1 5 i. na svejt ščen! je že drugo leto zapored... ■ VESTNIKOV MESEČNIK četrtek, 31, decembra, 1998, 45. Številka T| I 1 i L^. * I p h ;1. 1 I- J I I 'I • ■ * f .'KJL< tS^ I :j 1 ll I iJ'' I ... ko je število novorojenčkov v regiji pod 1.000. Naj vas naslovnica navdahne, da boste tako Silvestra kot vse leto 1999. preživeli PLODNO! W5 • * 'A Jzmi L."' r' I* » j/ V ) M ■< -•V ic, it r 'J I A\ J I '»S n, t /1 U' .-1 ■ i' 5 S :s :3 tj'^ I december ’98 tute Pen tute VESTNIK 26 ■h 'fisi Vi Ge Je pa pen? & 10 ODSTOTKOV POPUSTA vV'-’ 4' časi so težki in ljudje se moramo znajti, da preživimo. Gospod FRANC FERDINAND B. iz širše okolice Lendave se je spomnil izvirnega novoletnega darila - po akcijski ceni ponuja zimske spominčke (na fotografiji). Poleg tega, da gre za etnološko originalnost (vsi souvenirji so iz domačih logov!), ima darilo tudi uporabno (praktično) vrednost. Natančne cene v tolarjih nam ni uspelo zvedeti, Franc Ferdinand pa dodaja, da je pripravljen na desetinski popust, če boste spominčke odnašali domov ena po ena ... Foto: FRBO ČAS KRATKIH HLAČ L | MIRAN IN PRAČLOVEK MARJANA MAUČECA OSNOVNA DEJAVNOST r j Ul .1 ■rt:' li.J, IS t- ■■■ L '9 '■fa MARJAN MAUČEC, podjetnik iz Gančan, je bil v zadnjem času znan predvsem kot predsednik nogometnega kluba Potrošnik Beltinci, vodil pa je tudi tamkajšnji občinski svet. Predsednike slednjih je nov zakon ukinil, vse bolj realno pa je tudi vprašanje, koliko se bo lahko predajal ljubezni, ki je nedvomno zelo globoka, a tudi precej stane: nogometu. Črnogledi napovedujejo, da brez Maučeca v Beltincih ne bodo več gledali prvoligaškega žogobrca, v vsakem primeru pa bo vrli Marjan ostal uspešen poslovnež, in to v dejavnosti, ki je pravzaprav temelj njegove kariere - v sodarstvu. Načrtov ne manjka, najnovejši pa je izdelava največjega lesenega sodk na Slovenskem. X Vanj naj bi natočili kar 50 tisoč litrov vina. L Na zdravje! Foto: EKEC Pravi la^ef (bečkaj pravo vino PENTUTARSKI SODELAVCI - PESNIKI a o 5 en z o p? is! NOVE ŽUPANE SMO DOBILI, V OPEVANO EVROPO HITIMO. MAMA EVROPA PA EGOISTIČNO BONBONČKE ZA VSTOP DELL , . HJA. HJA, KAR NIČELNA INFLACIJA, LE POKOJNINE JE OKLESTILA. ZA ELEKTRIKO SO PO EVROPSKO CENO DOLOČILI, BREZ BOJAZNI V HIŠI PRAVDE V BELI LJUBLJANI. DA ELEKTRIČNI MRK Z KRATKIM STIKOM, KER SE POTROŠNIK! B! UJEZILI, ZAVAROVALNE PREMIJE SO SPREMENILI, Z VOŽNJO PO TIRIH ŽEPE NAM OBRNILI. V TEM PRAZNIČNO NOVOLETNEM PAKETU PRAV NA VSE SO SE SPOMNILI, ŠE DAVKOV DD« SO ODSTOTKE ZE DOLOČILI. JOJ KAKO Z VESELJEM V PRAZNIČNEM VZDUŠJU. Ml BOMO VSI NEKAJ POPILI. IN NA TEGOBE POZABIL!, SAJ. PO NOVEM LETU BOLJŠE BO. KAKOR ZA KOGA ....? Jože KAUČIČ Loma noše 6 9250 6. Radgona Hladni dnevi so, zato vas želimo vsaj na tutarskih straneh ogreti. Če se da, s fotografijami, ki spominjajo na minuli letni čas (ne bojte se, poletje spet pride!). Desno od pračloveka je MIRAN IVANUŠA, študent strojništva iz Lendave, znan tudi kot in^ruktor matematike. Vsak dan prihaja v Mursko Soboto, kjer obiskuje socialno-humanitarno društvo OZARA. Tam velikokrat poprime za kuhalnico, najraje pa dela v kreativnih delavnicah, kjer med drugim tudi šivajo. Ob četrtkih obiskuje Žuto kučo, saj takrat izide Vestnik. Najraje posluša Mursko-morski val, ob katerem praviloma zaspi. Miran je stari taborniški maček, veseli pa ga tudi ljubiteljsko gledališče in pisanje scenarijev. Pred dnevi se je odpravil na popotovanje v južnoameriški Čile, kjer bo dočakal leto 1999. Pračloveka pa Je objemal v Velenju. Foto: ACI, besedilo: AŠ - ,( ,'ll j 'l ! .r ČAS KRATKIH HLAČ II. 5 X 100 = 450 (po sestopu J HS '+ h f SPOŠTOVANI ! ^1“ Pošiljam vam fotografski posnetek 2 željo, da ga objavite pod rubriko FOTO MESECA, saj posnetek naborno prikazuje razkazovanje vesele družbe ob vrnitvi iz 2ooo meterekega pohoda na PECI - Koroškem. Pod posnetkom sledi podnapis : POSNETO HA PLANINSKEM POTOVANJU, KJER SMO SE loo - kilogramski MOŽAKARJI RAZKAZOVALI OB VRNITVI S PREHOJENE POTI SHUJŠANI ZA PRAZNE ŽELODCE. _ Sliko mi prosim vrnite ! Avtortposnetka in teksta ; MIRKO ILJSŠ BuSeSovci 11 9242 Križevci pri ; Ljutoneru l' VESTbUKS'' tute Pen tute december '98 I 1 RASO N. PRI RUDIJU C. ŽUPANOVA MICKA I MARIKA KARDINAR »V POLNO« «11111* r- EZ S i: HF CI J f 4 Velki je velki, samo dokeč ne prijde še vejkši! Običaj je, da vrhunski športniki ali politiki, ki zaidejo v deželo ob Muri, obiščejo prav slednjo - Muro namreč. Tovarno, ne reko. Tam se z vodstvom podjetja lepo pogovorijo in (kot se spodobi) še lepše oblečejo. Ampak pentutarska fotografija priča o tem, da so obiski tudi kje drugje. Soboška enota zavarovalnice Triglav je namreč pokrovitelj številnih društev in klubov, direktor RUDI CIPOT pa je že tako ali tako znan po tem, da je pripravljen odpreti mošnjiček vedno, ko gre za promocijo in uveljavljanje sicer preveč obrobne murske regije. Tako ga je nedavno obiskal eden najvišjih med visokimi, košarkarski reprezentant RASO NESTEROVIČ. Srečanje je bilo prisrčno, čeprav je razlika očitna. Foto: JUZA BRULC-ŠIFTAR IN DOR Ondan je bilo v kavarni soboškega hotela Diana l regijsko prvenstvo v standardnih plesih in rock J and rollu. Pari so se morali izkazati na dva načina: prvič brez glasbene spremljave in drugič z njo. J Najstarejši regijski radio (nedavno star 40 let) J Murski val se lahko pohvali, da imajo zmagovalca v prvi kategoriji. V konkurenci 34 parov iz Prlekije, Pr ekmurj a. Por ab j atnavstrijskeStajerskestabUa I daleč najbolj usklajena novinarka na MV NATAŠA BRULC - ŠIFTAR in odgovorni urednik MARJAN DORA. Njun ples brez glasbe je bil (tako je v obrazložitvi zapisala mednarodna žirija) »pre- I pričljiv, poln optimistične parafiziološke spon-_] tanosti, uskalejnost gibov presunljivo jr: I 1 H Večna MARIKA KA-RDINAR (ODSLEJ TUDI ŽUPANOVA MICKA), prvakinja od »A< do -Ž«, odkriva recept, ki vodi do vrhunskih dosežkov Kdor prej spije, prej pade! izvirna, par pa je med drugim pokazal tudi zavidljivo raven telesne pripravljenosti*. foto: NANA Sploj se jima ne vidi, ka sta stariva 40 leti PL! EKM ANJA in svetovne slave. »Življenjski sok* iz Dobrovniških •goric v obliki ustekleničenih kegljev pomaga pri motivaciji in kaj lahko bi ga predpisali tudi drugim. Enologi dodajajo, da je potrebno paziti zgolj na to, da vsebina ne bi bila šmarnica, ker se ti potem zares lahko »skegla* pred očmi... Je pa tudi res (in s tem se strinjajo notranjepolitični analitiki), da je kegljaško vino odločilno prispevalo tudi k volilni zmagi Marikinega MARJANA, ki je na ta način postal prvi župan komune Dobrovnik. Foto: FRBO NOVINARSKI DIREKTOR CIN-CIN (SOCIALNE) STISKE BREZ STOLČKA Pentute z vesclJcTn u^otSiVlj^jOp dfi tned cehovskimi med tistimi, ki so zgledno pripvflVTli dogodek v mestu kolegi (gre za novinarje) vse več takih, ki kar Gogi - kvalifikacijsko tekmo košarkaijev Slovenije uspešno plezajo po družbeni lestvici - na^egor in Slovaške, Bolj kot rezultat tekme je bilo pre-seveda. Tako se je direktorju slovenske odbojkarske senetljivo dejstvo, da je Pomurje pokazalo pravo ■I reprezentance in prvemu možu OK Pomgrad, sicer pravcato zaljubljenost v košarko. Ob prepolni I A *•* ■ VV' 111 J** * UA**W*. a** »1- 1*1 11* *1 TV-dopisniku nacionalke iz Pomurja, BORISU telovadnici prve soboške osemletke se je marsikomu CIPOTU pridružil še IVAN GERENČER, ki ga sicer kolcalo - posebej pa veqetno snovalcem mestnega - ; razvoja, saj je v Soboti kar nekaj podobno velikih dobro poznate predvsem bralci Dela. Tudi on je postal direktor, in sicer košarkarjev Creativa. Je dvoran, vsaj ene »prave* pa ni. Vsekakor je naval košarkarskih navdušencev pozitivno presenetil tudi samega direktorja. Kot se spodobi za pravega menedžerja, je častna mesta na častni tribuni prepustil tistim, ki so časti potrebni ali željni, sam pa je tekmo gledal kar ob robu igrišča. V njegovi družbi je akrobatski letalec, ki se (očitno) prav dobro počuti tudi na trdnih tleh, PETER PODLUNŠEK, P: S.: Ivanova pleša NI plod skrbi z organizacijo tekme! foto: JOŠI Kda je dosta lidij, ma Geza dva koncerta - zakoj ste tekme Slovenija : Slovaška f Sobotinej špiiali dvakrat? ZVONILO JE, ODZVONILO PA NE! Strahoten boj se je bil na rogašovskem polju, bih pa so ga kandidati za župana. Potem ko je v prvem krogu odzvonilo dvema, sta se v drugem udarila res najmočnejša. Tesno, pa vendarle, je zmagal stari -novi župan JANKO HALB, odzvonilo pa je (priznati je