, ki želi povečati pridelek, ker s samim hh-vskim gnojem ne more povečali pridelka nad določeno višino. Hlevski gnoj iina v sebi vsa hranila, ki jih rastlina potrebuje, vendar je teh v hlevskem gnoju premalo, da bi krile potrebe posevkov z visokimi pridelki. Vaak umen kmetovalec bo vedno gnojil svoje travnike, košenice in deteljišča z umetnimi gnojili, dober gospodar pu jih bo tudi uporabljal na gnojni njivi v vinogradu in sadov njaku. KATERA GNOJfLA UPORABLJAMO KAKO IN KDAJ? Odgovor na to vprašanje ni enak za vse kmetovalce v našem okraju. Odvisen je od vrste, tipa in kvalitete tal, od rasiliue, vremena itd. Odgovor bo točnejši, če zemljo preiščemo in če naredimo tudi gnojilni poizkus. Vendar ni mogoče narediti v večini primerov niti prvega niti drugega, zato bomo odgovorili na vprušanje, upoštevajoč dosedanje izsledke kmetijske znanosti 111 pa naša izkustva. Zaradi preglednosti bomo povedali o gnojenju naših glavnih kultur uu j važnejše. Travniki Pri gnojenju travnikov moramo upoštevati, da rušo sestavljajo različne rastlinske vrste in to trave, detelja. ?eli [•n pleveli Naloga gnojenja je tudi pospeševanj« rasti predvsem dobrih trav in detelj. Rastna doba travnika sega od zgodnje pomladi v pozno jesen, v tem času se menjajo tudi mokre in sušne dobe. Ako hoče travnik P'"o- izvajati, morajo imeti trave in detelje na razpolago hrano ves čas svoje rasti, v vlažni in suhi dobi. V vlažni dobi, to je je predvsem spomladi, ko je na travniku preveč vlage in so tla premalo zračna, drob noži vke zelo slabo razgrajujejo humus in drugo organsko .snov tal, zato tudi nimajo v tem času rastline na razpolago dovolj hrane, in ravno v tem času so umetna gnojila, odnosno mineralna gnojila za travnik izredno potrebna, ker 7 njimi izpopolnimo pomanjkanje hrane V dobi suše pa humus in druga organska snov hitreje pre-pereva in takrat dobivajo trave hrano predvsem iz humusa. Trave ustvarjajo humus stalno same. vendar tega ni dovolj, zato spada k smotrnemu oskrbovanju travnika tudi gnojenje s hlevskim gnojeni ali kompostom vsaj vsakih 4-5 let enkrat. Tako pognojen travnik ne bo stradal v sušni dobi. Pameten kmetovalec bo na "vniku vpeljal gnojilen kolobar. Mi priporočamo naslednjega: Prvo leto gnojimo travnik z umetnimi gnojili, drugo leto polivamo travnik I gnojnico, kateri smo dodali super-fosfat, ali pa smo na travnikih prehodno potrosili luper* fosfat, tretje leto ponovno gnojimo, četrto leto pa travniku priv.iščimo hlevski gnoj ali kompost. Po četrtem letu začnemo zopet na novo. Kjer ni gnoj nične jame na posestvu, bomo v drugem letu 11-porabljali tudi umetna gnojila. Rekli smo že, da lahko z gnojenjem pospešujemo rast poedinih vrst rastlin. Kadar gnojimo s fosforu i mi in kalijevimi gnojili pospešil jemo na travniku rast detelj pa Judi dobrih trav, deteljo pa imajo precej globoke korenine, zato tudi na travniku, kjer je precej detelj, ni čutiti take suše, ker se detelje v sušni dobi oskrbujejo z vlago bolj iz globljih slojev. Tako se s pravilnim gnojenjem travnika borimo tudi proti suši. Veljalo bo torej travnik gnojiti tako: že jeseni ali najkasneje do polovice marca pognojimo t ha travnika s 500 -800 kg ihomasove žlindre, kjer te ni na razpolago, potresemo 300 —400 kg supetTosfata, in to zgodaj spomladi, takrat no-tlfpljemo na travnik tudi 250 ■ M*) kg kalijeve soli. Super-fosfat lahko kar pomešamo § kalijevo soljo. Izčrpancmu travniku dodamo, ko travnik Mene zeleneti, tudi 100—150 kilogramov — na 1 ha — ni-tromonkftla ali arnonijskega sulfata, to je dušičnih gnojil. Dobro je, da gnojila zbrana-, 1110 v zemljo, kar lahko storimo takrat, ko razgrinjamo krtine. Kdor kot dušično gnojilo uporablja apneni dušik, ga Ko trosil zelo zgodaj spomladi, vendar ne na sneg in ga tudi ne bo mešal s super-fosfatom. doče izrabijo vsak ugoden čas in opravijo dano nalogo zadovoljivo. Vsi lastniki sadnih dreves se morajo zavedati, da še vedno veljajo predpisi Uredbe o zatiranju škodljivcev in bolezni sadnega drevja, po kateri morajo vsako leto očistiti sadno drevje, tisto, ki je okuženo po kaparju, pa tudi poškropiti. Občinski ljudski odbori *° Pooblaščeni, da prt lastnikih sadnega drevja, ki teh 4*1 niso opravili sami, izvedejo čiščenje in Škropljenje na stroJke lastnika. Uredba predpisuj* za malomarne lastnike tudi denarne kazni. Res je že zadnji čas, da se prične kaznovati lastnike, ki imajo neurejene sadovnjake. TU so znak slabih gospodarjev. Stara in shirana sadna drevesa morajo biti posekana, po naših sadovnjakih jih pa Se mnogo stoji. Ob čtiščenju sadnega drevja je najugodnejša prilika tudi za gnojenje sadovnjakov. Slaba rodnost našega sadnega drevja je posledica negn#Jenja. Ce kmetovalci sadjarji nimajo hlevskega gnoja za gnojenje sadnega drevja, naj uporabljajo umetna gnojila, ki *o letos zaradi državnega prispevka poceni, da jih je vredno uporabljati. Gnojila kot so Tomaževa žlindra, kalijeva sol, superfosfat ali meiano gnojilo se dobe na razkladalni postaji po 4 do 5 dinarjev za kilogram. Menim, da so sadjarji toliko zavedni, da bodo Izpolnili svojo dolžnost in ne bodo potrebne denarne kazni. Zato naj bodo sadovnjaki očiščeni, saj bo to najbolj koristilo njihovim lastnikom — sadjarjerfl. ing. Lovko *********** 8GP »PIONIR« NOVO MfSTO Prejme takoj večje Število MIZARJEV In TERACERJEV Ponudbe t navedbo dotedanjega drla Je dostaviti DI raketJjl v Novem mestu, Tavftrjeva lt Dr. Božo Oblak: TCZ ;:@iisMi zavesi za zdravje 2e nekdaj, ko so naši predniki še stanovali v kolibah in se prehranjeval; z lovom in z gozdnimi sadeži, so bili med njimi posamezniki, ki so znali Uporabljati zdravilna zelišča, zavezovati rane in ustavljati kri- Pri tem poslu so molili posebne molitve in mrmrali zagovore, katerim so pripisovali zdravilen čar. Zato so jih nepoučeni sodobniki imenovali vrače. Iz takih posamezni- prispevek k dvigu splošne .ivljenjske ravni prebivalstva. Poleg tourativno-preventiv-ni'h ustanov, kakor so proti-tuberkolozni dispanzer, anti-venerični dispanzer in dispanzer za otroke, posvetovalnice za noseče žene in matere ter Novem mestu okrožni hiigien ski zavod, ki je tipična preventivna zdravstvena ustanova, ki ureja vse preventivno dalo na Dolenjskem. Delokrog tega zavoda obsega okraje Novo mesto, Črnomelj, Kočevje in Krško. Okrožni higienski zavod se je razvil iz pred osmimi leti ustanovljene živilski laboratorij kov se je v teku zgodovine [ šolska ambulanta, obstoji v razvil ranccelniški stan in pozneje zdravniški poklic. Zdravniki so seveda opustili zagovore in molitve ter jih zamenjal: z znanstvenimi ugotovitvami in izkušnjami. Človeški razum je snoval dalje, razvijale so se nove vede, odkrivala nova dejstva. Na osnovi teh se je razvila moderna medicina. Današnje zdravstvo pozna poleg splošnega zdravnika celo vrsto specialistov. Vendar pa je v glavnem razdeljena na dve veliki veji in sicer na kurativno medicino, ki se bavi z zdravljenjem bolnega ali poškodovanega človeka in na preventivno medicino, ki preprečuje nastanek bolezni pri zdravih ljudeh. Obe veji se medsebojno izpopolnjujeta v zaokroženo celoto, ki ji je osnovna naloga skrb za ljudsko zdravje. V razvitih državah, posebno pa še v državah s socialistično ureditvijo, je vedno večji poudarek na preprečevanju obolenj. Tudi v naši domovini se iz dneva v dan bolj razvija preventivna medicina, ki je bila v polpretekli dobi vse preveč zapostavljena. Vsote, ki gredo v ta namen iz državnega proračuna, res še niso tako velike, kakor bi morale biti z ozirom na potrebe preventivnega zdravstva, toda doseženi rezultati že kažejo pomemben miološke postaje, ki je osnovala bakteriološki in živilski laboratorij ter sanitarno inspekcijo. Njegov prvi šef je bil pokojni dr. Jože Slapar, ki je s trdim delom in veliko požrtvovalnostjo postavil temelje preventivni medicini na Dolenjskem- Zavod se je počasi razvijal in s svojim delom utemeljil svoj obstoj. Sedaj obsega okrožni higienski zavod bakteriološki, serološki in živilski laboratorij, dalje okrožno sanitarno inšpekcijo ter oddelke za epidemiologijo, higieno dela, komunalno higieno, zdravstveno prosveto, šolsko higieno in zdravstveno statistiko. Ce hočemo spoznati pomen zavoda za proučevanje obolenj in za ohranitev zdravja prebivalstva, moramo na kratko opisati delo v posameznih laboratorijih in oddelkih. V bakteriološkem laboratoriju, ki mu načeljuje zdravnik bakteriolog, iščejo bolezenske klice v krvi, gnoju in izmečkih bolnikov pa tudi zdravih ljudi-Ce ugotove klice jetike, tifusa, griže in drugih bolezni, so s tem že tudi potrdili ali ugotovili diagnozo in ambulantni zdravnik oziroma zdravnik v bolnišnici, ki je poslal mate-r.r* t.oVr»5fg boltv&a, točno ve, kako ga mora zdraviti. Ce pa ugOtOvo j\L.ioe bolezni pri zdravem človeku, je znak, da je ta človek za druge kužen, čeprav sam ni bolan na zunaj. Pravimo, da je kliconosec Taki ljudje ne smejo delati v sanitarno-epide- nobenem obratu, kjer imajo v v Se o Sta!e»rjih In okolici V 3. Številki Dolenjskega lista t pa nI bila drvarnica ln sicer iz dne 21, l. 1955 je bil pribbčen čla- ! razloga, ker ima šola v ta namen nek pod naslovom »Stalcarji in I kleti, postavljanje drvarnice pa okolica«, v katerem neki K. D. navaja, da občinski ljudski odbor bi po eni strani terjalo še veliko materialnih izdatkov, provizorične Kočevska Reka ne skrbi za šolo šupe pa nima smisla graditi, ker Stalcarjih. Ker je članek pisan tendenciozno in so navedbe v njem neres_ se vas Stalcarji sedaj načrtno izgrajuje in bi taka šupa samo estetsko kvarila okolico. Drva, ob nične, dajeva naslednji odgovor: i katera se je spotaknil K. D. so Šolsko poslopje v Stalcarjih je bilo med vojno močno poškodovano. Po osvoboditvi je bila zasilno usposobljena ena učilnica in stanovanje šolskega upravitelja. Ker pa je bilo stanje prostorov kritično, se je na pobudo občinskega ljudskega odbora začelo v letu 1953 adaptirati zgradbo. Poslopje je bilo adaptirano, zunaj in znotraj preslikano in prepleskano, vložena nova okna in postavljene peči — kamini. Delo je bilo izvršeno solidno in je terjalo velike materialne stroške. Občinski ljudski odbor je iz svojih sredstev prispeval 1,139.752 din, dočim je dt/avno posestvo »Snežnik«, razumevajoč