Da bomo nasprotnike poznali. »Mi, ki smo pošteni . . .« Če vam povem, da so fo napisali demolcrati v »Domovini«, se boste smejali, posebnd še, ko pišejo dalje: ». . . moramo povedati, da imamo poleg gori omenjenih pokvarjencev (to je »klerikalnih«) še tudi radičevsike, radikalske, socijalL!?tične in komunistione pokvarjence!« — Naj se spomnijo na ono priliko sv. pisma, kjer Gospod pripoveduje o farizeju, ki je stal pod oltarjem in govoril: »Hvala Bogu, da nisem tak, kakor drugi!« Tako znajo demokrati, kmetje ne toliko, a drugi krogi po me&tih in na deželi pa jiim verjamejo, ker so po njihovem časopisju zaslepljenL Na protiudarec! Tako pozivajo deanokrati svoje pristaše zoper agitacijo SLS. Ker se na to krepko pripravljajo, bodo tudi prav krepko prejeli, ko bo 5as za to! Pa veliko korajže le nimajo, ko istočasno kličejo vse napredne stranke v skupno fronto. Takih »korajžnih« ljudi pa se slo-veoski mož, slovenski fant ne bo ustrašil! »Slovensko gorje.« Ker bi radi demokrati zalcrili svoje prottsloveTisko delo, ocitajo SLS, da je ona »slovensko gorje.« Naj povedo vlagatelji Slavenslke banke, ki so samo v Sloveniji izgubili na mnogo milijonov prihrankov, če je to povzrooila SLS. Naj povedo Srbi, če je SLS izvrševala razna hujskanja zoper Slovence, kot da niso državotvorni, <ia morajo zato služiti naši fantje v Macedoniji, da so Slovenci avstnjakanti, za kar jih je vlada, ista, v kateri je bil dr. Zerjav, obremenila preko vse pravičnosti z najhtijšuni davki. To naj dokažejo, če je bila SLS tista, ki je zadnje mesece hujskala ibeograjske kroge, naj vendar Sloveniji ne dajejo kakega »izjemnega« stanja, kakor ga SLS zahteva. Tega rsega pa dokazali m povedali ne bodo. Kajti vse to je bilo in je še zdaj delo demokrafov. Zato pa ona psovika, ki so jo naperili na SLS kat »slovemsko gorje«, pade na nje same nasaj, ker to so onli sami v resnici. Sreča, da dolgo ne bodo. Radičevci se bodo uračunali. Sloveosiki radičevci so napravili 1. razred Radičeve šole in zdaj iimajo nalogo, da vsa njegova bivša gesla o pokvarjeni gospodi, ko jifa ije že prezvecil in izpljunil, oni še enkrat predelajo in ponudijo sloveBSikemu kmetu. To zdaj delajo. Nauoili se niso ravno slabo, a naleteli pa bodo slabo, ker naš slovenski kmet — ni hrvaški fcmet. Hirvaski Scmet ti ne bere listov, hrvašM kmet se ne izobrazuje kot naš, ni v razmih gospodarskih organizacijah. Ko je hrvaški kmet čul Radioeva gesla, jim je verjel, ne da bi gledal, ali je to res, ali je možno, ali pa je vse le farbarija. Slovenski famet pa tem razniim geslom ne bo masedel. Enkrat je žo istim ljudem, a več ne bo! Ali niso že ikmalu po prevratu takratni samostojneži, sedanji radičevci, tudi prihajali z istim gesloon: »Emet kmeta« in ne vemo, kaj še vse? In fatnetje so verjeli. Takratni samostojni so dobili osem pogilancev. In ti poslanci so sodelovali pri centralistični ustavi, ti poslanci so zanjo glasovali skupno z demokrati, ki so jih priklicali na ta svet. Ko pa je slovenslki kmet to videl, je pa začel te (kričaoe in njiliova gesla drugače presojati. Danes mu jih lahko napišejo na vrata, če hočejo, slovenski fcmet ve, da je to le radičevska vaiba, zanjka, s katero ga hoce gospoda — pa nepokvarjena gospoda — zopet dobiti aa limanice. Toda radičevdi se bodo uraounali! Socialisti zoper Cerkev. Socialisti so zato tu, da med delavstvom, med katerega vzvišeni demokrati ne gredo razširjat svojega protiverstva in svobodomiselstva, opravljajo ta posel. Oni so bili prvi, ki so začeli zbirati prispevke med delavci, da se v Mariboru pozida pec za sežiganje mrličev. Ker pa ljudjo tej abirlki miso preveč prispevali, ker bi si vsak moral za svoj pogreb imenda še eno klaftro drv pripraviiti, so mislili, da 'bo treba Ijudi najpreje pripraviti do tega, da bodo od Cerlrve odpadli. Zato so začeli hujskati zoper duhovništvo, pa iso bili obsojeni. Ni jrm ibilo dovolj! S isvojo lažjo so ¦oblatili prav nesramno neki samostanslki zavod v Teraešvaru, ki je zdaj tudi vložil tožbo. Začeli pa so tudi drugod, kjer imajo kaj moci. V Studencih pri Mariboru, kjer je občina v njihovih rokah, so nasprotovali, da bi se tam ustanovila župnija. Cerkev sv. Jožefa je slino uboga, a občina ne prispeva nobene podpore, dasi je po zakonu dolžna, da se cerkev popravi. Nasprotno! Predlagala je, naj se pobira vstopnina od tistih, iki hodijo v cerkev. Če pa se kmalu ne popravi, pa jo bo dala občina kratkomalo zapreti. — To je socijalistično delo za rešitev ubogega delavca iz njegove revščine. In taikim vodLteljem, iki jih je na delavskem zboru o Bitnkoštih v Ljubljani knenoval tajnik amsterdamske mednarodne delavske zveze, da so piistolovci, takim voditeljem naseda pošteno delavstvo in si s tem odbija vse kroge tea* še bolj leze v revsčino in zapuščenost. Ali res ni v naših delavcih, ki imajo sicer moč v svojih delavnih rokah, tudi tiste moči, da bi tem isocijalistionim voditeljem pokazale pot: Idite!