treba, da zelo uspešnemu kandidatu) MARJANU GIDERJU. Fotografija je dokaz, da že uveljavljeni politik Halb ni mogel skriti strahu pred grozečim zvonom - a ta je tokrat le zvonil drugemu ... Foto; Lipen december '98 VESTNIK 28 KOM PenTAR Listi na namiznem koledarju so se mi že skorajda razsuli. Če jih obračaš vsak dan trikrat in če se teh dni v letu nabere tristo, ker sem odbil čas dopusta in tistih koncev tedna, ko se nisem sukal po prostorih rumene hiše. In če vemo, da po mojem koledarju zaradi narave našega posla pogosto brskajo tudi razni Dejani, Bojani, Smilje, Nataše in Simone, je normalno, da koledar razpade. In komaj čaka, da se na mizi pojavi nov. Tak, na katerem se ob eni enki šopirijo tri devetke. Ta moj stari koledar je poleg tega, da razpada, tudi nabito poln raznih imen, številk, dogodkov. Je neko pričevanje o letu, ki smo ga preživeli. Kakšno je bilo, me sprašujejo. Hm, hm ... Pri teh rečeh je zmeraj veliko odvisno od »zornega kota gledanja«. Takole globalno bi človek rekel, da je Amerika dobila uro spolne vzgoje v svojih naostrejših podrobnostih. Kar po svoje tudi kaže, kako svet napreduje. Pred nekaj deset leti bi gladko prepovedali knjigo, film, Id bi tako na drobno pripovedoval o neki pripravnici, ki si je vzela v usta spolni ud svojega sefa. Ki jo je po slavni modri oblekci potem pošprical s spermo. Sedaj ta šef, predsednik najmogočnejše države na svetu, kot pobalin pripoveduje, kako je varal svojo ženo s takrat še privlačno Monico, ki pa jo je zadnjih nehaj mesecev predvsem neokusno zredilo. Tako si enega najbolj uspešnih in prodornih ameriških pred- I «I I I \ I i ' _ R ____s jf v I > ' ir. s 4f ( JI L sednikov v zgodovini ne bomo zapomniU po drugem kot po dekletovi roki in ustnicah na njegovem razporku in pod njim. In če se še spomnimo, da je med prvo predsedniško kampanjo Bill nastopal s saksofonom. Kako podobno! Če že govorimo o podobnostih, nosita brata v vrhu politike ljube nam Slovenije priimek Podobnik. In se ne moreš znebiti občutka, da sl slabi šefi okoli sebe nabirajo podobnike. Da je mogoče videti, kako pametni in nezmotljivi so. Dobri šefi * imajo okoh sebe ljudi, ki o rečeh, za katere so plačani, vedo več od šefov. Dobrih šefov je vse manj, podobnikov pa je na sceni vse več. Obljubil sem si, da v tem svojem pregledu ne bom komentiral maratonov o lustraciji, ustavnih obtožb in interpelacij. Ali pač če bi sešteli dneve in ure, ki so jih za te teme porabili naši poslanci, bi se jih nabralo za več kot dober mesec. Za več kot dober mesec so naši vrli poslanci in ministri na zasluženih dopustih. Skupaj torej tri mesece »lehr laufa«. Ja, se kaj čudimo, da nas Evropa kara, da zamujamo na vseh ravneh. Da pa ves »hec* take države, kot smo si jo izborili, ni poceni, dokazujejo vedno višje davščine na tisto, kar v potu svojih obrazov pridelamo. To se mi ne bi zdelo hudo narobe. Hudo narobe se mi zdi le, da delajo naši politiki v gospodarstvu grandiozne bedarije, ml pa jih mirno in potrpežljivo plačujemo. Njim se za storjene napake ne zgodi nič. Poleti smo doživeli Nafto. Prišli so nam povedat, da tam rafinerije ne bo več. Po nekajtedenskih prerekanjih je prišel Drnovšek povedat, da vendarle bo. Vsaj še eno leto. Ali bo dočakala famozno leto 2000, bomo šele videli. Če ga ne bo, se mnogim Lendavčanom obeta najslabše novo leto po drugi vojni. Skupaj zaželimo, da bi Žalik in Hajdinjak uspela! Še besedica o lokalnih volitvah. V naših krajih smo se množično podali na volišča. Vsi dosedanji župani so kandidirali še enkrat, večina jih je bila tudi izvoljena. Najbolj odmevni so bili porazi Ludvika Bratuše v Ljutomeru, Jožefa Toplaka v Radencih In Ludvika Kočarja pri Gradu. Če lahko pri Bratuši ugotavljamo, da je izgubil, ker se mu je občina pomanjšala za Razkrižje, Križevce in Veržej, ker Prleki niso tako radikalno za ločitev od Pomurja in ker so opažih tudi, da je Mlekopromet v težavah, gre pri drugih dveh za manj razvidne vzroke za poraz. Toplak je volitve izgubil v največjem kraju v občini, Radencih, kjer je Šefer tudi v drugem krogu ljudi uspel prepričati, da so prišli na volitve v izjemno visokem odstotku. Kočar pa sodi med tiste junake, ki so Gradu izborili lastno občino, potem pa so jih ljudje povsem nepričakovano zavrgli in že v prvem krogu izvohU mlajšega, izobraženega podjetnika Kalamarja. Pa kaj bi o poražencih. Na radiu, kjer delam, smo prebrodili še en festival radijskih postaj Slovenije. Dolgčas se ponavlja. Murski val je tudi tokrat zmagal, kot vselej, ko je bil zraven. Uspeli smo tudi s proslavitvijo 40-letnice. V naše veselje so bili mnogi, ki so radio začeli, zraven tudi pri tem jubileju. Jože Vild, Drago Beloglavec, Evgen Cug, Pepika Kološa, Darinka Zorec ... Predvsem tem lahko zaželim še naprej trdnega zdravja In jih povabim tudi na našega pravega Abrahama. Zdravja želim tudi vsem bralcem Pena. Ker gre za zabavno čtivo, upam, da tudi s smehom, ki vam ga vsake toliko privoščimo, prispevamo k temu, da bolj poredkoma zbolite. MARJAN DORA NEGOVSKI GRAD JE IH POGOREL PRED III NATANKO 60 LETI a O - n I 7?*^ t 1 •ki" ■I * _ •1 J . L : J GRAD SO GASILI S'SNEGOM IN VODO, KI SO JO VOZILI IZ TRENKE GRAD GORI, GROF BEŽI, NAJ ŠE TEČE KRI... PRAVI PUNTARSKA PESEM Tako bi lahko dejali ob pogledu na goreči zgorel. Delali smo ves dan in si kurili s »kojncli«, negovski grad pred natanko 60 leti. Takrat, bilo je na jpametvo’, tepežni dan, 28, decembra 1938. leta, je v zgodnjih nočnih urah, okrog 22.00, zagorel tisti del negovskega gradu, pod katerim sta dve vinski kleti v nadstropjih, v zgornjem delu pa je bila velika dvorana. Redki so še živeči, ki se natanko spo- minjajo tega za Negovo nenavadnega dogodka, je iz cerkve v Negovi oglasilo zvonjenje. Strjeno Vseeno nam je uspelo dobiti nekaj tistih, ki jih je naselje Negova, kolikor se je videlo od naše hiše, je življenjska usoda vezala na negovski grad, tako da bilo razsvetljeno, kaj gori, pa nismo vedeli. Šele ko so si pri delu na grajski posesti služili kruh ali celo v njem v tistem času stanovali. Nemalo truda nas je stalo, da smo prišli na sled tistim, ki so nam zaupali spomine na grad, posebno na dan, ko je bil v plamenih. Ko pišemo o gradu v Negovi, moramo najprej povedati nekaj o zgodovini Negove. Kraj Negova piše Kolarič, poiskali pa smo jo v Lačevesi pri se prvič omenja leta 1106 kot Negoinezelo in je Kogu. »Pri mojih 78 letih je marsikaj zbledelo iz spadal v Ptujsko Marko, po letu 1120 je prešel v last Šentpavelskega samostana na Koroškem. Zgodnjo poseljenost tega območja, tudi pred našim štetjem, potrjujejo razne arheološke najdbe, kot so kamnite sekire, ki so bile najdene na Negovskem nekdo sporočil, da v gradu gori. Gorelo je v tistem Vrhu, in jih hrani Pokrajinski muzej v Mariboru. O poseljenosti govorijo tudi številne rimske gomile Nastala je prava panika. Bežali smo na piano, nato in znamenite negovske čelade, ki so svetovna znamenitost. Čeprav so najdene v Ženjaku pri Benediktu, tam je imel graščak posest, so jih arheologi poimenovali negovske čelade. Najdene pristopili k žaganju ostrešja na veznem hodniku. so bile naključno, ko je lastnik Slaček leta 1811 podiral hrast. Pod hrastom je bilo zakopanih 26 bronastih čelad, ki so bile zložene druga v drugo. Posebnost čelad, ki izhajajo iz 4. stoletja pred našim štetjem, je, da je v nekatere vtisnjena sodeloval vsak, ki je mogel.