potrebe, prispevalo 916.989 din ,torej je bilo skupno vloženega denarja v adaptacijo zgradbe 2,056.741 din. Postavljena opravka z živili, kjer lahko zarad; njih nastane rnnozvene obolenje prebivalstva ali epidemija, kakor imenujejo tak pojav zdravstveni delavci. Razumljivo je, da se morajo kli-conosci zdravili, dokler niso njihovi izmečki brez nevarnih lic. Poleg preiskav materiala, ki ga dobijo od človeka išče bakteriolog kužne klice tudi v mesnih izdelkih, mleku slaščicah, sladoledu in drugih živilih, posebno pa v vodah, saj je znano, da so živila in vode mnogokrat vir nevarnih .epidemij- Nekatere teh preiskav opravijo hitro. Narede preparat, ga obarvajo in pogledajo pod drobnogledom, ki klice večstokrat poveča. Druge preiskave pa so bolj dolgotrajne in bolj zamotane. Kužnino cepijo na posebna gnojišča in potem goje pri telesni temperaturi v posebnih pripravah včasih tudi do 6 tednov. Šele, ko klice, porastejo v posebnih oblikah, ki jim pravijo kolonije, lahko povedo rezultat. Nadaljevanje sledi Novosti i socialnem Prijeten kotiček v kuhinji V večjih kuhinjah je zelo dobrodošel divan ali celo raztegljiv fotelj, v manjših pa zelo pogrešamo udobnega kotička, kjer bi po kosiru posedeli ali legli. Zato si naročimo kuhinjsko klop, kot jo kaže slika. K mizi za 4 osebe naj bo dolga 170 in 125 cm, visoka spredaj 42, zadaj 90 cm; zadnji nogi obeh delov klopi se namreč končujeta v deski, ki tvori nekako naslonjalo in nas pozimi hkrati varuje pred mrazom in vlago, ki pogosto puhti iz sten v kotih. Deska za sedenje je široka 40 cm, ob krajih ima 2 cm visoke robove. Na sedež kovice iz Račne in okolice 8. februarja ob pol enajstih zvečer je v Rfčni začelo goreti. Do tal je pogorel kozolec, poln slrme. Njegov lastnik je v Ameriki. Kozolec ni bil zavarovan. Skoda ja cenjena na 150 tisoč dinarjev. Le domačim gasilcem gre zahvala, da ni ogenj zajel tudi drugih poslopij, ki so le štiri do šest metrov oddaljena od kozolca. Ob tej priliiki se je pokazalo, koliko pomenijo vestni gasilci v kakšnem kraju. Vendar imajo gasilci v Račni še premalo opreme, da bi lahko v vseh primerih uspešno pomagali. Zato so sklenili, da bodo v tem letu zgradili tri požarne bazene, in s ci r v Raćni, Cušptrku in Predelati. Upajo, da bodo pri tem delu naleteli na razumevanje in dobili kakšno pomoč, V letošnji lepi in suhi zimi bodo vaščani lahko popravili vaška pota, ki so zdrta od poletnih nalivov. Zelo potrebne popravil so gozdne poti. Saj so marsikje take, da greš v gozd z dobrim vozom, nazaj pa prideš z razbitim. Čiščenje ln škropljenje sadnega drevja je v polnem razmahu. Zadruga je preskrbela škropivo in delavca, zraven pa ljudje še sami pomagajo. Upamo, da bomo s škropljenjem še rešili naše sadno drevje. Vendar se vsi kmetje ne zavedajo, koliko pomeni nega sadnega drevja, zato stoje pri teh delih ob sirani. V Ilovi gori pri Gaberju delajo vaške vodnjake s pomočjo Higienskega zavoda. Napeljujejo tudi elektriko, ki jim bo na spomlad zasvetila. bila jeseni pravočasno pripeljana v šolo, sežagana in sesekana. Za gretje učilnice je bilo nabavljeno 20 prm drv, za šolsko uprivateljl-co pa 6 prm. Drva so stala nekaj časa na šolskem dvorišču in menda ni naloga občinskega ljudskega odbora, da skrbi, da se drva znosijo v klet, ampak je to skrb šolskega upravitelja. Ako so šolski prostori nesegretl, leži zato krivica izključno na j upiavitelju šol«;. Ce bi se peči i pravočasno zakurile, bi bila učilnica vsekakor ob prihodu otrok I topla. Šolska upraviteljica se Je I ob neki priliki obrnila na tajnika j občinskega ljudskega odbora, da i Je kamin »zanič«, ker se prostori pozno segrejejo. Tajnik ji je po-| vedal, da naj snažilka zakuri dovolj zgodaj, pa bo učilnica topla. K vsem tem bi še pripomnili, da naj bodo šolski upravitelji ne upravitelji samo po nazivu, ampak naj stvarno upravljajo poslopja, za katera so odgovorni, predvsem pa za red in čistočo v zeradbah in okoli njih. Oni so tudi odgovorni, da so zgradbe v primernem stanju in nikakor nI nalot»a občinskega ljudskega odbora, oziroma tajnika, da hodi v šolo zapirat okna, kar Je na primer zahtevala upraviteljica v Stalcarjih. Pisec se Je tudi obregnil ob avtobuse, ki vozijo na tej relaciji. V pojasnilo samo toliko: Itogati hrib je vasica, ki Je oddaljena od Klavne ceste kakih 1800 m. V vasi Živi 7 družin. Ljudje iz te vasi poredkoma potujejo, dočim so pogosti potniki, ki prihajajo lz drugih vasi na občino. Prav zaradi tega se avtobusi ustavljajo v Stalcarjih pred občino oziroma pred bližnjo gostilno. Avtobus, ki vozi iz Kočevske Reke pa se ustavlja na križišču poti proti Rogatemu hribu, v kolikor potniki tam čakajo. Iz vsega tega sledi, da so navedbe K. D. neresnične in vprašamo se, s kasnim namenom nekateri pisarijo v naše časopise članke, ki imajo namen, da blatijo posamezne osebe ali ustanove. iaJča Lavriša. Stane Kozina. pogrnemo dve, nekako 5 cm visoki blazini, ki ju izdelamo iz inlela, starega gradla, napolnimo pa 7. vato, perjem, žimo, morsko 'jvivo ali ostanki volne ter prevlečemo z oblačilom iz kretona, tiskanine ali domaČega platna. V kot klopi položimo blazino, nad mizo montiramo svetilko, steni okrasimo s sliko, ali pritrdimo polico z radijskim aparatom. Po temeljitih pripravah, ki so trajale skoraj vse leto 1954, in obširnih obravnavah, v katerih so poleg širokega kroga strokovnjakov sodelovali tudi ljudski poslanci, sindikalni in drugi politični sodelavci ter zavarovanci sami po delovnih kolektivih, je zvezna Ljudska skupščina na seji obeh zborov — Zbora proizvajalcev in Zveznega zbora — 24. nov. 1954 sprejela nov Zakon o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev, ki je bil objavljen v Uradnem listu FLRJ 8. dec. 1954 št. 51-54. Na podlagi sprejetega zakona je Zvezni izvršni svet sprejel Uredbo za izvajanje tega zakona, ki podrobno ureja ter razčlenjuje dolžnosti in pravica delodajalcev in zavarovancev. Ta uredba js bila objavljena v Ur. listu FLRJ št. 55-54. V zveznem Ur. listu št. 1 v letu 1955 je bilo objavljeno tudi navodilo o vodenja evidence o zavarovanju. Razlogov, ki so terjali, da se ureui bolezensko zavarovanje delavcev m uslužbencev, je bilo več. Eden od osnovnih je sprememba v sistemu socialnega zavarovanja, ker je zdravstveno zavarovanje bilo z izvolitvijo samoupravnih organov približano zavarovancem, ki po izvoljenih delegatih uf.oiav-ljajo s sredstvi socialnega zavarovanja. Drugi razlog je bil ta, ker v prejšnjih predpisih niso bile podrobno razčlenjene pravice, ki jih imajo zavarovanci, upokojenci in svojci, kar je bilo sicer z dopolnimi predpisi in okrožnicami dopolnjeno, je pa zelo otežkočalo delo socialnega zavarovanja. Organi socialnega zavarovanja so kmalu, ko so prevzeli v upravljanje to družbeno dejavnost, ugotovili, da dolečbe dosedanjega zakona ne ustrezajo več družbenemu razvoju in demokratičnosti, ki se je tako hitro uveljavljala v vsem našem družbenem sistemu. Novi predpisi v zdravstvenem zavarovanju prinašajo precej sprememb. Omejujejo dosedaj (v nekaterih pravicah) nesmotrno trošenje sredstev, n. pr.: polno nadomestilo za plače za vse zavarovance za čas zdravljenja v bolnišnicah in drugih zdravstvenih zavodih tudi takrat, kadar je zavarovanec imel v zdravstvenem zavodu vso oskrbo. Novi zakon je omejil ipravice nadomestila plače za čas bolniškega dopusta. Bilo je več primerov, da so zavarovanci prejemali polno plačo, določeno v tarifnem pravilniku le kadar so bili na bolniškem dopustu, ker pri rednem delu iz enega ali drugega vzroka ni napravil 28 dni v mesecu ali pa ni izpolnil predpisane delovne norme, kadar pa je bil na bolniškem dopustu, mu je socialno zavarovanje iziplačalo nadomestilo plače po tariflnem pravilniku aH pa po postavki obračunske plače. Ta določila so bila za nekatere zavarovance zelo privlačna, ker so s tem naprej računali, da bodo med bolniškim dopustom imeli polno plačo, v nekaterih primerih pa so delali še doma aH pa celo šušmarili. Stalno naraščanje zavarovancev od osvoboditve naprel nam kaže, kakšno važnost polaga ljudska oblast zavarovanju naših državljanov v Času bolezni, onemoglosti itd. Novi zakon je zopet razširil m spet en volk manj Sneg, ki je po nekaj izredno toplih dneh v prvi polovici februarja pobelil višje Ležeče kraje, je izdal tud'i voleje roparje v gozdovih. Lovci iz Novega mesta in o-kolice, ki tudi v tem času redno obiskujejo lovišča, so zasledili v svežem snegu nad Vršnimi seli dva volka, ki sta kri/arila po lovišču. Takoj so organizirali pogon, kalerega se je udeležilo okoli 40 lov-eev. Pogon je bil 15. februarja. Takoj po obkolitvi so ugotovili, da je vsaj en volk v lovišču. Ko so od vseh strani stisnili obroč okoli njega, se je skušal po grmovju izmuzniti. To se mu ni posrečilo. Prišel je pred puško Toneta Somraka iz Novega mesta in ta ga je s prvini strelom položil na dlako. Bil je samec:, težak 38 kg. Pri ponovni ob-| kolitvi dela lovišču, so imeli v pogonu še enega volka, toda ta se jim je izmaknil jm zaenkrat odnesel zdravo kožo. krog zavarovancev in daje možnost, da se razširi zavarovanje tudi na tiste sloje, ki danes še niso zavarovani, n. pr. obrtnik;, člani kmetijskih zadrug itd. V našem okraju ima pravico do zdravstvenega zavarovanja po novem zakonu okrog 24.500 zavarovancev. Z nadaljno razširitvijo kr~ga zavarovancev bo treba vziporedno reševati vprašanje zdravstvenih ustanov, ambulant itd. O tem resno razpravljajo zvezni in lepubliški forumi. Za-vaiovanje obrtnikov je danes postalo pereče, kar je tudi želja obrtnikov samih, v prvi vrsti tistih, ki jim je opravljanje obrti Slavni vir prež.vijanja. N^vi zakon daje zavodom nove obsežne in pomembne naloge tudi na področju preventivnega zdravstvenega varstva. Zavodi morajo aktivno sodelovati s pristojnimi državnimi organi ipri organiziranju in izvajanju sp.oinih ukrepov za varstvo zdravja zavarovancev in članov njihovih družin, zlasti pri izvajanju ukrepov za odstranitev vzrokov nesreč in obolenj ter drugih škodljivih pojavov, ki so v zvezi z delem, oziroma delovno okolico in delovnimi pogoji. Novi zakon daje pomembne naloge tudi gospodarskim organizacijam, uradem in ustanovam, da morajo v sodelovanju z zdravstvenimi organi ter organi socialnega