« starogotska pisava. Pisavo je pred leti razvozlal neki finski znanstvenik. Na žalost se z znamenito arheioško najdbo postavljajo v Avstriji (Gradcu, poškodbe na glavi z družino zapustiti. »Hitro po Dunaju, Bad Rildkersburgu), medtem ko je v Slovenji ostala le ena čelada, ki jo hrani muzej v Ljubljani, Negovski grad se omenja sorazmerno pozno. Prvi pisni dokument ga omenja 1425. leta kot Vest Egaw. Zanesljivo je mogoče trditi, da je bil pred pokopališču, ki je bilo na mestu, kjer je sedaj Ljudski tem na mestu, kjer stoji negovski grad, strelski vrt. Mati se je po smrti z otroki preselila v domači dvorec, kakršnih je bilo v naši pokrajini so- razmerno veliko. Negovski grad ima bogato manjšo posest, živela pa od pokojnine, ki jo je zgodovino, saj so se v njem menjavali lastniki, prejemala po možu,« najdlje pa je bil v lasti grofof Tratmansdorf, ki so , . . „ bili lastniki vse do konca druge svetovne vojne. Po Terezija Hamler, ki se natanko spominja tistega drugi svetovni vojni se gradu ni kaj dobro godilo. Kakor mnoge so ga izropali in ga pustili v nemilost zobu časa. Grad je rešen po zaslugi kulturnih in občinskih oblastnikov občine Gornja Radgona, ki so skrbeli, da je vsaj pokrit. Iz tega uvoda, ki je bil nujen, preidimo k tistemu delu gradu, ki je zgorel ob požaru že omenj^ega leta 1938. O tem smo se najprej pogovarjali s Frančiško Trstenjak, ki je rojena 1922. leta v Lokavcih pri Negovi in je dolga leta živela z družino v grajskih poslopjih. Sedaj pa ima stanovanje v bloku v Negovi. »Bil je mrzel zimski dan. Zemlja je bila pokrita s snegom. Tisti dan, bilo je na ,pametvo’, nas je kakih 40 delavcev v dvorani, kjer so igrali igre, luščilo koruzo. Večina jih je luščila tako, da so v desko nabili nož in ga položili čez leseni škaf ali drugo leseno posodo. Med nami je bil tudi Alojz Roškar iz Radvenec, ki si je pri nekem kmetu sposodil • kovinski stroj za luščenje koruze, a je pozneje 1 it f • ■iš'® ■Al gir UM < ji koruznimi storži, v veliki lončeni peči, ki so ji rekli »Štok« peč. Ko smo zapuščali prostor, nihče ni slutil, da bo iz tega nastal požar. Takrat smo s starši živeli v Lokavcih, le kakih 500 metrov zračne črte od gradu. Otroci smo že polegli, oče pa je pomagal materi pri živini. Nenadoma se smo se bližali gradu, smo videli, da gori grad. Na prizorišču se je že zbrala množica, ki je pomagala reševati pridelke in gasiti,« Takrat je bil na gradu oskrbnik, rekli so mu »frboltar«, Anton Ivanuša, ki je Imel 8 otrok. Med njimi je bila tudi tedaj 18 letna Kristina, ki se danes spomina. Toda tega dne ne bom nikoli pozabila, listi dan je bilo na gradu dokaj živahno, saj se je na njem gibalo veliko ljudi: hlapci, dekle in delavci, ki so luščili koruzo. Bilo je okrog 22.00, kd nam je delu, kjer je bivala naša 10-članska družina. pa začeli z reševanjem imetja. Na dvorišču gradu se je zbalo več kot sto ljudi. Moj oče, ki je bit ves iz sebe, je dajal povelja pri reševanju. Možje so da bi tako preprečili prehod ognja na drugi mnogo večji del gradu. Pri tem je očetu padel na glavo goreči tram in se je zato zdravil v mariborski bolnišnici. O tem kaj več pozneje. Pri gašenju je Kristinin oče Anton Ivanuša je bil oskrbnik gradu od 1932, do 1939. leta, ko je moral grad zaradi požaru je prišel novi oskrbnik. Naša družina, oče je bil upokojeni orožnik, se je preselila v Maribor, Očetu so od požara ostale posledice, saj je duševno zbolel. Kot duševni bolnik si je odsekal roko v zapestju. Umrl je v Mariboru. Pokopan je bil na kraj, to je v Veliki Brebrovnik, kjer je podedovala V Gornjih Ivanjcih pri Negovi živi 76-letna Kristina Kolarič dne: »Takrat sem živela v stari šoli v Negovi, kjer sem bila služkinja pri nadučitelju Milanu Lahu. Kakor je bila tistikrat navada, so ko-linili pozimi. Nadučitelj Lah je pri mojem očetu Jakobu Hamlerju na Tvanj-ševskem Vrhu kupil dve svinji, in smo tisti dan, bila je pa-metva, kolinili, Mesarja sta bila moj oče in Jožef Ploj iz Negove. Mesarija je takrat trajala cel dan in še pozno v noč. VESTNIK Pen december ’98 I Koline so se končale z bogato pojedino, kjer se je zbrala negovska druščina, Nenadoma smo zaslišali zvonjenje iz bližnje cerkve, ki je bila vsa razsvetljena. Večerje je bilo konec, saj smo vsi odhiteli na kraj požara. Pomagali smo pri reševanju imetja, za gašenje pa nosili sneg v lavorjih, koših in škafih. Grajski hlapci: Edvard Roškar, Ivan Mestin in Vurcer pa so vozili vodo v sodih iz izvira Trenka pri Plojevih v Negovi. Možje in fantje so podrli vezni hodnik, ki je povezoval goreči del z osrednjim grajskim poslopjem. Odžagali so trame in tako rešili stari del gradu a pred požarom. Kot je znano, graščak Tratmansdorf nikoli ni živel v gradu v Negovi. Tja je prihajal z družino le občasno, za grad in posest so skrbeli oskrbniki. Kot smo že povedali, je bil tistikrat oskrbnik Anton Ivanuša, za gozdove pa je skrbel gozdar Jožef Kubik. . Posest in gozdove so oskrbovali s stalnimi delavci in dninarji. Med stalnimi delavci so bili konjarji, ki so jim rekli grajski hlapci, Edvadrd Roškar, Ivan Mesten in Wurcer, ki je imel v oskrbi vole, O delu na gradu je Frančiška Trstenjak povedala: »Posest so na gradu večinoma obdelovali z dninarji, ki so vsakodnevno prihajali na delo, ko so jih pač potrebovali. Več ali manj so bili to stalni in zanesljivi delavci. Med temi je bil tudi moj oce, ki I I v I I! [a 1 1 t J k* 'P je na delo vodil tudi nas otroke. Dninarji smo za navadna dela, delalo se je 8 ur, dobivali po 8 dinarjev, medtem ko so za težja dela, ki so jih opravljali moški, dobivali 10 dinarjev Po plačo smo hodili vsako nedeljo po maši k oskrbniku Antonu Ivanuši, ki je bil pošten možakar. Starejši delavci so dobili ob malici pol litra jabolčnika, sicer pa delih v smo si jesti nosili od doma. To nam je potrdil tudi 75-letni Konrad Vogrin ki je v času, ko je zgorel grad, delal J' - ■ v gozdu je bilo bolje grajskih gozdovih. Delo plačano, saj so prejemali od 12 do 20 dinarjev na In kakšna je bila usoda pogorelega dela gradu? Vse do gradnje zadružnih domov je ostal brez strehe. V tem času so domačini podirali dele gradu ou OHO- v uaou bu r---- , ► za opeko. Pri tem je šla ena opeka za teaanje lastnike gradu, ena pa za tistega, ki je opravljal rušenje. Grad in posest so upravljala tedanja 1. Ul J/ --”1’- • ' * , . . državna kmetijska posestva, pozneje pa komPinai. Znani povojni oskrbnik posesti je bil Prasirek, ki je pri delu s slamoreznico izgubil roko. Nek^ lei po vojni so v nadstropnih kleteh pogorelega dela gradu shranili vino in jabolčnik, ki so ga pridelali na bližnjem Kuglu. Pogorelo poslopje je ohranjeno so po zaslugi načrtovanja zadružnih domov, saj zgradbo namenili prav temu. S tem je zgradba dobila streho, kar je onemogočilo propad. Kljub temu je grad danes v dokaj klavrnem stanju, posebno obzidje, s katerega so povojni lastniki odstranili opeko. Grad je sedaj v lash d^ave, ki pa je, kot je znano, slab gospodar. Treba je se povedati, da je grad želel vzeti za 99 let v najem negovski rojak Ivan Kramberger, ki je v njem m ob Negovskem jezeru načrtoval množični turizem. Kdo ve, morda bi mu celo uspelo, saj je znal v tistem času, ko je živel, k Negovskemu jezeru privabiti na tisoče turistov. Danes je negovski graa popolnoma prazen, zato mu nekateri pravijo gra strahov. Besedilo in posnetek: LUDVIK KRAMBERGER š^njLO SE JE ŽIVLJENJE- DRUGIČ Po prvih desetih tednih ... Kakor množična delegacija, ki se pripravlja na najpomembnejši dogodek v svetovni zgodovini, smo se sodelavci Murskega vala, med njimi Bojan Peček, Marjan Dora in Feri Horvat, drugi pomurski novinarji ter direktor soboške zavarovalnice Triglav Rudi Cipot in njegova sodelavka Renata tistega sobotnega dne odpravili na Kobilje; za obisk pri Vučkovih pa smo imeli prav poseben razlog. Patrika so tisti dan krstili, in če smo bili zraven pri porodu, bomo tudi pri krstu. V kuhinjo v hiši s številko 94 smo se zrinili že dopoldne, na obraze Vučkovih pa zaradi naše številčnosti pričarali prijetno presenečenje. Medtem ko je Patrik počival v materinem naročju, je oče Jože poskrbel za goste. Na mizi se je znašla steklenica s _ šampanjcem, na krožnikih prel^murska gibanica, nadzoruje ozračje je prevevalo domače gostoljubje. Trenutek dogajanje je bil ravno pravi za začetek našega rituala, na ’ katerega smo se pripravljali prejšnje dneve. Odgovorni urednik Murskega vala Marjan Dora je predal očetu v roke ter v uporabo Patriku kopačke (morda ste se zdajle začudili, toda Patrik je menda dobil ime tudi zaradi teh znamenitih copat, saj je oče Jože navdušen nogometaš), kolegi z Vestnika 1 .A' lil ir ♦ V I r?^ Direktor Zavarovalnice Triglav Rudi Cipot in njegova Kobilju, medtem ko je Patrik doma sanjal sanie sodelavka Renata predajata listino s posvetilom zavarovalnice in štipendijo, ki jo bo Patrik prejemal do 18, leta. Krst je I potrebno I primerno I proslaviti. I Patrik je še I premajhen, p da bi sodeloval na I zabavi, zato I pa so v I njegovem I imenu I nazdravili I vsi I povabljeni I gosti. I tl' o njegovem rojstvu je zvedela vsa Slovenija. Patrik Vučko je privekal na svet 16. septembra 1998 v soboški porodnišnici, porod pa je spremljal tudi novinar Murskega vala Bojan Peček. Ure poroda Patrikove mamice Ljiljane in napetost pričakovanja očeta Jožeta je strnil v reportaži Rodilo se fe življenje, ki je na festivalu radijskih postaj Slovenije osvojila srce žirije. Med radijskimi kolegi še zveni odlomek, kjer Patrik prvič zajoka, in ko ga prvič položijo v mamičino naročje, nato pa še njene besede, ko sta zapuščala porodnišnico; »Patrik, nauva več tii, nauva. Ideva zdaj domou.