zavaravanja organizirati redne sistematične preglede'vajencev in mladih delavcev, redno sistematično morajo biU pregledani tudi tisti delavci, ki opravljajo zdravju škodljivo in nevarno delo. Iz zbranih ;podatkov o nezgodah in obolenjih po gospodarskih panogah je razvidno, da se preventivnemu zdravstvenemu varstvu ni posvečalo veliko pažnje. Ni malo primerov, ko delavec ali uslužbenec išče zdravstvene pomoči takrat, ko je njegova bolezen že toliko razvita, da je potrebno večmesečno zdravljenje, kar prav gotovo Škodljivo vpliva na zavarovančevo moralno razpoloženje in škoduje dejavnosti v podjetju ali ustanovi, kjer Je dotični zaposlen. V marsikaterem podjetju, obrtni delavnici Itd. bi se dalo delovne pogoje Zboijšati z majhnimi stroški m tako preprečiti nezgode aH obolenja. Novi zakon določa tudi povrnitev škode in kazni za tiste gospodarske organizacije, ustanove in zasebne delodajalce, če bo bolezen, poškodba ali smrt zavarovanca — delavca ali uslužbenca, nastopila zaradi tega, ker niso bili storjeni zadostni ukrepi za varstvo zdravja in življenja zaposlenih oseb. Gospodarske organizacije, uradi, ustanove, družbene organizacije, zadruge, zasebni delodajalci itd. bodo v letu 1955 pričeli voditi evidenco, predpisano v Uradnem listu FLRJ. Da bi bili vsi delodajalci pravočasno seznanjeni z novimi predpisi, okrajni Zavod za socialno zavarovanje v Novem mestu organizira seminarje po sektorjih novomeškega okraja, kjer seznanja vse zavezance prispevka z novimi predpisi v vodenju evidence. Za eventuelna prikrajšanja na pravicah iz socialnega zavarovanja (če oseba, ki je za poslena pri drž. gospodarskem podjetju, uradu, ustanovi ali zasebnem delodajalcu ni bila pravočasno prijavljena) nosi za to vso odgovornost delodajalec, ki je ni pravočasno prijavil so cialnemu zavarovanju. Datum, Danica Zupančič: iako so se na in felinitai Kora rešili Turkov Turška nadlega je morila tudi našega Dolenjca. Cesar ni vzel fraKak, uničila toča. moča ali suši, je vzel Turek. Ce bi samo jemal, bi še šlo. Za njim so namreč ostajala pogorišča, slišal se je jok otrok, ki so jih ugrabili materam in odpeljali v sužnost. Mnogo prebivalcev so pomorili na domovih in v skrivališčih. Zato nI čudno, da je v deželi nastal velik preplah, če je na griču zagorela grmada Kmetje so skrivali v gozdovih živino, obleko im kar se je dalo, sami pa so si iskali zavetja v jamah, za cerkvenim aH mestnim obzidjem in v gradu. Graščaki so jih jemnli, ker se je i njim: okrepila obramba, pa tudi jim ni bilo vseeno. Če bi jih Turki poklali, ker bi jim ne imel potem kdo tlačnnitl. Kmetic iz osrednje Dolenjske so se ob turških napadih zatekli največ v gradova Me-hovo in Hmoljnik. Tam so se borili l krnskim orodjem, karnenlem, vrelo vodo ali ka-k^r je kdo vedel in znal. Včasih vse skupul nI nič pomagalo, reSili so se le z zvijačo. Stari ljudje pripovedujejo o tem tole zgodbo: Na Mehovom je našim takrat trda predla. Turki so podrli zid, pobili straže in skoraj vse moške, ki so bili spodaj. Gospodarili so po kevdrih, odpirali grajske sobe in pekli kostume, ki so jih naloviLi po h osti, ker so se splašili. V zgornjih prostorih je bila gospoda, pa tudi kmečke ženske, majhni otroci in starci. Vsi so jokali od strahu in groze pred strašnimi krvniki. Tudi lačni so že bili, le za dan ali dva je bilo hrane, pa še to pičlo. Turki so obji^bili. da ne oddidejo prej, dokler se oni v gradu oe bedo predali. Vedeli so. da bo to kmalu, ker jim bo zmanjkalo hrane. Tedaj pa se domisli Matevž, stara dolenjska grča: »Veste kaj, ljudje božji! Vse kože, da bomo kmalu tam, kjer je mir. Mogoče se bomo pa le rešili, Naredite, kar vam bom svetoval, slabše tudi ne bo, saj nn:-- tako hudič jemlje. Plenite imamo Se za dober mernik: skuhajmo jo in z njo nabasajmo teleta, da bo okrogel ko meh. NejevcniiUi si budo mi- slili: tukaj bo treba pa predolgo čakati, da se bodo vdali. Ne bo jim še zmanjkalo jedila, če s pšenico krmijo teleta. Premislili se bodo in odšli drugam.« Ljudje so Matevža vprašujoče pogledali. Nekateri so Dili takoj navdušeni za njegov predlog, drugi pa so ugovarjali : »Kaj mislite, da so tako neumni! Pogruntali bodo, da jih hočemo preslepiti, potem bodo pa še grje počenjali z nami. Se na kole nas bodo nataknili. Bolje je, da se vdamo v božjo voljo in čakamo, kaj bo. Smrt nam ne odide. Tudi če pridemo Turkom v roke, je bolje, da se nič ne upiramo, bodo vsaj otrokom prizanesli.« Drugi so nekaj časa molče preudarjali Matovžev predlog, potem pa dejali: »Pametna je tvoja misol Matevž. Ce uspe je dobro, če ne pa tudi. Crknil boš tako ali tako, če ne lepo pa grdo. Zato 1e najbolje, da se spravimo k dolu: ženske naj skuhajo pšenice, mi pa bomo zvili močno vrv, po kateri jim bomo spust1 H teleta doli. Pa še luknjo le treba napraviti v stropu, da ga bodo dobili naravnost pred sod.t Tisti. Jd so snrva ugovarjali, se niso dalj kar tako odpravili. Se marsikaj so imeli povedati proti. Kor na ie bilo več komičnih kot strahopetnih, up zmagali tisti, ki so hoteli po- skusiti s teletom. Okoli devetih dopoldne, ko je sonce že prijetno ogrevalo izmučeno zemljo in starodavni mehovski grad in so v njegovih kleteh vse navzkriž ležali pijani Turki, je pred velik .sod kakor z neba padlo pitano tele. Vojaki so se presenečeni ozirali in ugibali, kaj naj to pomeni. Končno so se zedinili, da pri teh ljudeh, ki so tako založeni z žitom in živino, da jo še sovražnikom posililio. ne bodo ničesar pričakali. Da bi pa zmogli podreti stene ali prodreti skozi zidov je, je bilo neumno misliti, preveč mogočni so bili mehovski zidovi Po daljšem preudarjanju in preganjanju, je poveljnik ukazal, da naj poberejo svoje stvari in odrinejo v druge kraje, kjer ne bo treba tako dol^o čakati na plen. Tako se je tudi zgodilo in okoli poldneva je bilo v me-hovskem gradu živahno, da še nikoli tega. Sedaj so tudi tisti bojnzljivci hvalili Matevža in njegovo brihtno glavo. Na Hmcljniku pa je bilo drugače. Takrat je bila po tistem hribu še tako gosta ho-sta, da gradu od novomeške strani sploh ni bilo opaziti. Ljudje, ki so bili skriti v gradu, so bili že veseli, da jih Turki -ploh ne bodo nadlegovali. Tako so namreč povedali ogledniki, ki so bili opazili, da se črna reka vali proti Mirni peči. Toda britko w* se zmoti- li. Od mirnopeške strani pa je bil Hmeljnik dobro viden. Bele stene so se vabljivo svetile v soncu. »Gremo?« je z roko pokazal proti gradu majhen Turek. »Ni vredno!« je zamahnil z z roko in krepko izpljunil drugi. »Kdo jih bo pa čakal dva dni, potem pa še z dolgim nosom odšel.« Vendar Turki ne bi bili Turki, če ne bi na kakršenkoli način uničevali. Takrat so nekje iztaknili stolpič in so sklenili, da bodo grad razbili, čeprav se v hrib ne bodo pehali. Namestili so ga blizu Srange pri Mirni peči in začeli streljati. Izstrelili so že precej, grad pa kakor da je gluh. Se vedno so se svetili ponosni beli zidovi, ki se jih tudi smodnik ni prijel. Turki so kleli, toda niso odnehali. Skozi topovsko cev so pošiljali na Hmeljnik vse mogoče. Ljudje v gradu so že trepetali, kajti rmlokateri strel so zgrešili, grajski zidovi so se že sem in tja zamajali in belež je odpadal. Kar naenkrat pa ie priletelo nekaj težkega in odkrušil se je vogal. »Sodaj bo pa po nas« -^o vzdihovali. »Grad bodo razbili, nas pa bodo zasuli zidovi. Ce bežimo v hosto, jih bomo pa ravno srečali, ko l>odo prišL' pogledat, če je tu še kaj živega«. »Nikar preveč ne vzdihuj mo« je tolažila prebrisana TIAka. »Slišala sem, da se Turke hitro naplahta. Zakaj pa še mi ne bi poskusili. Na vogal ki ga je odneslo, napnimo belo rjuho, da bo zgledal cel.« Takoj so potegnili iz gra ščakove postelje nekaj belih rjuh in jih odnesli na zidove Res je bilo videti kot da se je grad pomladil, kar ga božajo turški streli. Turki so kleli na vse prete ge: »Tukaj je pa res vse na robe. Se hudičev ogenj se ne prime teh prekletih zidov Kdo se bo z njimi ubadal!« Jezno so se ozirali proti gradu. Kar sapo jim je zapi ralp, saj so ti zlodjevi sidov vedno enaki, če ne še lepši Zato so začeli pobirati svojo kramo, počasi vstajati in se pomikati naprej. Opazovalci z gradu so to vi deli in veseli tekli poročat svojim ljudem v grad. Vsi so se globoko oddahnili, da so rešili te nadloge. Se nikoli j niso tako dobro odnesli. Ved no je bilo nekaj mrtvih, hiše so izropali, živino poklali, jo pekli na ražnjih ali kuhali kotlih in kar je bilo najhuje ostali so brez otrok. Sedaj so vsega tega rešeni. Pozabili so da so tlačanl Ln da bodo mo rali že jutri na tlako. S petjem in vriskanjem so se vračali svoje vasi, kjer so rajali in pili še dolgo v noč. s katerim stopi v veljavo nova evidenca je 1. marec 1955, prijava zavarovanja in ostala evidenca pa mora biti nastavljena najkasneje do 15. marca 1955. Delodajalce opozarjamo, da predpise o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja prouče in se po njih ravnajo, posebno pr; svojcih zavarovancev: starših, očimu, mačehi, staremu očetu, stari materi, bratih, sestrah in vnukih itd., kjer so pravice iz zdravstvenega varstva pogojne na imovinsko stanje, ali jih zavarovanec preživlja, starostno dobo itd. Sprememba je tudi v plačevanju prispevkov za socialno zavarovanje. V letu 1954 je bil prispevek določen na 45% od plačnega fonda, v letu 1955 pa je začasno določen na 43%, za vajence 12.5%, gospodinjske pomočnice so zavarovane za 4000 din, prispevek se plačuje 25%, odnosno 1000 din na mssec. Od sezonskih delavcev, zaposlenih na državnih in zadružnih posestvih se plača prispevek 12.5%. Kot sezonske delavce v kmetijstvu je smatrati le tiste delavce, ki so najeti v posameznih sezonah v kmetijstvu. Med upokojenci je veliko zanimanje za pokojninski dodatek. Zanima jih, kdo ima pravico do dodatka, kakšni pogoji se zahtevajo za priznanje in akšne priloge morajo predlo-iti. Določbe o .pokojninskem dodatku so objavljene v Uredbi plačevanju začasnega dodatka na pokojnino v zveznem Uradnem listu št. 57-54. Glavne določbe te uredbe so sledeče: Osebni, bodisi starostni, bodi-invalidski upokojenci, ki majo priznano delovno dobo do 20 let, imajo pravico do dodatka, ako njihova pokojnina ne presega 5000 din. Osebni upoko-enci, ki imajo delovno dobo 20 ali več let, imajo pravico do dodatka, ako znaša njihova pokojnina pod 5300 din. Družinski upokojenci imajo pravico do dodatka, ako družinska pokojnina ne presega zneska 4300 din n je višina dodatka odvisna od teviJa souživalcev pokojnine. Dodatek osebnega upokojenca znaša toliko, da doseže dosedanja pokojnina z dodatkom vred o000 din odnosno 5300 din Pravica do dodatka pa je odvis-^P^-zenjskega stanja, tT-ipokojenca Kot tudi oružin-kriIJnOV',4 Kakimi živi upo-ri^!° V ■tajamc*tL Savico do dodatka nima upokojenec, če pla- mL X t 0sebno ali družinski član temeljno dohodnino od kme. tijstva ali samostojnega poklicnega deia. Nadalje nima pravice do dodatka, če celotni dohodki družinskih članov presegajo 4000 din mesečne* na posameznega družinskega cUna. Pred odločitvijo se morajo sešteti dohodki vseh družinskih članov, ne glede na to, aH izvirajo dohodki iz plač, stalnih zaslužkov — honorarjev, invalidskih prejemkov vojnih ln delovnih invalidov, sociamih podpor in štipendij. Vsi ti dohodki se seiste.ie.jo in delijo s številom fužinskih članov. Ako tako izračunani dohodki družine presegajo znesek 4000 din, upokojene nima pravice do dodatka. Pokojnina prosilca za dodatek se vračuna med dohodke zneskom 4000 din mesečno, oziroma z dejanskim pokojninskim zneskom, če je ta manjši od 4000 din. Pokojnine drugih družinskih članov — prosilcev dodatka — pa se štejejo med dohodke družine s polnim zneskom. Otroški dodatek se med dohodke družine ne šteje. Kot družinski člani v smislu te uredbe so mišljeni: zakonec upokojenca, njegovi otroci, pastorki In vnuki, kakor budi njegovi starši, očim, mačeha, stari oče in stara mati. Pokojninski dodatek se bo priznaval samo na zahtevo uživalca pokojnine. Predlagatelji, bodo te zahtevke stavili pri zavodu za socialno zavarovanje do 1. aprila 1955, bodo prejemali dodatek od 1. januarja 1955, eni, ki bodo zahtevke vložili kasneje, bodo dobili izplačilo za 3 mesece nazaj, računajoč ta rok od prvega dneva tistega meseca, v kateiem bo zahteva vložena. Upokojenci, ki jim bo priznan začasni dodatek, morajo prijaviti v 15 dneh zavodu za soc. zavarovanje spremembo, zaradi katere se jim ne more več izplačevati začasni dodatek, oziroma zaradi katere se jim dodatek zmanjša. Take okolnosti so: zaposlitev upokojenca ali družinskega člana, zvišanje pflače, od-selitev družinskega člana itd. Upokojenec, ki take prijave ne bo vložil, bo moral neupravičeno prejete zneske zavodu vrniti in poleg tega je za take primere predpisana tudi kazen. Mnogo upokojencev je zahtevek za priznanje dodatka že vložilo. Vsi zahtevki so za reševanje nepopolni, ker so povečini brez vsakih dokumentov, drugi pa imajo pomanjkljive dokumente. Občinski ljudski odbori so zato prejeli od zavoda za socialno zavarovanje v Novem mestu navodila za sestavljanje prijav in za sestavo potrdil, ki bodo uporabna za reševanje prijav. Priporoča se vsem upokojencem, ki so prijave vložili, ali ki jih nameravajo vložiti, da se zglasijo pri svoji občini zajadi vložitve novega zahtevka. Upokojenci in invalidi dela, ki se zdravijo v zdravstvenem '.avodu. v katerem imajo popolno oskrbo, praviloma sa. gag zdravljenja ne prejemaj^ polne pokojnine ali invalidnine. — (Nadaljevanje na 5. strani) , Bela krajina bo izboljšalo svojo zemlj Ze davno je znano, da je i Ljudem ni bilo težko ob-belokranjska zemlja slabo ro- I jasni ti, kaj pomenijo kisla dovitna in da za ves vloženi zemljišča in kakšne so neu-trud svojemu lastniku slabo godne posledice kislin v zem-vrača, čeprav so to na videz Iji. Saj so se sami že nešteto-najboljše njive, globoke in za krat, prepričali, da v črnih obdelavo lahke kakor malo-1 puhlicah in v steljuiških kje v Sloveniji. Ugotovljeno njivah kos kovanega železa je tudi, kaj je temu vzrok: j (podkve, motike in pod.) raz-apno je izčrpano. To je vzrok, j pada v obliki listov. Tako so da hlevski gnoj nima trajno- j ga razgrizle kisline, ki so ne-sti niti učinka, da suša hudo i primerno močnejše od navad-prizadene posevke, da lucerna j ne rje. Na sliikah so tudi vine uspeva itd. Ljudem je to j deli, kako take puhlice po- znaino. V mnogih krajih so se tudi prepričali o uspešni uporabi kninskega apnenca, ki pa je drag, ker je prevoz iz Knina dolg. Tudi žgano apno a i poceni. Ko sem v dneh belokranjskega kmetijskega tedna obšel neke predele naše lepe Krajine me je logar Rauh opozoril na najdišče kot moka drobnega apnenca (dolomita) med Suhorjem in Berečo vasjo nad Metliko. To je material, ki bo pomagal slabim zemljam Bele krajine! Vsebuje kalcij in še magnezij, ki ga rastline tudi potrebujejo. Droban pa je kot moka ali koruzni zdrob. Tak material je še v Lokvi in Hrastu nad Suhorjem. Ce je tega materiala toliko pri Su-horju, zakaj ga ne bi bilo tudi v ostalih predelih? Saj so ga že uporabljali tudi iz Zo-rencev in Adlešičev ter so bili kmetje z njim zadovoljni! Saj to je material, ki ga je treba MODO kopati in navažati na zemljo, kar se lahko dela ob poljubnem letnem času. Govoril sem z ljudmi in videl njihovo dobro voljo za napredek. Tedaj sem sklenil: svoj letni neizkoriščeni dopust vzamem in pojdem v Belo krajino po vaseh. S seboj po- belijo črn apnenčev kamen in ga na površju spremenijo v mehko belo kredo. Povsod so zatrjevali, da je za njihove njive cestno blato izredno dobro sredstvo za zboljšanje. Cestno blato pa ni skoro nič Kmetovalci so razumeli, da šele na zemlji ki smo jo z apnenjem ozdravili, lahko dobimo z gnojenjem enake donose, kakor doslej na najboljših zemljiščih. Zanimivo je bilo pri predavanju v Adlešičih. Tam je neki mož iz Marindola že pri prvih slikah, ki prikazujejo izkop, nakladanje in navaža-nje peska, na zemljo na Kordunu, vpadel v besedo, češ da je vse to na Kordunu odveč, ker imajo tam bogato zemljo kakor v Banatu. Mož je namreč neko poletje videl bogate žetvene donose na Kordunu, ni pa imel priliko videti njihovega peskanja. »Res je, kar trdite, tovariš! Tudi sami drugega kakor od koles strti Kordunaši danes pravijo: Leseni mostovi — resna prometna ovira na Dolenjskem (most čez Temenico pri Prečni) apnenec. Izjavljali so tudi, da na košenicah, kjer navadno raste le ničvredna resa, praprot in kozja bradica, poganja divja detelja in dobre nesem lepo število fotografskih trave, če se nanje steka ce-posnetkov, ki prikazujejo de- | stno blato. Zato jim ni bilo lo kmetovalcev na bližnjem Kordunu in v nekaterih pre delih Bosne, kjer so zemlje popolnoma enake belokranjskim. Slike nazorno prikazujejo delo in velike uspehe, spričo katerih odpade vsak dvom o potrebi apnenja oziroma peskanja zemlje, ki ji manjka apna. Lepo število slik pa kaže tudi popolnoma enake uspehe peskanja v Sloveniji na mnogih in raznovrstnih posevkih. 24. januarja je začela ta akcija, ki jo je z razumevanjem pozdravil in podprl OLO Črnomelj v prvi vrsti njegov predsednik Janez Zunič. Od tega dne pa do 7. februarja so bila po vaseh predavanja, spremljana s 50 slikami s pomočjo epidiaskopa, ki ga je z razumevanjem posodila črno-meljska gimnazija. V Črnomlju in Metliki ter še v 22 vaseh je bilo skupno 25 predavanj, ki se jih je udeležilo okrog tisoč Ijudri, pri čemer ni všteto število otrok in nedorasle mladine, katerih je bilo tudi približno enako število. Največje zanimanje je bilo v Dobličah, Petrovi vasi, Tribučah, Gribljah, v Gradacu Podzemlju, Krasincu na Suhorju, v Stranski vasi Cre-šnjevcu, Dragatušu, Vel. Ne-rajru. Tudi po 3 predavanja so bila, včasih dnevno: zjutraj, popoldne in zvečer. Sole, prosvetni in gasilski dom, gostilna in privatne hiše so nudili svoje prostore v ta namen. Podnevi so bili ljudje zaradi ugodnega in toplega vremena zelo zaposleni z delom zunaj, zato jih je nekje prišlo le 8 na so.-uuuk. To pa predavatelju niti najmanj ni kvarilo raz|K>loženja, saj so prišli ljudje, ki se za stvar živo zanimajo in ki bodo poskuse tudi napravili. Včasih je odlični šofer Sladic dobro gnal svoj avto, da se je napovedano predavan je lahko vršilo ob pravem času. težko verjeti lepi sLiiki, ki prikazuje Stanka Svajgerja iz Črnomlja, ki je na malo vredni košenici s samo apnenčevo moko dosegel krasen uspeh ter že štiri leta zaiporedoma namesto rese kosi bujno črno deteljo. Lansko leto je imel tukaj že tri košnje. Švajger je tokrat sodeloval pri epi-diaskopu in po potrebi tudi sam potrdil svoje uspehe. Naše, s peskanjem popravljene zemlje, se ne sramujejo Vojvodine!< mu je potrdil predavatelj. Ponekod se je pokazalo tudi nekaj malodušja ali manj dobre volje, češ: saj nimamo v blizini peska. Naj bi ga do-važai; s Kamioaa po nizki ceni! Predavatelj jim je svetoval: »Iščite in morda boste našli uporaben apnenec v bližini. V nasprotnem primeru pa naj ljudje pripeljejo po en voz apnenčevega materiala, četudi od daleč, in naj napravi več manjših poizkusov. Zadostuje tudi po nekaj kvadratnih metrov. Proso vam po- sebno hitro pokaže uspeh. Prepričajte se najprej sami, da so vaše zemlje potrebne apnenca in da je uporabljeni material dober, potem tudi n# bo težko priti do kamionov ali pa do motornih drobilcev za meljavo debelejšega materiala.