< Za poslušalce se je takrat zgodba o rojstvu končala, za bitjece, ki je prineslo veselje in radost v dom Vučkovih na Kobilju, pa se je življenje šele začelo. Mala štručka, ki med krstom počiva v naročju botrov Franca in Jožice Seršen, radovedno opazuje duhovnika Franca Halasa. Oče Jože skrbno v zenmem naročju. Patrik še mirno prenaša obred. pa so zraven priložili enoletno naročnino na regionalni tednik. Od vsega začetka, se pravi od same zamisli za nastanek reportaže o rojstvu, je bila zraven tudi I soboška Zavarovalnica Triglav. Njen direktor Rudi Cipot, ki je vedno pripravljen sodelovati pri zanimivih in dobrih idejah ter projektih, je prevzel vlogo botra in Patriku podaril štipendijsko zava- rovanje. Zavarovalnica Triglav bo tako Patrika . J. Sh' T V* .L-tj 'i.? ■ X_I'U ¥ UX v 'UXXXX\^ UV X X X^ X p spremljala danes, jutri, vedno. Moramo priznati, da je čas pri Vučkovih kar hitro j minil, radovedne Patrikove oči, polne zaupanja, so begale od enega obiskovalca do drugega, dokler ti niso sklenili, da se je treba odpraviti. Družina se je morala pripraviti še na popoldanski del krsta, ki je potekal v cerkvi na Kobilju. Tamkajšnji duhovnik Franc Halas bi se gotovo strinjal z nami, da je Patrik pridno sodeloval pri obredu, to pa bi potrdila tudi krstna botra Franc in Jožica Seršen. Kar je župnik potrdil z blagoslovljeno vodo, je bilo potrebno še zaliti z žlahtno kapljico. Patrikov krst so dokončno proslavili v gostilni na novega dne. Dejan Fujs in Pe" vju december '98 VESTNIK 30 BOG JE ZAJOKAL 1956. se je v Murski Soboti rodil konfekcijski inženir in estradni umetnik, rodoljub in Sobočan z dušo in telesom, ŠTEFAN GRABAR. Z enajstimi leti je dobil harmoniko, prvi nastop pa je imel v Tovarni mlečnega prahu s triom Slavčki (morda tudi Mehurčki ali Tulipani). Pozneje so bila imena »močnejša« - Vihar, tudi Orkan. Najlepši so spomini na Piavo laguno - ko so enkrat igrali na Štajerskem, tam pa že mesec in pol ni deževalo, je pri četrtem taktu prve pesmi zagrmelo in ulila se je močna ploha s točo. Menda se je še sam gospod Bog jokal, ko je slišal PIŠTEKOVO petje... ZAPEL^^ - Imaš res tako grozen glas? Res, Tudi logotip črk (glej naslov, op. p.} z mojega cedeja je vzet iz grozljivke Petek, 13. Sicer pa igram bolj za hobi kot denar. Kot gre sosed ponoči čakat jelena, drugi pa lovit ribe, grem jaz rad na oder. To me sprošča po stresih v službi. Ta san qes doma - Si delovodja v Muri. Da, in to zahteva celega človeka. Večkrat sem zapustil Muro in vedno ko sem se vrnil, sem imel stopnjo izobrazbe več - zdaj sem konfekcijski inženir in delovodja v »težki«. - Svojim delavkam in delavcem kdaj zapoješ? Ne, ker žeUm ločiti službo in zasebno življenje, - Kaj narediš, če imaš pred nastopom slab glas? Vzamem septoleto, pojem tudi kakšno čokolado. Sicer pa je moj življenjski recept: kamilice, topel obkladek in objem. In poleti pijem mlačni čaj ali bridko kavo brez sladkorja, pozimi pa mrzlo pivo, čeprav piva nimam posebej rad. - Tvoja najhrana? Čevapčiči. Če pridem v gostilno, najprej vprašam, kdaj so nazadnje čistili hladilnik. Če ga dolgo niso, takoj naročim čevapčiče, ker je tu vse »skup zmešano«. Obožujem jih. In rad pijem gorička vina. - Je tudi družina glasbeno navdahnjena? 12-letna hčerka hodi v glasbeno šolo h klavirju. /tli-? žena pa je antitalent. Ampak me včasih kritizira za široke eje in aje, na primer pri Trejzi... - Je žena Treza? Ne, Spoznal sem jo ob študiju v Zagrebu - veliko je tožila, da nima stanovanja, da se mora voziti iz rojstne Stare vasi na Bizeljskem. Velikodušno sem ji ponudil sobo poleg svoje in počasi sta se sobi združili... KO JE J-:«; hi-■.» M - Imaš FAN club? Ne, pač pa FAM klub. Imenuje se AN 3,14 MI (rešitev: FAM=familiarni, AN=hči, 3,14=PI=Pištek, MI=žena Milena). - Kdo doma več prepeva: ti ali žena? Žena bolj umirjeno, sam pa sem tisti, ki večkrat »zakavulin«. - Kateri pa ima zadnji glas? Hčerka. - Vedno si uglajen in urejen ... Ja, saj bi ljudje rekli, če bi šel po cesti zanemarjen: glej ga, tekstUni inženir in takšen hodi naokrog! - Bi kandidiral za direktorja Mure? To pa ne, obleka ne more narediti vsega, - Menda si sam šivaš obleke? Ja, ekskluzivne stvari. Mama je šivilja, oče pa ključavničar. Šivam tudi gobeline, včasih pa sem rad risal z oljem na platno. Največ inspiracije je bilo v Poledavju ali Dobrovniških goricah. Skratka, narava. - Tildi ženski akt je narava. Tudi - en »škakljiv« portret sem res narisal, pa ni bU v redu, nimam žilice za to. - Kaj še rad počneš? Veliko reči je - rad na primer obiščem starše, poleti bežim po vrtu, ko z vodo škropimo travo, občasno pa hodim na pokopališča in prebiram nagrobne napise na starih grobovih, Rad bi se naučil jesti s palčkami kot Kitajci in rad bi se z gumijastim čolnom spustil po Soči. - Česa te je strah? Najbolj injekcij in krokodila. Bil sem bolan in so me veliko pikali, krokodila pa še nisem srečal. - Si velikokrat jezen? Se zgodi. Takrat grem na sprehod. Če pa sem zelo jezen, najraje sekam drva. - Poznajo te po temnih očalih? Skozi temna očala gledam v svetlo prihodnost, - Kje boš silvestroval? Na cesti. Celo leto sem zdoma, zdaj pa ne bom nastopal, raje bom z družino, Mala bi tako ali tako spet rada videla ognjemet. - Novoletna želja? Dosti, dosti zdravja in čim manj naslovov v črni kroniki. b.; Bojan Peček, n.: Nataša Juhnov VESTNIK 31 Pen • december '98 Pčnova trojka f akciji: hoteli smo krasti kot srake in na koncu pristali z bornim izkupičkom - za slabih 39,000 tolar jev nakradenega blaga. Pa še vse to ne bi bilo naše, kajti vmes so nas enkrat ujeli pa še policija bi tisto popoldne iskala in seveda našla naš avto. ■ če bi mi danes kdo rekel, da v življenju še nikoli ni kradel, bi mu verjel. Zakaj pa ne, saj so (smo) vendar na svetu tudi poštenjaki) Mar ne?) Gremo naprej: oe se globoko zamislite oziroma če se skupaj poglobimo v zadevo, lahko mirno pritrdimo onemu, ki je rekeh Življenje poštenjakov je težko! Pravzaprav priporočam, da izoblikujemo to pravilo takole; kolikor večji poštenjak je človek, toliko težje mu je na tem (lahko bi rekli pokvarjenem, pa ne bomo) svetu. To razmišljanje o poštenosti in poštenjakih sem si dovolil, da si vsaj deloma očistim dušo, kajti; kradel sem, ob tem pa, kar je še najhuje, zezal ljudi, ki so si nič hudega sluteč, pošteno služili svoj »vsakdanašnji« kruh in niso imeli časa pomisliti, da zdaj lazi okrog nekdo, ki bo brez vzroka poskušal briti iz njih norce. Upam, da zveni to opravičilo dovolj iskreno in da kakšne hujše zamere v zvezi s početjem, ki ga bomo opisali, ne bo. In če je tako, potem si oglejmo, kaj smo počeli tisti petkov popoldan in kako se je to končalo! Ponova trojka na začetku akcije. Tatovi, roparji, zmikavti ali karkoli že naj bi tokrat bili, morajo biti takšni tudi po videzu. Kriminalni videz vseh treh in vsakega posebej govori, da smo bili na »posel« dobro pripravljeni. Za začetek smo si nadeli sončna očala, da bi bUi videti še bolj grozno... Bliža se vrhunec novoletnih nakupov, zato ne ho odveč, če pogledamo, kako kaj se obnese biznis »pet prstov in malo strahu«, kot je njega dni, ob neki priliki, opredelil krajo stari šolski sluga Gašpar, ki je bil po svoje pametnejši kot danes, naj mi kdo ne zameri, dva ravnatelja skupaj. Rekli smo Najprej je bil na vrsti, iz praktičnih razlogov, Petrol, da ne bi imeli problema z gorivom. Nameravali smo namreč iti proti Radgoni ali Ljutomeru, ker nas tam manj poznajo. Toda v tem času bi se prej stemnilo, preden bi bUi na cilju, zato smo se odločili, da operacijo izvedemo kar v Soboti. V začetku je slabo kazalo. Bojan se je pokazal kot slab vlomilec. Niti ključavnice za gorivo v lastnem službenem vozilu ni znal odkleniti. Zato se je vse zapletlo. Irma je nervozno postopala v trgovini in čakala, kakšen obraz bo naredil prodajalec, ko bo ugotovil, da se je nekdo odpeljal, ne da bi plačal Jure je zaman čakal »frko« pri črpalki. Z Bojanom se lepo odpeljeva in čakava, kaj bo. Nič. Vse mirno kot v nedeljo popoldne v Soboti. Ne zunaj pri črpalki ne notri na blagajni. Irma je kupila slaščice, da ne bi postala sumljiva, in odšla. 