* Tudi v Vinici ob Kolpi so od začetka zatrjevali kmetovalci, da takega uporabnega materiala pri njih v bližini ni. Nazadnje se je le ugotovilo, da je nekaj apnencu podobnega v bližini, na raznih krajih. Naslednjega jutra pa so trije kmetje prinesli vzorec najdrobnejšega apnenca iz Perudine in oid drugod, ki je odlično uporaben za izboljšanje zemlje. V Semiču se niso prav ni? obotavljali in so izjavili, da imajo prirodne apnenčeve moke dovolj ob cesti proti Crmošnjicam ter da jo bodo tudi uporabili. Največ pripravnega materiala pa imajo vsekakor v Predgrađu in Starem trgu ob Kolpi. Tukaj ga je vsakovrstnega in na vsakem koraku, v ogromnih količinah, četudi kmetijske obdelovalne zemlje enako kakor drugod naravnost vpijejo po njem. Čeprav je bil v Predgrađu sestanek ob 2 uri popoldne in vreme lepo, se je zbralo v občinskem domu 150 ljudi, staro in mlado ki so brez pomislekov sklenili začeti s tem delom., Podobno je bilo zvečer tudi v Starem trgu. Da se izrečene besede ne bi izgubile in da kmetovalci svoje poskuse pravilno zasnujejo, je na razpolago tudi pre-davateljeva knjižica »Apnje-nje v gozdarstvu«, ki se dobi tudi pri >KMECKI KNJIGI« po stari ceni 10 dinarjev. V njej so točna navodila tudi za apnjenje kmetijske zemlje ob uporabi prirodnih apnencev raznih oblik. Prepričan sem, da bo teh 25 sestankov in razgovorov v Beli krajini utrlo pot novemu potrebnemu delu ter da sem svoj dopust izkoristil na najboljši način: za napredek Bele krajine in v svoje osebno zadovoljstvo. Uveljavljanje novega plačnega sistema jn formiranja komun Kaj zanima našega gimnazijca? Pedagoško društvo L.R Slovenije le meseca novembra izvedlo pri višješolcih zanimivo anketo o tem, kaj jim Je najvažnejše razvedrilo. Eno izmed vprašanj se je glasilo: Katero razvedrilo in zabava mi je najljubša in zakaj. Na našo mladino vplivajo trije važni vzgojni faktorji: družina, šola in družbeno okolje. Mladi ljudje niso danes več taki, kot so bili nekoč in bi bilo napačno, če bi presojali našo mladino skozi prizmo nas starejših. Sola nam očrta podobe mladih ljudi le skozi prizmo šolskih uspehov, družina pa skozi prizmo ozkih družinskih navad. S tem pa le ni zajet ves duševni profil naše gimnazijske mladine, ker dijak nJ samo član določenega družinskega in šolskega kolektiva, ampak tudi član širokega družbenega okolja Razvedrilo in zabava sta tisU področji, kjer se nam začne kazati nov duševni obraz našega dijaka. Vpraišanje lzvenšolskega razvedrila in zabave naših mladih ljudi je prav tisto, ob čemer se široko družbeno okolje, ki ga načrtno uresničujejo Društva prijateljev mladine, najtesneje srečuje z mladimi ljudmi. Dogaja pa se, da se naSe vzgojne besede le redko srečajo z mislimi ln voljo naše mladine. To pa zato, ker največkrat premalo prisluškujemo skrivnemu utripu duševnega življenja mladih ljudi, ker se jim vse premalo približujemo kot razumevajoči ljudje, a vse prevečkrat kot sodniki, kaznovale! ter nežlvljenj-ski pridigarji. Mladi ljudje pa si danes najprej žele razume vaj oči h ljudt. In to Je njihova pravica, hkrati pa Jedro socialističnega humanizma v mejah pedagoškega dela. Dijaki vseh slovenskih popolnih gimnazij so pisali anonimno in utemeljevali so z veseljem, da tudi oni lahko nekaj napišejo o športu, kinu, plesu Itd. Odkrite odgovore so dali predvsem dijaki lz Ptuja, Jesenic, Raven, Novega mesta, Črnomlja, Maribo-a. Celil ln le s treh ljubljanskih gimnazij. Vprašanje razvedrila dijakov zanima danes fiziolog*. 83-letni Pajničev oče Se vedno delaven član gasilskega društva Prostovoljno gasilsko društvo, ki združuje vasi Zapotok In Vince, je Imelo 6. februarja letni občni zbor. Zbora se je udeležilo lepo število gasilcev; med gosti je bM zastopnik OGZ tov. Kovačič. Poročila predsednika Prostovoljnega gasilskega društva, tajnika, poveljnika gasilske čete in ostalih, ki so poročali o delu društva v preteklem lt^tu, so bila kratka Brez olepšavanja stvari so poročali, kaj je bilo dobrega, kaj bi bilo treba izboljšati, kaj bo treba storiti še v bodoče. Sklenili »o, da bodo pregledali vrste članstva ter ločili aktivne od neaktivnih, to je, da bodo aktivni še naprej nosili to Ime, ostali pa se bodo uvrstili med podporne člane. Za aktivnega ga-Bilca se zahteva celega človeka, na katerega se lahko tudi računa za primer požara aH druge nesreče. Na obenem zboru so sprejeli sklep, da bodo v tem letu začeli zbirati sredstva za gradnjo novega gasilskega doma, katerega društvo sedaj še nima. Potrebna bi bila tudi motorna brizgalna, ker sedanja ročna brizgalna več ne ustreza svojemu namenu. Toda ta bo prišla ka.meje na vrsto. Gasil- sko društvo, ki Šteje okrog sto članov, med njimi žensko desetino, bo skrbelo, da se bodo vrste gasilcev še razširile in to med mladino, predvsem žensko. Gasilci v tem kraju so ponosni, da Imajo v svoji sredi še vedno čilega ln aktivnega člana — 83-letnega Pajničevega očeta, ki je član gasilskega društva že 63 let. Prsa vrlega gasilca kras! Že vrsta odlikovanj. Tudi na zboru je b;' i sporočeno, da je tov. Pajnič (doma je lz Zapotoka) predlagan za novo odlikovanje, kot priznanje za veliko požrtvovalnost in delo v gasilstvu. Naj bo še dolgo čil ln zdrav ln v ponos gasilcev! Na gasilskem občnem zboru so razpravljali tudi o drugih stvareh, tikajoč se njihovega bodočega dela. Lepe nasvete pri tem jim je dal tudi predsednik OGZ tov. Kovačič. Tega dne je bil občni zbor tudi Prostovoljnega gasilskega društva Sušje, ki združuje vasi Sušje, Slatnik in 21ebič. Tudi tu je bila lepa udeležba na zboru, pogovorili so se o dosedanjem delu, ki je bilo uspešno, te.r sprejeli sklepe, ki jim bodo napotilo za bodoče delo. zdravnike, sociologe, psihologe in pedagoge. Razvedrilo in zabava se dialektično vezeta s procesom dela. Mehanizacija in specializacija povzročata pojav splošne živčne preutrujenosti. Napredek v mehanizaciji delovnega procesa je osvobodil človeka nekdanje velike fizične preutrujenosti, a ga je pahnil v še večjo utrujenost, namreč živčno in duševno. Prav ta velika živčna utrujenost pa žene človeka k razvedrilu in zabavi. To najdemo tudi pri mladini. Vzroki za razvedrilo so v življenjskem tempu ln delovnih načinih; prav tako moremo vzroke za raznovrstne oblike razvedrila Iskati delno tudi v vsebini ln načinu šolskega dela, t. J. pouka, ki Je včasih dolgočasen, ne-interesanten, ki živčno utruja, da si mladina želi razvedrila. Kaj Je pokazala analiza, ki Jo Je napravil prof. Pediček Franc? Anketiranih Je bilo 3316 dijakov lz 124 razredov od 5. do 8. razreda. Za analizo Je prišlo v po-štev 3004 odgovorov. Prvo mesto dajo dijaki športu (903 dijaki), sledijo: branje (556), kino (417), Klaiba (293), narava (2fil), gledališče (207), ples (187): 270 pa Jih navaja šah, radio amaterstvo. ja-dralstvo. debato, petje, družbo Itd. Za šport se Je Izreklo torej 29V. vseh. In sicer 80't delavskih đijakoV. 63»/. nameščencih, 27»/. kmečkih In 23Vi obrtniških. Sport pomeni danes najljubše razvedrilo, ki ponekod že negativno vpliva na studijsko vztrajnost In kulturnost naših mladih ljudi, če ljudje, k1 Imalo mladino v rokah, ne malo Izrabiti velikih ln dragocenih možnosti, ki jih pametno vodeno športno udelstvovanje ima. Nogomet le morda najboli prlllubljen. Sport predstavila pr* mladini sito, s katero Je treba pri vzgoji računati, ker pri tej množičnosti n! le oblika razvedrila, ampak vzgojni faktor šole In družine, zato ne bi bilo pametno, č delajo Ljudska univerza, kmetijski in gospodinjski tečaj. Predavanja Ljudske univerze s podroija družbenih ved, kme_ tijstva, gospodars.-va ln tehnike so zelo pestra. Sem in tja nas obiščejo tudi predavatelji iz Črnomlja in Metlike. Obisk je nadvse zadovoljiv. V gospodinjskem tečaju se mlade ftOtpodU nje ln dekleta urijo v šivanju, krojenju, pletenju in vezenju. Upamo, da nas bodo ob zaključku tečaja presenetile z razstavo svojih izdelkov. S. S. KORISTNI NASVETI ZA GOSPODINJ!: Zdaj ko primanjttvjš jabolk, pomaranče vn limone pa so precej drage, dajte otrokom čimveč redkvica. Ce želtee, da bo rii, ko bo kuhan, lepo bel, kanite vanj \xekaj kapljic limone- Ce hočete pogreti pečenko, jo zavijte v pergamenini papir namazan z maslom, in jo l>ostavite s Ponvijo v peč.o. Tako pogreta pečenka bo zelo sočna. Ce so jponue, pekače in druga posoda osmojene, jih 2la'ika uin-ijemo, če jih putUmo nekaj ur namočene v slani vodu Aluminijasto posodo lepo umijemo, če kuhamo v nji jabolčne olupke ali odpadke od Spinače. Iz DragatuSa Letot se žen« m dekleta lz Dragatuša in okolice zelo zanimajo za gospodinjsko Izobraževanje, Okrajni odbor Zadružne zveze je njihove želje upošteval ln jim preskrbel strokovno moč iz Črnomlja. Občina pa Jim j« pripravila prlmione prostore. Tako se je &■ februarja začel tečaj, ki ga obiskuje 35 žena in deklet. Prosvetni delavci bodo pripravili tudi različna strokovna prednvanja, ki bodo tečnj-nicunt razširila znanje splošnih predmetov. 8t«T. 8 »DOLENJSKI LIST Stran 5 Kaj delamo na novomeškem učiteljišču Polletne počitnice so za nami. Zopet se je pričelo resno delo tudi na našem zavodu. Učni uspeh je bil doslej še kar lep. Poglejmo, kako pa je z drugim delom! Na učiteljišču imamo samostojno mladinsko organizacijo, ki je vsestransko delavna. Njena glavna naloga je politična in splošna kulturna vzgoja članstva. V začetku leta smo sklenili, da bomo imeli vsakih štirinajst dni razredne sestanke, na katerih se bomo seznanjali s političnimi dogodki doma In po svetu. Glavni namen sestankov pa je, da naši mladini, kot bodočemu učiteljskemu kadru, enkrat za vselej razčistimo pojme o religiji, da ne bomo vzgajali na našem zavodu kakih dvoličnežev. Kulturnoprosvetno delo je v letošnjem šolskem letu uvedeno kot obvezni predmet za četrti letnik. Doslej smo se podrobneje seznanili s teorijo, sedaj, pa bomo začeli s praktičnim delom. Za Novoletno jelko smo pod vodstvom prof. Trdana na-študirali enodejanko »Gumb«. V kratkem bomo začeli s študijem kakega večjega dramskega dela. Vse kaže, da se učitelj iščniki zanimajo za dramatiko, saj je v krožku okoli 40 dijakov. Kako pa je z delom ostalih krožkov? Prirodoslovni krožek pod vodstvom prof. Zobca pridno dela. V zimskem času imajo različna predavanja s podTočja naravoslovnih znanosti, prirejali pa bodo tudi ekskurzije. Največ članov ima Turistični krožek. Vodi ga prof. Titel. Krožek redno organizira gospodarske, geografske in literarne ekskurzije. V oktobru smo po-potovali od Litije do Čateža. Prehodil i smo torej tisto pot, ki jo je naš pisatelj Levstik neštetokrat prehodil, ko je bival kot domači učitelj pri grofu Thurnu, In jo opisal v knjigi »Popotovanje od Litije do Čateža«. Druga ekskurzija je bila na Gorjance. Decembra smo naredili večji korak: obiskali smo Litostroj, hospitirali v Gluho-nemnici, v Drami pa smo gledali Goldonijevega »Lažnika«. Tudi naša Počitniška zveza snuje načrte za izlete, ki jih bomo prirejali v poletnih mesecih. Literarni krožek je letos precej močan, saj šteje 17 članov. Delo jim usmerja prof. Bačer. Seznanjajo se z deli naših pesnikov ln pisateljev, vodijo pregled knjižnega trga in mesečnih revij ter o njih referi-rajo. Pogosto se vadijo v recitiranju, preberejo kako svoje delo, ki ga skupno ocenijo. V vsakem mesecu se s skromno proslavo spominjajo naših velikih mož. Za Prešernov praznik Dopisujte v »Dolenjski list« iflimogreclc Več uslužbencev okrajnega ljudskega odboia Novo mesto se vozi v siuibo z vlakom, med njimi tudi tovarišica J. P., ki se vozi lz postaje Trebnje. Vsi ti se vozijo, ker pač v Novem mestu ni stanovanj. Iz teh razlogov Imajo tako kot, dijak.i pravico do mesečne prevozne karte na železnici. Navedena je potem, ko je predložila vse potrebne dokumente za pravico do mesečne prevozne karte, rabila samo Se podpis šefa postaje v Trebnjem. To pa v Trebnjem, kot kaže, nI tako lahko dobiti. Tri dni je čakala na sam podpis, trikrat Je plačala po nepotrebnem celo vozovnico, samo zato, ker šef postaje baje nI utegnil podpisati legitimacije. Da bi ta podpis čimprej dobila, Je šel brat dvakrat s kolesom iz Rodin v Trebnje zaradi tega podpisa, pa obakrat zastonj. Kar je pa še posebno značilno pni tem je to, da si podrejeni uslužbenci baje sploh ne upajo opomniti svojega šefa na tako dolžnost, Iz kakšnih razlogov, to vedo BCtnL Bilo bi prav, da bj vse to vedela tudi Javnost ln pri tem presodila, č« so odnosi Sefa do podrejenih boljši, kot ko do potuločega občinstva, kakor je razvidno v gornjem primeru. ■ Prejšnji teden je bilo v Novem mestu predavanje. Organizirala ga Je Ljudska univerza. Obisk je bil ZSlO velik, veliko ljudi nt dobilo sedeža ln so stali v zadnjem delu dvorane. Vsi, ki so predavanje res poelušalt. so bili z njim zadovoljni. Ne daleč od vrat pa so stali trije mladi ljudje, dve tovarlftlcl ln mladinec, očivklno vsi tiiie dijaki nnvomeSk? n'mnazlje. Skoraj ves čas predavanja so med seboj šepetali ln se hihitali. Na koncu predavanja, ko Je nekdo prosil predavntello za neko pojasnilo, po sem slišal od neke tovartšlce izmed navedene trojke na račun predavanja tako pripombo, da Je no morem ponoviti. Zakaj taki Hudje sploh pridejo na predavani? AH morda samo zato, da gredo lahko zvečer ven? Bržkone bo tako. Toda, če I« nočejo poslušati, vsnl neksl olike bi pa morali pokazati. Ne bi bilo odveč, čc bi profesoril take »udeležence« predavanj kd»l pa kdaj vprašali o vsebini predavanja. so priredili lepo razstavo, 8. februarja pa je ves zavod proslavil spomin tega velikega umetnika in misleca. Zelo delaven je pevski zbor, ki ga vodi prof. Markelj. V kratkem bo priredil akademijo. Naše Izvenšolsko delo je precej uspešno, saj ga podpira šolska uprava ln naši požrtvovalni profesorji. Vendar pri vsem tem nikoli ne pozabimo, da je naša prva dolžnost učenje. K. Neka) Iz Žužemberka Sredd decembra se Je na pobudo Kmetijske zadruge začel v Žužemberku kmetljsko-gospodinjski tečaj za dekleta. Lepo je videti 33 mladih deklet pri teoretičnem pouku. Kmetijstvo, sadjarstvo ln vrtnarstvo približuje tečajnicam tov. Mervar, njihov nekdanji učitelj, o moralni vzgoji ln zdravstvu govori tov. Lavričeva, ki je tudi tehnični vodja tečaja. Najbolj so se dekleta navezala na svojo mlado kuharico Karmelo Mlakarjevo. Zanimajo jih preda- Suhorske novice Tudi na Suhorju to zimo delo ni zamrlo. Odrasli in mladina hočejo čimbolj koristno izrabiti zimski čas. 2ene obiskujejo kuharski tečaj, ki je združen s poukom ročnih del; vodi ga tovarišica GršiČeva. Kar veselje jih je gledati, kako se trudijo, da bi si pridobile čimveč znanja. Ta želja po znanju je najboljši pogoj za uspeh. Tečaj je trikrat tedensko, obiskuje ga 17 tovarišic; med njimi so nekatere iz zelo oddaljenih vasi. Rade žrtvujejo dolgo pot In vsak teden tri popoldneve za svojo izobrazbo. Mladina pa skrbi za kulturno razvedrilo. Naštudirala je veseloigro v štirih dejanjih »Okence« in se z njo predstavila na domačem odru. Takega kulturnega razvedrila si ljudje žele, saj je bila dvorana polna, le škoda, da je takih prireditev na Suhorju premalo. Igralci, čeprav mladi in neizkušeni, so dobro podali svoje vloge, zlasti glavne vloge so bile odigrane prav dobro. Obojim, tako že-inam kot mladini, želimo pri njihovem prizadevanju obilo uspeha. J-an vanj a o prehrani in gospodinjstvu, tudi pri ročnem delu so zelo marljiva. Prva dva sestanka SZDL sta bila v začetku februarja. Oba sestanka (za levi in desni breg Krke) sta bala zelo dobro obiskana. Tov. Suhadolnik Je prikazal važnejše dogodke v svetu in doma, govoril je o razvoju ljudske oblasti in, končno, o komunah in pripravah nanje. Člani so razpravljali o združitvi obeh trgovin. Zeleh so tudi, naj bi se članarina pobirala sproti in ne šele ob koncu leta ali celo za nazaj. Roditeljski sestanek smo imeli 6. februarja. Prišlo je precej staršev lz Žužemberka in okolice. Prišlo Je celo precej očetov. Popoldne so bili taki sestanki tudi po vaseh. Učitelji so starcem prikazali učni uspeh ob koncu prvega polletja, slišati so o knjigi v zvezi z otrokom, o Prešernovi družbi, ki Ima v teh krajih še vse premalo naročnikov. Seveda smo se na sestanku pomenili tudi o perečih vzgojnih vprašanjih, o mlečni kuhinji ln podobnem. Prešernovo proslavo smo imeli 8. februarja v kino dvorani. Sodelovali so mladinci, dijaki ln moški pevski zbor. Mladina pod vodstvom učitelja Kržana pripravlja Nest>royJevo veseloigro Utopljenec. Člani KUD pa študirajo v režiji Srečka Kodreta Thymei«rJevo Mladost pred sodiščem. K. Preiernova proslava v Orehovicf Spomin smrti našega Prešerna je tudi Orehovflca dor-stojno počastila. Vso zimo so prihajali od blazu in daleč na pevske vaje ljubitelji pesmi in se na Prešernovi proslavi predstavili s samostojnim koncertom, ki je bil izredno kvaliteten. Brezhibna izvedba zahtevnih Premrlovih in Devo-vih skladb je ganila poslušalce do solz Huda trgovska žilca Drago Badovinac iz Stopic 31 pri Novem mestu je bil že divakrat kaznovan zaradi nedovoljene trgovine, drugič celo na 7 mesecev zapora. Obe kazni pa ga nista izpametova-li. Lani v decebru je spet nakupil od kmetov v Sentjoštu okoli 1500 mladih smrekic za novoletno jelko in jih z do-kajšnjirp zaslužkom prodal v Zagrebu. Kupil jih je po 50 din, prodal pa drevesce tudi po 180 din. Zanimivo je pri tem, da ko kmetje že sklenili pogodbo za smrekice z Zadružnim trgovskim podjetjem v Novem mestu, pa so pogodbo razveljavili, ker iim je Badovinac zatrjeval, da se on na tako trgovino dobro spozna, zato so jih Se ena s trgovsko žilico Tudi F, P., gospodinja lz Novega mesta, se ne bi mogla pritožiti, da ji manjka smisel za prekupčevanje. V okolici Mirne peči in tudi drugod je nakupovala jajca, orehe, suhe gobe, pa tudi fižol in moko, ter vse to spravljala na ljubljanski trg in posameznim strankam, seveda za primeren zaslužek. Prinesla je na prodaj tudi kako manjšo stvar. V dveh letih je nakupila ln prodala poleg drugega najmanj 1200 jajc. Na sodišču pri razpravi nikakor ni hotela razumeti, da je tako prekupčevanje prepovedano. To toliko bolj, kor se prav s tem povsem neupravičeno dražijo življenjske potrebščine in so ravno prekupčevalci vseh brani najmanj ootrebnl posredovalci v na§i trgovini. Mesec dni zapora, pogojno za dobo dveh let bo za F. P. prav gotovo trda preizkušnja, sal pravijo, da le stara narvada železna srajca. Novosti DZSZ (Nadaljevanje s 4. strani) Zmanjšanje pokojnine ali invalidnine je odvisno od števila družinskih članov, ki jih upokojenec preživlja. Upokojenec brez družine prejme za ta čas Wf* pokojnine, upokojenec z enim družinskih članom 75%, upokojenec z dvema članoma 90%, upokojenec s tremi aH več družinskimi člani pa prejema kljub zdravljenju v bolnici polno pokojnino. Zaposleni družinski član! In družinski člani, ki imajo lastno pokojnino, se pri tem računanju ne štejejo. Pokojnine se v gornjem slučaju ne smejo zmanjšati pod naslednje zneske: 2500 din me-jteftno za uživalca brez družine, 3750 din mesečno za uživalca z enim družinskim članom. 4500 din za uživalca z dvema družinskima članoma. Težavnejle je pri upokojencih, ki so po par dni na zdravljenju ln pri dru- žinskih upokojencih, pri katerih le navadno več souživalcev pokojnine, na zdravljenju pa Je samo eden od uživalcev. Zavod! za socialno zavarovanje nimajo podatkov, koliko In katere družinske člane upokojenec preživlja, zato je nujno potrebno, da si upokojenec ob vstopu v bolnico ali med zdravljenjem oskrbi potrdilo občine, katere družinske črtane preživlja in gn pošlje neposredno zavodu za socialno zavarovanje alt pa ga Izroči bolnici ob »prejemu, da ga pošlje skupno z računom zavodu za socialno zavarovanje. Ako zavodi potrdila ne bodo orejeli med zdravljenjem, bodo prisiljeni obračunavati pokojni no v kasnejših mesecih, ko bodo prejeli račune lz bolnice ln ko bo upokojenec le doma, zavodom pa bodo s tem povzročili nepotrebno korespondenco o ugotavljanju družinskih članov. M. P. prodali njemu. Kaj čudno vlogo je pri tej kupčiji imel lesni odsek kmetijske zedruge Stopiče. oziroma lesni manipulant F. T., ker je badovinac za drugo pošiljko smrekic dobil dovoljenje, da sme prodajati pod imenom kmetijske zadruge, zadruga pa je menda zato dobila 5 din od drevesca. Za to prekupčevanje Je bil Badovinac obsojen na 6 mesecev zapora in 800 din pov-prečnine. Najlepši hrast si je hotel prisvojiti Jože Krašovec, mizar iz Jelš, je v gozdu splošnega ljudskega premoženja posekal najlepši hrast in ga nameraval razrezati za deske. Ker je bil les primeren za furnir, je bil posekani hrast vreden po današnji ceni nad 34.000 din. Zaradi nepravilnega razreza debla in neprimernega časa poseka ima Gozdno gospodarstvo škode nad 25.000 din, ker so hlodi zaseženi pri njem, bili porao-rd samo za deske. Krivdo za posek tega hrasta je hotel Krašovec naprtiti takratnemu logarju A. S., da mu ga je on ob priliki, ko mu je odkazoval les za drva, pokazal tudi ta hrast češ: VidiS, kako je lep; če ga rabiš, ga posekaj. Tega ni mogel dokazati, ker mu ga logar ni zaznamoval, niti ni imel zanj nakazila. Zaradi poseka hrasta je bil Krašovec obsojen na 10.000 din kazni, plačilo stroškov in 700 din povprečnine. Gozdno gospodarstvo bo lahko svojo oškodninsko zahtevo uveljavilo s civilno tožbo. NOVI ODBOR Partizana Novo mesto Velika dvorana smdfkalnega doma bi bila skoraj pretesna za vse fizkulturnike in goste, ki so se preteklo sredo tamkaj zbrali, da bi pregledali dosedanje delo novomeškega Partizana, si zadali nove naloge Ln izvolili nov odbor. Skupščino, ki je bila četrta po redu, je otvoril predsednik tov. Colarič, pozdravil vse prisotne, še posebej pa sekretarja M K ZKS tov. Goloba Ludvika. Po običajnih formalnostih so poročali tajnik, načel-n,i'k in blagajnik, ki so v svojih izčrpnih poročilih obravnavali vse uspehe, pa tudi neuspehe društvene uprave in društva samega. Već o tein bomo spregovorili v eni i »med prihodnjih številk. V živahni raizpravi, ki ie sledila poročilom, so sklenili, da se nogomet dokončno izloči iz uprave Partizana in u-bere samostojno pot v novem nogometnemu društvu, katerega iniciativni odbor že nekaj časa dela. Ovr/eno je bilo tudi mnenje, da je neuspehov nogometašev kriv tov. Doljak. Krivdo za neuspehe je iskati pri nogometaših samih in pri tistih njihovih zagovornikih, ki so v svoji nepoučenosti in pristranosti izza plota streljali na društveno upravo, ali p« celo zlonamerno pačili resnico o nogometnih igriščih. Precej govora je bilo tudi o letošnjem pokrajinskem zletu v Celju, na katerega se društvo že dalj časa pripravlja. Najmlajši panogi, malemu rokometu, je potrebno u-rediti igrišče, ki bo ustrezalo vsem predpisom. Računati je tudi s tem, da bo začel z rednimi treningi tenis, za katerega je na vidiku ustanovitev samostojnega kluba. Teniška igrišča naj bi bila kot nekoč na gornjem delu Loke. Delo društvene uprave sta pregledala dva člana nadzornega odbora. Ker je bilo njeno delo uspešno, je bila raz-rešnica, ki jo je v imenu nadzornega et ministrov Karla X. zaprtih v Hamu v ječi, se je zbralo ljudstvo in vzklikalo: »Smrt ministrom! Vrzite Polignaca v vodo!