1:0 za nas smo si rekli Bili smo bogatejši za 2.400 tolarjev, ko smo se peljali v BTC. Z Irmo sva sedela zadaj. Bonie & Clyde. Očitno se zločin splača, sem pomislil... Na vrsti je bila Irma Že prej se je odločila, da bo ukradla čevlje. Poskušala bo tako dolgo, da prodajalka izgubi živce, ona pa se z novimi čevlji izgubi med množico... HodU sem po trgovini MASS, si ogledoval kar zanimive italijanske čevlje in se komaj znebil vljudne prodajalke, ki mi je na vsak način hotela, pomagati pri izboru. Gledal sem proti Irmi, tam pa nič. Kakšn^ šest čevljev je že bilo zloženih ob njenih nogah. Prodajalka je šla po sedmi vzorec. Tildi Bojan se je že praskal po glavi. Nervozno se ji približam: - Kaj je? - Ne morem! -Kaj ne moreš? . - Ukrasti! To je prijateljica moje prijateljice. Le kako ji naj ukradem...? - Dobro, hudiča, pusti pa gremo, samo čas izgubljamo. Zdaj pa gremo v Hervis. Tam imajo pri izhodu elektronski varnostni sistem. Takoj zapiska, če neseš kaj neplačanega. Kako bodo reagirali? Posel bo opravil najpogumnejši med nami (nor. bo verjetno rekelkdo drug). Ko je Bojan ukradel sesalnik za prah, se je delal vaznega, češ kaj je ovitek za CD proti sesalniku. Tako sem se odločil, da ukradem šotor. Lepo sem ga. kolikor se je pač dalo, skril pod jopo in se kot najbolj svet med svetniki podal proti blagajni in - mimo nje. Bojan je šel pred mano. Alarm je zapiskal, presenečene prodajalke sploh niso reagirale. Delal sem se, kot da ne slišim alarma in kot da me vse skupaj nič ne briga. Tako greva proti izhodu. Irma je bila v varni oddaljenosti, nekje za Juretom, ki je fotografiral najino pot od blagajne proti vratom. Prideva ven, pa še zmeraj mč. Potem pa se je začelo... Šla sva mimo blagajne. Na sebi sem čutil zaničujoče in bogve kakšne poglede prodajalk še. Nisem jih upal pogledati v oči, ker me je bilo sram. Varnostnik je bil ponosen na svoj plen. - Vidite, pa sem ga ujel, jim je ponosno govoril in me z vsakim korakom nič kaj nežno porival proti vratom šefove pisarne. 11 ll“^ I A III 1? Mislim, da ji je odleglo, ko je začutila najino razumevanje m odpoved akcije. O tem, kaj si je o njeni muhavosti mislila prodajalka, zdaj ni razmišljala. Bojan odhaja iz prodajalne s tehničnimi predmeti in akustiko. Sunil je sesalnik, vreden 17.000 tolarjev. Sam 1’. T ^1 sem se zadovoljil z dvema zgoščenkama Beatlesov (1967- 70), ki sem ju pravzaprav že dolgo iskal. Posel je bil relativno lahek. Prodajalca sta nekaj vneto iskala in popisovala, midva sva naložila »robo* ter hladnokrvno v pritličje, nato se počasi zapustila lokal. Prišla sva . obrnila in plen odnesla nazaj v trgovino. Sesalec je romal nazaj na police, zgoščenki sta ostali moji, za kar sem plačal 5.500 tolarjev. Sicer pa CD-ja ne bi mogel ukrasti, saj so na policah samo ovitki, ploščo pa dobiš pri blagajni. Seveda, že vedo, kaj se krade in kdo so tisti tiči. Bravo! Za mano priteče varnostnik, mislim, da je bil rahlo bled, kot da bi bil tudi sam presenečen ali rahlo zmeden: - Kaj imate to? - To je šotori To je moje, gremo na morje, se ne dam. - Tega niste plačaJL Vidite tole, mi kaže na neko sponko. Malo boste šli z mano, mi je ukazal z glasom, ki ni dovoljeval druge variante. Ob tem je ves čas držal za šotor, jaz pa ga tudi nisem spustil (glejte sliko). - Dobro, pa greva, sem se delal važnega, tn sva šla. Zadeva je kazala resno. To mi je začelo iti na živce, zato sem dokaj resno rekel (in ga tako tudi pogledal), naj preneha, kar ga je sU-eznilo, tako da sva kar mirno prišla v šefovo pisarno. Tam pa spet ponovna sramota; neki mojstri so tam nekaj montirali in vrtali in tako slišali, kako ■ je varnostnik poslovodji ponosno raportiral, da imajo primer kraje in da zdaj ta primer stoji tukaj, pred njim. Se prej je varnostnik prepovedat dahi naju Irma in Bojan spremljjda. Nič ni pomagalo, da smo mu govorili o akciji. To ga ni zanimalo. Izdajalca sta me prepustila, samega in nemočnega, v roke varnostniku in šefu. Šef me je premeril od glave do pete. Gledal sem ga v obraz in pričakoval kakšno pomirjujočo ali spodbudno besedo. Pa nič. Naredi zapisnik, je samo zapovedal, in si dal opravka s telefaksom. Irma pa še vedno ni kradla. Pri Marku Slaviču bo opravila svoj del naloge. Ko smo zapuščali dvorišče BTC-ja, sem se počutil zelo neprijetno. Kako bi bilo, če bi me zdaj peljali z marico. ..? Če je kdo omenil krajo, mi je postalo slabo, zato sem se pri Slaviču slabo počutil. Tam je vedno gneča Irmi sem naročil, naj gre v samopostrežni del in mi prinese lešnikovo čokolado Milka, ki jo bo skrila pod plašč. Ne, to ne. Ona bo kradla cvetje, ki je bilo takoj pri vratih. _ Varnostnik izpolnjuje Zapisnik o preprečitvi iznosa neplačanega blaga iz trgovine ali drugega objekta. Zapisnik torej ne govori o kraji. Tisti, ki je zapisnik (oziroma formular) sestavljal, verjetno ve, da je potrebno krajo šele dokazati. Za to pa je pooblaščeno le sodišče. Kaj pa če sem na primer nesel šotor ven zato, da vidim njegovo barvo pri dnevni svetlobi? Kaj pa če mi je ravno v trenutku, ko sem hotel šotor plačati, postalo slabo in sem tekel ven, da bi bruhal? Kaj pa če me je ravno v tistem trenutku zapustit spomin in se sploh nisem zavedal, kaj delam? Ali kaj podobnega. Vrednost spornega blaga je bila 9.980 tolarjev. Koliko sramote sem moral pretrpeti za ta denar. In sploh še ni bilo dokazano, da sem ga nameraval ukrasti. Ampak nekaj dobrega pa sem spoznal v tem slabem: Bojan in trma sta me izdala! Nobeden ni pristopil in mi povedal kakšno tolažilno besedo. Sam sem se moral »mazati ven«. Bogve, ati bi se kaj bolje obnašala, če bi se varnostnik odločil, da bo vame streljal. Verjetno bi samo zamižala in čakala, kdaj bo počilo... Drži: človeka spoznaš v nesreči! Zgodba s srečnim koncem; Irma je vzela aranžma, ga odnesla skozi vrata, in ker nihče ni vreščal ali pritekel za njo, se je vrnila in ga postavila lepo tja, kjer ga je vzela. Še vedno nobene reakcije. Prijavila se je lastnici cvetličarne, ki pa sploh ni bila presenečena. Kar nekaj časa je bilo treba, da je razumela, za kaj gre. Irma je ukradla blago v vrednosti 3.750 tolarjev. Je bUa to sploh kakšna kraja?! Poglejtel Tatica in lastnica cvetUčarne se gledata kot najboljši prijateljici ob veseli novici. Potem smo šli nazaj na Petrol, da poravnamo račun. »Če ne bi prišli plačat, bi vas avto policija še danes našla,« je povedal prodajalec. Medtem ko je Bojan plačevat, je k meni je stopila neka ženska - Imamo akcijo, če kupite tri twikse, dobite enega zastonj. Bila sva na moč uspešna. 3 : Ollt - Dajte! Plačam z gotovino, in to takoj! Tako lepo mi je bilo, da sem spet postal normalen... Jožef al' Capone. foto; Jure Zauneker december '98 Pen VESTNIK 32 8 PET (5) ISTIH VPRAŠANJ ZA * J 1998 • Kateri dogodek v domači pokrajini v letu 1998 je za vas najpomembnejši. Zakaj? • V (začasno) novem letu se bo pisal datum 9. 9. 1999. Kaj bo prineslo 5 devetk? • Komu bi natočili na Silvestra kozarec čistega? • Rangirajte tri osebe, ki bi jim namenili silvestrski poljub (družinski člani so izvzeti)! • Kaj in koliko ste pripravljeni osebno prispevati k dvigu SLO-natalitete? CVETO ŽALIK, predsednik uprave Nafte Lendava ROMAN, študentka, vrhunska športnica, atletinja, s Hodoša 1. Prihod dr. Drnovska v Lendavo, Zakaj? Ker sem se tudi jaz moral vrniti v Lendavo iz Moskve, 2. Številke gledam kot ocene na fakulteti. Zelo visoke ocene. Ne vem pa, zakaj se je prikradla tista enica. 3, Človeku, ki se še zna smejati. 4. Zadeva zapletena. Mislim, da so moji družinski člani v družbi Nafta Lendava. Če torej odmislim »družinske člane«, je silvestrski poljub namenjen Jožici, ženi in materi mojih otrok. 5. Kategorično odgovarjam NIČ. Sicer si moji sinovi Mišo, Dejan in Denis želijo sestrico. Ženin odgovor je: »Poiščite si novo mamo.« In že brskamo po trgovskih katalogih z manekenkami. l. Moj domači kraj je majhna vas, kjer se ne zgodi kaj velikega. Veliko sem od doma, oddaljila sem se od prijateljev In ne vem vam povedati, kateri dogodek bi mi največ pomenil. Sicer pa se mi zdi pomembno vse, kar se mi zgodi v življenju. Prinaša nove izkušnje, prijatelje ... 2. Nisem vraževeren človek. 9, 9. 1999 bo čisto običajen dan. 3. Nazdravila bi v ožjem krogu prijateljev, s trenerjem in starši pa z vsemi, ki so tako ali drugače pripomogli k mojim atletskim uspehom, mi dajali oporo ... 