« — Minister Cantelauze je tedaj dejal knezu Polignacu: »Zdi se, da ste vendarle vi od nas vseh najpopularnejši.« Minister Richelieu je izjavil, da ni tako nedolžnih petih besed, zaradi katerih bi ne mogel, če bi hotel, zapreti kogarkoli. Nekdo je dejal: »Ena in dve je tri.« — »Kaj? Vt se norčujete iz najsvetejše trojice? Marš v zapor!« mestu ugotovila pristranost in nezakonitost mestnih oblasti. Prav odločno je nastopil tudi prefekt, češ da je le on pristojen za kaznovanje dijakov. STARO GIMNAZIJSKO POSLOPJE Za gimnazijsko poslopje je kupilo mestno starešinstvo v bližini samostana hišo in vrt nekdanjega mestnega sodnika 1 rička. Veljalo je preko 200 goldinarjev, šolske sobe so bile zelo skromne. Tla so bila iz ilovice in kamna. Pozimi so morali navadno dijaki sami skrbeti za kurjavo. V pogodbi namreč ni bila izgovorjena in mestna občina se je upirala, da bi kaj prispevala. Za šest latinskih šol je bilo na razpolago le pet učilnic. Ze koncem 18. stoletja je bilo poslopje v zelo slabem stanju. Ko so 1. 1809 prišli za nekaj let v deželo Francozi, so skrčili gimnazijo sprva na dva, nato na tri razrede. Za njimi je avstrijska oblast prejšnje stanje obnovila s to ra/liko, da je bila gimnazija do leta 1819 pet — nato pa šestrazredna. Ker je bilo na razpolago le pet sob, je bil en razred v mestni hiši, kjer je imela pouk tudi dekliška šola. Leta 1821 so poslopje s pri/idavo nekoliko razširili. Ko je gimnazija na začetku druge polovice 19. stoletja postala oseinrazredna, so zgradbo vnovič popravil i in povečali. Vsled vedno večjega dotoka dijakov so leta 1871 vso stavbo dvignili za eno nadstropje. Pri tem je ostalo do leta 1912, ko se je gimnazija preselila v novo poslopje, kjer je še danes. (Nadaljevanje prihodnjič) KULTURNI RAZGLEDN1K Letošnfi dar »Kmečke knjige" Založba »Kmečka knjiga« je izdala za leto 1955 Koledar, Zgodovino slovenskega naroda, Po-menke o krmljenju živine in povest Ignaca Koprivca »Nevid-na steza«. Knjige so lepo opremljene, tiskala jih je Blasnikova tiskarna v Ljubljani v povprečno 15 tisoč izvodih. Cela zbirka stane 300 dinarjev. Koledar »Kmečke knjige« za leto 1955 je podoben koledarjem vseh naših založb. V prvem delu knjige ima vsak mesec svojo stran, ki jo izpopolnjujejo ljudski pregovori in vremenske napovedi, ilustracije običajev, seznam spominskih dni, slike iz našega življenja, portreti pesnikov, pisateljev in narodnih herojev. Sledi leposlovni del, kjer najdemo članke o Janezu Trdini (ob 125-letnici njegovega rojstva in 50-letnici smrti), o slovenskem slikarju Antonu Ažbetu in o skladatelju Slavku Ostercu. Dr. Mirko Rupel nadaljuje svoj lanski prispevek o razvoju slovenske knjige. Sedaj obravnava protireformacijo in njen pomen za slovensko knjigo. Od pesnikov sodelujejo Tone Pavček, Ciril Zlobec in Kajetan Kovic. Dolenjci bodo posebno veseli Pavčkove pesmi o dolenjski pokrajini, kmetu, valovečih. žitih, lanu, plavdeah in dekletu. Prozo zastopa nekaj črtic iz kmečkega življenja (Ferdo Godina, Ivo Zorman). Tretji del, »Kako je po svetu*, nas seznanja z nekaterimi političnimi dogodki, s tajimi deželami, njihovim življenjem in navadami. Tudi rubriki »Za vsakogar nekaj« in »Za naše kmetovalce« obsegata zanimive poučne članke. 'Na koncu Za cicibane In pionirje V PORODNIŠNICI »No, sinko, kaj naj ti mamica kupi, bratca ali sestrico?« »Eh, jaz bi najraje bicikl!« DRAGI OTROCI! Danes, ko imamo malo več papirja, je tudi za vas nekaj. Posvetili smo vam tale kotiček ugank, zank ln križank. 2e spet ugibaj, se boste mogoče jezili. Toda tokrat je vredno ugibali; tisti, ki bodo pravilno raSill vse točke, naj jih pošljejo na naše uredništvo. Štirje, ki bodo tako srečni, da bodo izžrebani, bodo prejeli lepe knjižne nagrade. Sedaj pa kar na delo! Najprej boste rešili križanko »Pet«. Ta vam bo 5!a gotovo od rok, saj ste v šoli navajeni na same petice. Tisti, ki ste z njimi malo skregani, boste morali pa bolj pomisliti. No, pa bo že šlo. Križanka »5" Vodoravno: 2. pot, 4. obrtnik, 6 egipčanski bog. 7. kmečka obdelovalna zadruga, 9. zaradi, 10. del kolesa. 12. fantič, 14. grški slikar, 15. rubež, 17. veznik, 18. začimba (srb.), 19. del kolesa, 20. egipčansko božanstvo, 22. del človeškega telesa, 23. gorivo. Navpično: 1. vrsta, 2. osebni zaimek, 3. gomile (brez v), 4. mesto v Sloveniji, 5. štorklja (srb.), 6. vrsta uganke, 8. opis, 9. pevski Zbor, 11. nedelaven, 13. tvor (samo dve črki), 16. nlkalnlca, 19. predlog, 21. znak za kemično prvino, 22. unites states, 24. pesniška oblika. 2. Ali dobro poznate svojo lepo Dolenjsko? Bomo videli; v tehle stavkih Je skritih i« dolenjskih krajev. Poiščite Jih! 1. Kazimir naposled zavpije: »Potreb njegovih mi ni mar!« 2. Ona se mlčno oblači. 3. Pri nas samo na črno mefjejo. 4. Mostič nad vasjo Je »d nesla po voden j. 5. Deček jc narisal koče v jelkah. 6. Praznovali so Martinovo mest nedelje. 7. To niso dobre žice. s. Povsod je mokro, roge se vdirajo do kolen v blato. 3. Rešili boste dve posetnlct. Veste, kako se rešujejo? Nekateri »te v tem pravi mojstri, drugi boste pa Se. Povedali bomo, kako sr tej stvari streže: iz črk, ki sestavljajo ime, morate sestaviti novo ime, po katerem sprašuje posetnica. ANTE GRIVC Tale tovariš Je hribolazec. Na katero goro se Je največkrat povzpel? MARICA RAK Kaj Je ta ženska po poklicu? 4. Sedaj pa samo Se igračka. V kvadratke boste vodoravno In navpično vnesli besede, ki pomenijo: 1. rabi se pri peki kruha, 2. jo je največ v naravi, 3. nas praded, 4. prvi slovanski knez. Rešitve pošljite do 5. marca! Zvonko čemaZar: ROK SE IGRA Urnih rok: li op s asa, lahkih nog: traiala, v širni log sem in tja, naokrog kar se da, v smeh ln Jok pi>a dva, mali Rok se Igra. je še križanka in drug drobiž. Precej je ilustracij, portretov in nekaj reprodukcij slikarice Cite Potokar. Roj o Grafcnauer: Zgodovina slovenskega naroda S to knjigo je založba »Kmečka knjiga« začela izdajo obsežnega dela, ki ga je pripravil univerzitetni profesor dr. Bogo Grafenauer, namreč »Zgodovino slovenskega naroda«. Delo bo izšlo v sedmih zvezkih, ki bodo prikazovali zgodovinski razvoj na Slovenskem »od najstarejših časov pa do danes«. Zgodovina je poljudnoznanstveno delo, vendar ne v starem pomenu besede. Avtor vidi razliko med »pravim« znanstvenim delom in takim, ki je namenjeno ljudstvu, samo v tem, da zahteva poljudno delo več pojasnil in ne dopusKa izvedbe podrobnih dokazov za vse trditve. Snov obravnava z moderno zgodovinsko metodo, ki se ne zadovolji samo s opisovanjem posameznih dogodkov, temveč zahteva razlago njihovih vzrokov in posledic. Letošnji prvi zvezek obravnava dobo od naselitve Slovencev do uveljave fevdalnega družbenega reda. Knjiga je opremljena s številnimi slikami in zemljevidi, ki pojasnjujejo obravnavano snov. Vsekakor je to delo, ki že s tem prvim zvezkom daje založbi vso čast, bralcem pa knjigo, ki s« jo težko pričakovali. Pomeniti o krmljenju živine Te knjige bodo posebno veseli naši živinorejci, saj je njim tudi namenjena. PripraviM so jim jo znani kmetijski strokovnjaki: dr. Marijan Pavšič, ing. Oton Muck, ing. Erik Eiselt in ing. Jože Ferčej. Pavšiča naši kmetovalci že poznajo: lani Je založba »Kmečka knjiga« izdala njegovo delo o »Vsreji mlade živine«, pa tudi Eiselt-Ferčeje-* vo »Prašičjerejo«. Letos so se združili in po medsebojnih po-menkih in preudarkih napisali knjigo, po kateri bo posegel sleherni napredni živinorejec. V njej se bo poučil o krmi, njenih sestavah, vrednosti, pravil ni pripravi in uporabi. Poseb no opozarjajo na peso, repo, krompir, silažo, rezance slad korne pese in nekatere druge ostanke predelovalne krmilne industrije, ki se ne uporabljajo v toliki meri kot bi bilo po trebno in koristno. V knjigi zvemo, s čim in kako naj hra nimo posamezne domače živali v določeni starosti: krave molznice, breje krave, teleta, plemenske bike, svinje, pujske, delovne konje, kobile, žrebeta in ostale. Knjigo vsem našim kmetovalcem priporočamo, ker jim bo mnogo povedala. Ignac Koprivec: Nevidna steza je leposlovni prispevek letošnje zbirke »Kmečke knjige«. Obsega dve novelici, ki obravnavata življenje med NOB: »Nevidna steza«,po kateri ima knjiga tudi naslov, in »Za rojstni dan«. Prva novela slika skupino partizanov, ki jih je ofenziva odtrgala od čete, da blodijo po roških hos-tah lačni in utrujeni. Nekateri bi se takoj predali Italijanom, drugi pa žele h Kolpi, kjer se bodo nekoliko ^»pomogli in utrdili čete, da bodo kos sovražniku. Osrednja oseba je partizanka Vida, pisarniška uslužbenka,ki si hoče v gozdovih priboriti boljše življenje. Zaljubi se v partizana Menihu, ki je še vedno trgovec, in jo odkloni: »Kako naj te pa imam rad, ljuba duša? Strgana si kot jaz, ušiva kot jaz, umaza- na pa tudi tako kot jaz. NičJ ženskega ni na Tebi. Jaz bi rad ljubil takšno ptiiko v, krilcu, z belim perilom in takšno, ki diši od nje. Razttmes? Sva si n-a jasnem?« Ta zavrnitev je bila morebiti najtežja kriza v Vidinem življenji. In prav tedaj se ji približa partizan Silni s svojo ljubezensko ponudbo. Vida ga sovraži, saj je storil tako, kot bi »težkega bolnika vlekel na plesišče«. Toda ljubezen Silnega je resnična in vztrajna, zato ne odneha. Vida pa je zanj nedostopna, Menih ji je še vedno drag, zato mu nasede. Pregovoril jo je, da sta se ponoči izmuznila od tovarišev, da bi preje prišla na varno. Toda zjutraj, ko se je zbudila, o Menihu ni bilo ne duha ne sluha. Sama je v neskončnih hostah lačna in obupana. Pridruži se ji Silni, ki je opazil njun beg in jima sledil. Vida je besna, toda Silni se je zaklel, da jo bo rešil iz tega pekla. Nekaj dni tavata po grapah in gričih, se umikata rafalom, prebijata se skozi laške obroče. Vida je že na koncu s svojimi močmi, z velikim naporom obvaruje Salni njeno življenje, do smr^i izmučena se končno znajdeta na varnem, pri četi. Tudi Menih — komandant je tam. Ko pride Vida k zavesti, spozna, kaj je storil zanjo Silni. Zal ji je za bridkost, ki mu jo je prizadejala, saj bi ga, sedaj skoraj lahko vzljubila. Toda takrat ji namigne Menih, naj gre z njegovo četo, z njim. V Vidini duši se bije boj. Mejiihova četa je že odšla. Vida plane s tal in steče za njo, Silni pa obsedi na štoru. »Za rojstni dan« je zgodba iz okupiranega Maribora. Li-zin fant Matjaž je organizator podtalnega gibanja., živi kot Gorazd v ilegali. Nemec Hugo Lukas to izve, zato se ji približa z namenom da bo iz nje vse izvlekel in se proslavil kot zatiralec nevarne golazni. Začne ji dvoriti in izpovedovati svojo brezmejno ljubezen. To ume tako imenitno, da neizkušeno Lizo, ki jo Matjaž zaradi napornega in odgovornega dela malce zanemarja, skoraj preslepi. Za svoj rojstni dan si hoče priti na ja?no. Povabi Huga in Matjaža, ki se je težko prebil v mesto. Toda tu doživi veliko razočaranje: s Hugom privro v hišo gestapovci, ki do nezavesti pretepo Matjaža, ga vklenejo in odpeljejo. Na policiji zahtevajo od nje, da izda vse svoje liudi. Hugo ji hoče pripraviti beg, če bo njegova. Liza tega noče. Posreči se ji uiti. Zasledujejo jo, vrže se v Dravo, tudi tu ii varna, brodi po poljih, toda povsod so 7asledovaIci. Na poti proti Pohorju izmučena izdihne. Le kai si bo mislil o njej Matjaž, ko mu ni mogla vsega razložiti. Kako je avtor zgodbi oblikoval, s kakšno umetniško močjo? Reči moramo, da precej povprečno. Ob takem delu imamo občutek, da je partizanska tematika že izčrpana, kar seveda ni res. Jezik jc realen, poln novih metafor, ki so včasih nemogoče. Velja pa, da ie knjiga Ignaca Koprivca dokaj zanimivo branje. D.Z. 7000 let star kanal Skandinavski učenjak jc odkril v Mezopotamiji ostanke 1 (>0 kilometrov dolgega kanala, ki so ga zgradili tvorci mezopo-lamske civilizacije pred najmanj 7000 leti. Kanal, ki je šol vzporedno z reko Eufratom, je bil zasut s peskom in zato žela danes najden. Jože Dular: Posekana hosta (Zgodba iz 1913) »Seveda, kdo bi si takrat mislil, da se bo z njim in njegovimi tako razpletlo. Kot v k a U i povesti, kjer se pravica že za življenja izkaže. — Da, tisto jc pa njegov sin,« je rekel stari Tončič, ko sta se onadva znova stegnila proti oknu in pogledala za pijanim harmonikarjem na cesti. Zunaj je vlekla mrzla burja; ▼ ostrih sunkih je pometala cesto ln trgala ko?me dima na sosednjem dimniku. Razćeper-jsnl vrabec je poplesaval na cesti, kot bi se hotel upirati, pa ga je burja s sunkovitim zamahom posnela in ga vrgla pod streho. uSkopčev da je?« je mladi nejeverno sijal za onim, ki je izginjal po cesti ln se oberoč lovil za klobuk ter si ga pritiskal na glavo. »Baje so bili bogatl?t »So. Kaj očeta nisi poznal?« Oi4 je odkimal in se odmaknil c*J okna, kamor je skozi zuna-trjjV> rt2tj#> šipo silila burja in potresavala vršič rožmarina v zaprašenem cvetličnem loncu. »Ne, nisem ga poznal,« je rekel mladi, ko je prijel za ste-, klenico in točil v kozarce. »Pa fant, pravijo, da menda nI pri pravi?« »Ni. Mogoče jc to kazen, ker je bil stari z ljudmi tak, kaj jaz vem,« je rekel stari zamišljeno. »Oba sinova sta mu bila na fronti: prvi je padel, drugemu pa se je v Galiciji od vsega hudega zmešalo. Stari sam Je pa tudi pri vsem svojem bogastvu od lakote umrl. Pravijo, da zato, ker ga je Brjevc preklel . ..« »Preklel?« se je zdaj začudil oni drugi. »Preklel, kajpak. Kleli so Skopca pravzaprav vsi, ki so imeli z njim opraviti. Eni bolj, drugi manj. Toda Brjevcu so je pošteno usedel v želodec. Imel ga je kleti za kaj, imel!« Tončič je segel po koza-rcu. »Pa je oni... pa je Brjevc . ..« Je vprašujoče začel prvi. Stari Tončič je počasi odložil prazen kozarec, si obrisal s hrbtom roke mokra usta ln rekel: »E, fanta, no... mogoče bi rada slišala. Tisto o Skopcu ln Brjevcu je končno cela zgodba.« Seveda, marsikaj so ljudje govorili o Skopcu. S preneka-terim je prav nemilo opravil, tako z Mihovcem in Mavsar-jem pa Sujetom, Senico, Cvile-kom in še z vrsto drugih. Z zvijačo, nasiljem, goljufijo, krivo prisego... Trideset let star je praznih rok prišel v vas, potem pa mu je kar samo padalo v naročje: hiša, celi kosi hoste, njiv in travnikov, krčma in mesarija, žaga In opekarna. Ljudje so se čudili in niso motili razumeti. Toda tako je bilo. Menda je pri Skopcu res veljalo, da se prigoljufanega vinarja drži sreča in da so taki vinarji kvas, na katerem raste in se dviga bogatija. Pa gosposka, h kateri se je zatekel ta ali oni? No, o tem ni da bi govoril. Preveč je zapirala oči. Končno pa je bil tudi Skopec dovolj zvijačen In je vse tako uredil, da mu nI bilo moči preveč očitati.« In ko Tončič to razmišlja, zamahne s prazno stekletiko proti krčmarici, ki se je kakor kup nesreče zagozdila med široko peč in točilno mizo. »No, daj, Mina!« »Ze grem, že letim,« pravi ta zaspano in toliko, da s« ji še ljubi dvigniti od tople peči. »Pa Brjevc?... Kako je bilo z njim?...« povpraša mladi, ko ona le odnese steklenico. »Eh, Brjevc...« pravi Tončič in počasi potrkava s praznim kozarcem po mizi. »Pred očmi mi je, ko da je še živ. Kajpak, vidim ga, ko da je tu... ko da ni od tega že več kakor štirideset let .. .« »Slišiš, žena, do Skopca grem,« pravi Brjevc. »Mogoče bo pa le kupil moje hraste.« Ah, kajpak, to je pravzaprav Brjevc rekel pred štiridesetimi leti, si misli Tončič in še vedno vrti prazen kozarec med prsti. In prav tako kot Brjevca vidi njegovo ženo, ki mu je pravkar odgovorila: »Ko bi le hotel kupiti! Otroci so nagi In bosi, jaz bosa in tudi ti nisi dosti na boljšem. Treba bi bilo priskrbeti svinjski hotel, treba s steklom zadelati razbito okno v kamri, treba kUpftl petrolej pa sol in žve-plenke! In ko bi človek vsaj spet lahko pokusi! pravo ocu-krano kavo! Vsaj za praznike!« »Pa tobak...« vzdlhne Brjevc. »Kajpak, tobak tudi,« mu pritrdi žena in potegne burkle M peči. »Zadosti il se že nakadil tistega listja.« Oba stojita v temačni veži, ki j« prav/uprav kuhinja. Steptana Ilovnata tla so mrzla, le- sen prag od nog Izgledan, da zija pod vrati za pest široka luknja. Dim se v debeli plasti vali pod šljo, od tam pa naravnost pod slamnato streho. Vse je odprto, hladno, burjasto ln tisti ogenj v peči je komaj za luč, ne pa za gorkoto. Pa vendar je obema nenadno toplo, ko mislita, kaj vse bi se dalo kupiti. Samo če ... »Kar šel bom,« se Brjevc Iztrga lz premi sijevanja. »Nisem še sekal, kot veš, odkar sem dobil tisto hosto po očetu. Zdaj pa vidiš, da ne gre več brez krajcarja. Zato bom stopil do Skopca in mu prodal lesa za nekaij stotakov. Mogoče celo za cel tisočak.« »Oh, preveč bo toliko! Hosta bO pillej skoraj prazna,« zaskrbi ženo. »Dobro je, če pustiš kako drevo še za prihodnja leta.« »Tudi na to mislim, Tona,« pravi Brjevc in puha goste oblake bukovega Ustja in sivke. »Samo prav močne hraste bom odbral. Srednjih in mladih se ne bom dotaknil.« »Pa Ce Skopec ne bi...« Ženi se zatnkne beseda. Noče, boji se izgovoriti. Vendar čez čas le nadaljuje: »Potlej pa res ne vem, kam naj se ie obrneš. Drui(l /rtai ne kupujejo.« »No, poskusil bom,« pravi mož ln se obrne na pragu. Zdaj stopa čez vrt. Zmrznjena zemlja mu gluho ooVmeva pod nogami. Izpod težkih sivih oblakov se spušča mrak in gola drevesa na vrtu so kot velike oskublene ptice. Ko pride na pot, mu zazveni kamenje pod nogami in potem zveni vse dotlej, dokler ne stopi na deželno cesto. Nihče namreč ne vozi po tem polu in nihče ga ne oskrbuje. Nalivi ga spirajo in odnašajo v dolino. Samo veliko, težko kamenje so pustili. Toda zdaj je že na cesti ln tam za ovinkom je Skopčeva hiša. Brjevc hodi, toda čim bliže je Skopčevim, tem tež>jl je njegov korak. Toda Čemu? Ali gre krast ali pošteno prodajat svoj les? Samega sebe hrabri, pa mu vseeno noga kar vidno zastaja. NI Skopec na vsako roko. Ali je sploh doma ln če je, aH ga bo pripravljen poslušati? Mrak se je ie zgostil v prvo noč. Nevidne roke burje rahlo tipajo v gabrovl meji In šume po suhem zgrbančenem listju. Po hišah prižigajo luči; v Skopčevl, ki je v bregu nad Krko, meče razsvetljeno kuhinjsko okno dolg, mlgetaijoč pramen po vodni gladini. Brjevc se še obotavlja, pa vendar zagazi na dvorišče. Pe« zalaja in se prične trgati na verigi, Potem se odpro zadnJH vtrata — tista prva na cesto ima Skopec zmerom zaklenjena — in dolga zaplata svetlobo plane na dvorišče. »Mir, Sultan, mir!...« tiša Skopčevka žival. In nato zavpije v temo: »Kdo je tam zunaj?!« Vtem pa Brjevc že ropota po knmnp.lh atopiiic ti Oj, j& razlik* nod eno kuhinjo In drugo! Brjevc stoji sredi svetlega prostora In skoraj pozabi, po kaj je prišel. Klobuk vrti in mečka v roki kot zmeden paglavec ln oči mu begajo po vrsti svetlih medeninastih posod, ki vise po stenah, po porcelanastem posodju, steklenicah In podobah. Potem mu oči zdrsnejo na veliko pisano petrolejko pod stropom in t ikoj noto obstanejo na čudnem steklenem gorilniku za črno kavo. »Z gospodarjem bi govoril,« končno pove. In kot nalašč prav t«ćaj stopi Skopec v kuhinjo. Oblastno, mogočno. Širok in zalit obraz se mu sveti izpod ozkokrajnega klobuka. »Kaj pa plašiš ponoči mojega psa?« pravi In ■ sivimi očmi drobno prebada bajturja. »Prišel sem ...« mečka Brjevd In besedi* mu kar ne gre lz ust.