4. Silvestrki poljub bi želela nameniti več ljudem Ker pa ste mi dali možnost samo za tri osebe, je vrstni red naslednji: fant, trener Tiberij Lebar in prejšnji trener Mirko Šeruga, ki me je navdušil za atletiko. 5. Svoj delež bom prispevala po končanem študiju in po koncu atletske kariere. Nekoč v prihodnosti bi rada imela dva ali tri otroke, ki bi jim želela omogočiti brezskrbno otroštvo in dobro vzgojo. PETER BEZNEC, študent, član skupine Posodi mi jur ja, iz Ljutomera 1, Vse prireditve, ki poživljajo mrtvi vsakdanjik [srečanje motoristov, Flatuss, etno-rock ...j 2. Poziv za vojsko (najbrž). Najbolj pa tudi mene zanima, kaj bo prineslo šest devetk! 3. Sebi. 4. Vsem, ki so dovolj vzdržljivi in potrpežljivi, da z mano proslavljajo novo leto. 5. Vse ob svojem času. Načeloma pa zelo veliko v 15^. v' •Tsr a -J'4^ LOJZE VEBERIČ, slikar, upokojenec, iz Murske Sobote 1 Začetek urejanja soboškega mestnega jedra, kar me je navdušilo in razjezilo. Navdušen sem nad odlično rešitvijo novih prostorov banke, razočaran pa nad novo mestno tržnico To je naša shramba, kuhinja, zato bi to morala biti prikupen in simpatičen objekt, kjer si lahko vse ogledaš, kupiš, si privoščiš, se usedeš in poklepetaš v prijaznem in toplem lokalu. Upam, da za množico negativnih kritik še ni prepozno. 2. Nisem prerok, zato bom izrazil samo svojo željo. Vsaj do tistega dne naj bi se začela gradnja večnadstropne garažne hiše 2 vsemi potrebnimi službami. V mestu na preveč lahek način zapravljamo dragoceno zemljo. Boljši in natančnejši odgovor pa bom dal, ko se bo pisal datum s šestimi devetkami (9. 9. 9999). _ 3. Gospodu Leonu Štuklju, da bi tudi v tretjem tisočletju zdrav, čil in ponosen kljuboval visokim letom kot najstarejši olimpionik in vzoren Slovenec. 4 Silvestrski poljub poklanjam g. Irmi Benko zato, ker ima odličen in sposoben kolektiv, ki zna svoje delo opravljati dobro in profesionalno. Druga dva poljuba pa poklanjam nežnemu delu družinskih prijateljev, gospema Viki Čebašek in Bojani Pen (torej Pen za Pen). 5. Moj prispevek k slovenski nataliteti se počasi končuje. So pa tu moji potomci, ki se bodo morda vrnili k družinski tradiciji. Sam sem se ji namreč izneveril - moja mama je rodila enajst otrok. Več pričakujem od države s stanovanji za mlade in z novimi delovnimi mesti. Jaz palmam resen namen, da ponovno poskrbim za večjo nataliteto po moji reinkarnaciji, to pa bo 9. 9. 9999 V VLADIMIRA MESARIČ, Evangeličanska duhovnica v Apačah 1. Ordinacija prvih dveh Slovenk za evangeličanski duhovnici je zame najpomembnejši dogodek leta. Sedaj so v Sloveniji že tri duhovnice. To je zagotovo tudi prispevek k boljši podobi Slovenije glede enakopravnosti žensk navzven in tudi pomemben korak v družbo razvitih držav Evrope in preostalega sveta. 2. Zagotovo eno devetko manj kot tedaj, ko še bo pisalo 9 9 9999, 3, Vsakomur, ki si tega ne upa inga je strah pred spoznanjem resnice, zato sega kar naprej po »mešanicah«, ...sicer pa za srečo vsakomur, ki jo najbolj potrebuje. 4. a) Človeku, ki nesebično pomaga drugim. ,■ M.B»r • •■< b) Človeku, ki bi mu želela s poljubom okrepiti voljo in pogum, da začne živeti novo življenje, ki se mu je ponudilo kot druga priložnost. c) Človeku, ki ima moč in vpliv, pa oboje nesebično izkorišča le v dobre namene, da bi mu s tem zaželela, da vztraja še naprej. 5. Vedno znova se zebm boriti in pozivati vse tiste, ki s svojimi dejanji, ravnanji in razmišljanjem vplivajo aL celo krojijo načine življenja, da bi prispevali le k za človeka vrednemu in kvalitetnemu življenju, ki mu pripada, ne pa, da bodo zmanjševanje števila delovnih mest, socialne stiske, zmanjševanje splošnih pravic, politično nezrele ali celo škodljive odločitve za zadovoljno življenje vseh ljudi ter egoistična razmišljanja delodajalcev, ki vodijo k izkoriščanju, ali kakršne koli nedopustne zahteve, ki bi krojile življenje družinam ter prihodnjim družinam, vzbujale strah in postavljale pred nje vprašanje: Ali naj ima otroka in kakšno varno prihodnost mu sploh lahko zagotavlja?! DRAGO LEGEN, prvi župan občine Veržej in kmetijski strokovnjak: 1, Zame to, da smo dobili nove občine, ker sem prepričan, da so jih vsi tisti, ki so jih dobili, tudi zelo želeli. Še posebno sem vesel, da je med njimi tudi OBČINA VERŽEJ, za katero sem si tudi osebno veliko prizadeval, 2, Po numerologiji ta datum pomeni srečo in tako kaže, da bomo takrat zares deležni precejšnje sreče. Takrat bomo že imeli davek na dodano vrednost, nov pokojninski zakon in za še kakšno dodatno presenečenje bo poskrbljeno. Sicer pa mi bo osebno 5 devetk skoraj neposredno prineslo 20. obletnico poroke in res sem iskreno srečen, da je tako. Torej: 5 devetk, sreče in zadovoljstva na pretek’ 3 Na Silvestra bom kozarec čistega natočil gostilničarju, če bomo v družbi, s katero bomo silvestrovali, ocenili, da nam ni postregel s preveč dobrim 4 Nimam posebne želje, da bi silvestrski poljub poleg družinskih članov (ki so izvzeti) in pravih prijateljev namenil komu drugemu. Tako bodo te tri osebe prav gotovo iz družbe, s katero bomo silvestrovali. Kako bodo rangirani, je najbrž bolj kot ne naključje in me o tem lahko povprašate na NOVEGA LETA dan. 5. K dvigu SLO-natalitete sem z dvema otrokoma resda prispeval-le malo več kot Slovenci v povprečju Bom pa apeliral na svoje otroke, da imajo vsaj kakšnega več. VESTNIK 33 Pen december '98 DVANAJST (12) ZNANIH OBRAZOV Velika Penova anketa i998 MATJAŠEC, igralka, Slovenija JERNEJ FRANGEŽ, dipl, inž, geodezije, • po srcu vinar. Gornja Radgona 1, ? 2. Lep sončen dan v septembru, ki ga bomo preživeli. In čeprav bo polna luna, brez glavobola ali morbidnih misli. 3, Tistemu iz prvega nadstropja, ker je edino, kar počne s srcem, to, da reže avtomobilske gume. 4. Tomažu, Petri in Stojanu. 5. Večino prostega časa v letu 1999 bom porabila za intenzivno razmišljanje o tej temi. LT 4; V 1. Ugotovitev, daje France Prešeren Štajerec. Zakaj? Ker je bil eden prvih in največjih pivcev Frangeževe penine, 2. 199-letnico rojstva Franceta Prešerna in 99.999 prodanih steklenic Frangeževe penine v letu 1999. 3. Francetu Prešernu in I I .A k njegov] Jukjl 4. Juliji, Zefi, Fefi. 5. Smo in še delamo na tem. Če ne verjamete, preštejte otroke in vprašajte ženo. GEZA FARKAŠ, Upravna enota Murska Sobota DARKO RUDAŠ, svetnik mestne občine Murska Sobota, s Pušče: 1. Zmaga na lokalnih volitvah je zame | vsekakor eden najpomembnejših J dogodkov v naši pokrajini, kajti s tem . bom lahko začel uresničevati svoje ' „ »davne« želje o tem, da bi Romi imeli J enake možnosti za vključevanje v dogajanja, spremembe... kotNeromi. 2. Teh pet devetk zame nima posebnega pomena. To bo dan kot vsak drugi. Mogoče pa... pustimo, da r usoda naredi svoje. 3, Veliko ljudem bi z veseljem natočil I 1. Osebno prav gotovo to, da me je čas neizprosno prekucnil v drugo polovico stoletja. Če pa gre za širše dogajanje, je to nastanek 3 (treh) novih občin na območju UE M. Sobota. Sedaj jih imamo 12 (dvanajst), občinskih praznikov pa vsaj po teden dni, to pomeni, da bo celo leto ena sama veselica. 2. Manj političnega klanja, saj bomo 9. 9. 1999 že začeli silvestrovati za prelomno leto 2000, 3. Vsem ljudem dobre volje, saj vino, ko pride iz soda, ne mara samote. . 4. Dovolite mi, da prva ostane skrivnost, pač za zlato rezervo. Mogoče bom do Silvestrovega našel še kaj s konkretnim imenom. Drugega, tretjega in tudi naslednje pa bom namenU vsem sodelavkam, prijateljicam m znankam, ki jih bom na Silvestrovo po 24.00 srečal na prireditvi na Trgu zmage v M. Soboti. . , , , , , . 5. Vprašanje sicer ni namenjeno pravi osebi. Narobe svet bi bi, ce bi Abrahami skrbeli za vitalnost naroda. V tolažbo pa to: kot človek, ki se je dolgo potepal po poteh politike, sem se naučil, da nikoli ne reci nikoli. To velja tudi za odgovor na vaše vprašanje. Seveda sta za to potrebna vsaj dva. kozarec čistega, ampak na Silvestrovo najraje domačim in prijateljem. 4. a) Madonna | b) Mari Mar c) Pamela Anderson 5. Mislim, da sem svojo državljansko dolžnost v celoti opravil (2 otroka - I hčerka, sin). Prihodnost pa menda stoji na mlajših, zato naj kar oni | »delajo na tem«. II /Si •' J- ALOJZIJA ZELKO - LU^ZA, gostilničarka in lovka iz Dobrovnika: 1. Da smo končno dobili svojo občino. Prejšnji župan Kocon je bil sicer v redu, ampak novi župan Kardinar je še lepši, saj ima čudovite brke! 2. Nisem vraževerna, a če že moram odgovoriti, naj nam da država (ali občina) toliko milijonov, kolikor je devetk (99.999.000,000,00). In ker mi veliko pomeni tudi vinska trta, bi rada pridelala vsaj toliko »bubik« grozdja! 3. Vsem prijateljem pristne vinske kapljice, posebej mojim cenjenim gostom. 4. Vse moške Penovce: A) Endre Gbnter (ker največkrat pride k meni) , B) Jože Rituper - Dodo (ker najlepše igra ff pl f * I 24Z6> o m ■ir postala šampion splitskega sejma. V Splitu smo dobro »prošli«. Da bi tako tudi v Piranskem zalivu! • Marko Slavič odprl v Soboti največjo trgovino v SV Sloveniji. Po enem letu je v njej še vedno gneča! April * Minister Metod Dragonja odprl sejem gradbeništva in gradbenih materialov MEGRA v Radgoni, Tudi spomladanski sejem je čedalje pomembnejši! • Na prireditvi Zapojmo in zaigrajmo po domače v ČrenŠovcih je žreb namenil Vestnikovo fiesto Miri Maje iz Beltince. V nagradni igri je sodelovala, ker si je želela Vestnikovo majico ... * Diplomat, publicist in še kaj Rudi Čačinovič izdal knjigo Časi preizkušenj -spomini na medvojna leta. Če bi jo izdal pred petnajstimi leti, bi dvignila kar nekaj A oč 3 < prahu... • V diskoteki Planet Party v Žerovincih so izbrali miss diskotek Slovenije. Zmagala je Aleksandra Živkovič iz Murske Sobote. Zaradi reda: iskreno čestitamo! Z Maj ' • Osnovna šola Veržej je na tekmovanju Pridite k nam na počitnice, ki ga je razpisala Turistična zveza Slovenije, prejela zlato medaljo Iz teh mladih Prlekov pa še nekaj bo! • Med Fundacijo dr. Antona Trstenjaka in Občino Ljutomer oziroma njenimi svetniki je prišlo (zaradi financiranja) do kratkega stika. Lahko je otroka narediti, samo kdo ga bo hranil!? • Nezadovoljni prebivalci Ižakovec so zaradi farme Nemščak, ki v Muro spušča neprečiščene odplake, protestno zaprli lokalno cesto Dokležovje-Ižakovci. Zapora ceste je preverjeno najučinkovitejša ne glede na to, zakaj jo zaprejo. • Na 44. mednarodnem sejmu Vino ’98 v Ljubljani je g. Hančik iz Dobrovnika (edini iz Slovenije) prejel srebrno medaljo za renski rizling. Samo da zdaj ta rizling ne bi imel mladih. Junij • Ernest Eori ponovno postal predsednik slovenskih gasilcev. Ta gospod bo postal vzor marsikateremu županu. • Tudi beltinski Romi zaprli cesto, ker se z makadamske ceste vali k njim preveč prahu. Če bi to povedali sokrajanom, bi jim ti morda celo pomagali, da bi jo »dol« zazidali. Bogračiada v Soboti: 54 tekmovalcev j - slabega bograča ni bilo. Samo zato, ker bograč ne more biti slab. • 10- i'; /0 sre? kilogramska ledena gruda padla z jasnega neba na Ivanjševski Vrh pri Negovi. Če bo januarja tam padala toča, potem se čudeži res dogajajo. J VSSTbaK a7 Pen december '98 I) M g s n O Julii • V Puconcih so ustanovili interesno združenje za industrijske rastline (»konoplarji«]. Predsednik upravnega odbora je Dejan Rengeo, ki ima največ izkušenj s pridelovanjem. In s preganjanjem tudi. . • Esmeralda prišla v Slovenijo! To sicer ni pomurski dogodek, toda ob njem se lahko vsi drugi pomurski dogodki skrijejo • Hrvati prepovedali vožnjo hotiškega broda. Ti bodo naše politike (ki gledajo samo za svoje r...), naučili reda. • Več kot osem tisoč slovenskih maturantov dobilo obvestila o opravljeni maturi. Pri Pomurcih najuspešnejši Lendavčani in Ljutomerčani. So tudi njihovi starši poznali koga na ministrstvu!? f CZ3 • V Beltincih praznovanje 60-letnice folklore -pozvačin bil pri g. Kučanu, Predsednik se ga je tako prestrašil, da ni upal odkloniti vabila. (rlEH, -SANiOAltllAl lAMtftl J L Avgust • v Lendavi so (od predstavnikov lokalnih skupnosti do ministra) skušali najti smernice za rešitev Nafte. Zgodba, ki se mora dobro končati! • v Ižakovcih so ob Otoku ljubezni splavili dva KUMh 2E rUAVAJO, DCJUAR Hlffl ŠESFLOHNi PKipLAFAL ! »kumpa« -temelje za mlm na Muri. Ker so pač prvi, naj tudi prvi meljejo! • V Ljutomeru so praznovali 130 let prvega slovenskega tabora, ki se je po mnenju nekaterih sprevrgel v politični shod. Seveda, Kučana in Drnovška ni bilo, ko pa mačke ni doma, imajo miši gostuvanje, • 1550 razstavljalcev iz 26 držav se je predstavilo na Pomurskem sejmu. Najpomembnejši gost na otvoritvi sejma je bil hud naliv, ki je po dolgotrajni suši deloval kot pravi blagoslov. I »• Vi F September C Tl A Oktober C • Iz Ljutomera so ria Razkrižje za župnijsko cerkev peljali štiri zvonove, izdelane v Passauu v Nemčiji. Dogodek, ki ga še ni bilo. Naj zvonijo k razumevanju in prijateljstvu ... • Domačija Kuharjevih v Košarovcih, eni najmanjših vasi na Goričkem in v Prekmurju nasploh, razglašena za osmo naj... kmetijo^ Končno naj... kmetija spet na Goričkem. • V Ljutomeru šesto državno prvenstvo v letenju z motornimi zmaji. Pomurski tekmovalci brez resne konkurence. Mi smo vajeni zmajev. Moj doma sicer nima motorja, ampak z jezikom tako brni kot bi bil reaktiven. 48 • v italijanskem mestu Lucca je bil troboj reprezentanc Slovenije, Italije in Francije za atlete in atletinje izpod 24 let. Ker ni bilo drugega (pod 24 let], so si za Vi tekmovanje izposodili nekdanjega Sobočana Milana Baleka, starega 48 let. Bil je »šele' peti! To, kar mu ni uspevalo v mladosti... November I' • Soboško astronomsko društvo Krnica je obiskalo planetarij v Munchnu Zanimalo jih je, ali je tema tudi v Nemčiji tako črna. • Tovarno Muro so obiskali predstavniki firme Hugo Boss iz Nemčije. Sodelovanje se bo še razširilo. Verjetno ena najiepših novic za vse Pomurje. * Številne poplave po vsem Pomurju. Nekateri so se začeli spraševati, ali je res kriva samo narava ali pa tudi »človeški« faktor * Na prireditvi Zapojmi m zaigrajmo po domače je bil izžreban Darko Gorza iz Markovec, Dobil je Peugeut 106 - Vestnikovo nagrado.Ta si je pa lahko zapel po domače .. • Lokalne volitve: 12 od 18 dosedanjih županov je obdržalo stolčke v prvi rundi V sedmih občinah | popravni izpit v decembru! o w OŠ I • Na Kapeli peti praznik jeseni. Izbrali so prvo vinsko kraljico - Ireno Kupljen iz Oko slavec. Menda je bila izbrana prava, zato na izbor ni bilo pripomb. • Za vedno nas je zapustil Janci Kociper - primaš Kociprove bande iz Beltince Če ne bo imel spomenika, si zasluži vsaj ulico ... * Voznika letošnjih ljutomerskih kasaških dirk sta postala Marko Slavič in Jože Sagaj. Menda Prleki ne bodo pustili, da bi se na njihovem dvorišču šopiril kakšen Žabar. • Radijci Murskega vala (že osmič po vrsti) razglašeni za najboljše v Sloveniji. Slavju v Ljubljani se je pridružila tudi »Prlečka« Vika Potočnik Ko je bUa majhna, je tako rada poslušala Murski val December t • Štirideset let Radia Murski val. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik države Milan Kučan, Zadnjih nekaj dni ga niso nikamor povabili, pa je pač prišel. Druga runda volitev za župane: brez pretresov. Nekateri start župani so postali novi, nekateri so se poslovili. Drugače bo pa v glavnem vse po starem. TRiPRi JO ti)JEWC • V nekaterih vinogradih opravili pozne trgatve (Miklavževe, ledene itd ]. Lenuhi si za svojo lenobo izmislijo najbolj izvirna imena. • In spet je minilo eno leto. Vsi, ki so prebrali ta stavek,so lahko hudičevo srečni. Marsikdo ga več ne more ... december ’98 Pen VESTNIK 38 S ojuza ni več. Je sploh kdaj bil? Mar zato gori le vsaka tretja svetilka na najznamenitejšem mostu čez Donavo? Vem, bogokletno je omenjati, da govoriš tudi rusko, čeprav nisi iz tiste čudne federacije ali kako se ji že reče. Danes sem hotela kupiti jantarno ogrlico v neki prodajalni, pa se nisem spomnila madžarske besede za jantar; ruske niso hoteli razumeti. In sem brez ogrlice. Tistih pet doma ne štejem. Se res mora zbežati, ko postaneš ena sama ljubezen? Čudno, V izložbi, pred katero stojim, so imeli še pred dvema letoma na vidnem mestu armenski konjak. Zdaj se tu bohoti ogromna steklenica škotskega viskija ... Tudi perestrojka je bila enkratna; mislim vodko s tem imenom ... Restavracije vseh mogočih in nemogočih narodov, prevladujejo azijske; ruske ni. Pa bi želela prav zdaj prekrasne ajdove palačinke s kaviarjem, blini, jim rečejo Kalno pisana reka ljudi me ne zanima. Ulice in luči, mostovi in večer; pisma za Lenočko ... koliko sera jih v tej nevečni večnosti napisala in odložila v predal? Ne vem. Zdaj so tu z mano. Le kako bi plavala po Donavi? Da, potrebno je iz njih narediti barčice, nekoč sem to znala. I 0 0 Ni malo pozno, se čudi striček čolnar, ki pravkar hoče pospraviti čoln; ne, rada bi se malo popeljala... Denar je denar in že odrineva od brega. Gleda me in ne razume. Odprem torbico, vesla skoraj neslišno režejo gladino; kako lena reka, saj skoraj ne teče ... Prehitevava jo, v roke vzamem prvo pismo ... poskusim; en vogal, drugi, prepogneš tu, tam. Še to in ono - glej! Prva barčica je tu! Nagnem se nad vodno gladino in nežno položim svoj izdelek nanjo. Plava, Spremljam jo z občudujočim pogledom, dokler mi ne izgine izpred oči. Potem druga. Tretja. Ne vem. kolika. Čolnar se ' ki ti da misliti; sem pa drugače povSem hormalna in ' smehlja. Ko je zaplavala poslednja, sem čolnarju dala znak za vrnitev... Molče je vzel plačilo in napitnino; Lenočki bom sporočila, naj svoje barčice čaka ob Črnem morju, sem mu rekla. Ni odgovoril, jasno. Spet je začel, a tokrat mnogo hitreje, pospravljati svoj čoln. Čimprej pojdi v Budimpešto, mi odzvanjajo v možganih Lenočkine besede... In sem tu. Saj res, zakaj? Pisma so odposlana, moram še do telefonske govorilnice in... Ampak večer je, pravzaprav že noč. Nič za to; sedem številk se bo odvrtelo, glas, ki mi je znan, bo v ruski madžarščini odrecitiral naučen stavek ... Ah, kljub vsemu je noro; to prepustim jutrišnjemu dnevu. Lenočke ni več; iz bitja iz krvi in mesa se je prelevila v travnik besed in črk, zmedo mojih dolgih praznih noči, dveletnih blodenj, pred nekaj trenutki pa sem ta travnik pokosila in vse trave ter plevele odposlala v nepovrnljivost... Moja lilijina deklica... Lilij ne prodajajo več niti v cvetličarnah. Niso moderne, pravijo. Ljudje raje kupujejo kaktuse. Koliko pisem mi je poslala v teh dveh letih? Mnogo. Odgovor pozna predal nočne omarice. Poštni žigi Moskve, Leningrada, pardon ■ Peterburga (Sankt-petersburga), Budimpešte; vsebina neznana ... Se res mora zbežati, ko postaneš ena sama ljubezen?? Prišla sem v Budimpešto, da vidim, kako je lepa. A w * Rusko veleposlaništvo? Da, Želite, prosim? Tu veleposlaništvo Ruske federacije. Povejte svoje ime in namen telefonskega poziva... Halo! Halooooo! Sranje! Kar molčim in ne morem doumeti, kako odbijajoče mi deluje ta glas. Se nekajkrat zavpije svoj halo, potem odloži. Verjetno misli, da ga kličejo Marsovci. Potem preklinjam vratarje na veleposlaništvih. V bližnjem bifeju naročim dvojno »palinko«. Še enkrat dvojno palinko! Moja rahlo indijanska madžarščina je kar dobra. Natakar v trenutku pripleše z drugim kozarcem in mi galantno reče, da bo v bližini, če bi ga morebiti potrebovala. No, Igor, moj silni diplomat, sicer pa v trenutku, ko v zakajenem budimpeštanskem bifeju pijem dvojno »palinko- in fantaziram o tebi, tudi moje Juge ni več. Kot pravoverna Slovenka se nisem kaj dosti ukvarjala z njeno smrtjo. Vi Slovenci ste nekaj takega kot naši Litvanci; hočete biti sami zase, sebični ste in nekorektni do drugih bratskih narodov - mi je pred dvema letoma govorila v Moskvi moja Lenočka. Seveda sem se branila, ji oporekala. Ni pomagalo. Ni me razumela. Potem nisva nikoli več govorili o politiki. Na tisti široki aveniji, kjer je rusko veleposlaništvo, se že dolgo nisem sprehajala. V socialističnih časih je njeno ime pomenilo nekaj v zvezi s svobodo, potem pa se Madžarom očitno ni zdelo več pomembno omenjati svobode in so ulico prekrstili. Zdaj nosi ime nekega nesocialističnega velikega Madžara. Skoda. Nič več »palinke«. Plačam in grem. Proti tisti nič več s svobodo povezani ulici. Neznanska negotovost. V možganih se mi vrtinčijo čudne misli. Pa ne. da grem kar t j a?! Samozačudenje in čudnolepo pričakovanje me preplavita. Grem in grem, kar naprej in samo naprej. Visoka ograja. Dobro znana. Darežljivost teh trenutkov me prevzame, a bister potoček se je že davno izlil v motno reko. Teh blodenj ne imenujem več romanja; so le poti... Anno domini 1991. Zlatorumena jesen, ki jo ljubim pričakovanjsko. Visoka okna razkošne vile med platanami so zastrta. Postsocialistična tišina. Tudi vozni park so zamenjali; nič več turobno sivih volg, samo še črni beemveji in mercedesi. Napredujejo. Jelcinizem jim dovoljuje sanjati o zahodu. In če stopim do vhoda in vprašam zate, Igor, bodo tudi v tem primeru demokratično diplomatski ali diplomatsko demokratični? Sicer pa, zato sem prišla! Iščem gospoda Igorja Nikolajeviča Dvurečenskega! - Moj glas zveni odločno, zapovedujoče. Vratar, ki mu namenjam svojo zahtevo, se kar malce zmede. Ja, kdo pa ste vi, je začuden, in zakaj iščete to osebo? Vem, da ima prav, a vendar se mi zdi noro. Ženska sem, rečem, gospoda Igorja pa želim videti, ker se že dolgo poznava..Pogled preiskovalnega sodnika, ruska nezaupljivost; obotavljajoč monolog. Da ste ženska, se vidi; da želite videti Igorja, ste rekli ... ampak niste naša državljanka... niste niti Rusinja ... Ibdi to se vidi? Zasmejem se in pohitim z neobičaj- Valerija Perger It' •f Epilog (odlomek iz daljšega, še neobjavljenjega teksta) nim pojasnilom, ki ga vidno šokira: Ampak, veste, bila sem Rusinja; Nataša Ivanovna Gorodetskaja, rojena 1812. leta v Rusiji, nesrečno zaljubljena, naredila samomor, pokopana na pokopališču v Suzdalu, le pojdite pogledat moj grob! Še je tam, pravi moja regresoterapevtka; tisto je bilo moje tretje življenje, to, sedaj, pa je šesto ... Gledal me je nejeverno, mogoče je mislil, da prihajam iz psihiatrične bolnice. Gospa, ne vem, kaj bi rekel ... Vem, da ne veste, a brskanje po lastni podzavesti je posebej zanimiv hobi. želela bi srečati gospoda Igorja, če je mogoče ... Na žalost, gospa, ni mogoče. Njega ni več pri nas, že nekaj časa ga ni .„ Seveda mu ne verjamem, a nočem scen. Zahvalim se za prijaznost in grem. Jesen sivi in se megli. Dva koraka naprej, enega in pol nazaj; s platan pada listje, a iz oči ne padajo solze. Lery, kaj pa počenjaš tukaj? Znan glas. Obrnem se. Lahko bi ga imenovala velika, dobra marjetica ... Obstala sem, zabetonirana, in nisem vedela, kaj naj rečem. Lagati je grdo, a včasih je neizbežno. V bližini je imenitna restavracija. In ker je bil čas za kosilo, sva se odpravila tja. Kaviar in šampanjec za začetek ... V lokalu je mnogo gostov; poslovneži in diplomati, pripomni on. Gospodje pri tretji mizi so prav živahni in glasni. Pet ali šest jih je, požirek šampanjca se mi ustavi v grlu, ko ugotovim, da se pogovarjajo rusko. Skrivoma pogledam tja; široki obrazi, razpotegnjeni v nasmehe, desetletja, ki neusmiljeno lezejo izpod sivih, črnih, rjavih pramenov las, strogo zlikani suknjiči in skrbno poravnane kravate; bašejo se z vsakovrstno hrano in govorijo vsevprek. Torej vsakodnevno neuradno kosilo. Na enem od njih se mi ustavi pogled: poseben izraz na obrazu ima, kot da poznam vse to. Le lasje se mi zdijo preveč obarvani s sivino. In podbradek mi prav tako ni znan ... Nekam si se zagledala, me moj spremljevalec opomni na svojo navzočnost. Oh, nič, le one Ruse gledam, sem poskušala biti mirna. Da, to so ruski diplomati; vsak dan tu kosijo. Tudi za njih so prišli novi časi. Pogledam ga v oči in pod mizo iščem s svojimi koleni njegova. Ko me začuti, njegov obraz preleti rožni smehljaj ... Tako rad se spominjam časov, ko si prišla v naše mesto ... Vsi smo pogledovali za tabo, bila si nova pa tako lepa ... In tista zabava mojega kolektiva, kamor si prišla s prijateljico ... In vse najine srečne ure ... Nepozabno. Godilo mi je ta trenutek to obujanje spominov. In on je še vedno neizmerno privlačen moški... Še sem škilila proti sosednji mizi in pila nevemkateri kozarec šampanjca... Tiste ruske oči; glasu ne morem razločiti, ker so vsi preglasni. Potem opazi, da ga gledam. Je ali ni? Toplina nežne roke na kolenu me predrami. Še svojo položim njemu v naročje in vem, da se najino srečanje po nekaj letih ne bo končalo na pragu te restavracije. Dobro razpoloženi ruski gostje odhajajo. Spet se srečam s tistimi ruskimi očmi, mogoče jih poznam iz tretjega življenja; mogoče so Igorjeve ... V toplem marjetičnem objemu na beli sposojeni postelji pripovedujem zgodbo o Igorju, ruskem diplomatu. On se smehlja in reče: Od nekdaj imaš bujno domišljijo, lahko bi bila pisateljica. Saj res, so Igorja in bele ljubezni spočela moja hrepenenja?? Še tesneje postaneva drug v drugega vzeta, še čudoviteje sem to JAZ - -. Ni potrebno zbežati, ko postaneš ena sama ljubezen... primarij dr. LOJZE ŠTEVANEC spec, internist Živeti z 1 I boleznijo 2 okroglim, bledikavim obrazom in prijaznim nasmeškom se je izpod temnih obrvi zazrla vame. Mislil sem, da je ledvični bolnik. Umirjeno vdana v svojo usodo mi je pripovedovala, da je sladkorni bolnik iz zgodnjih predšolskih let. Od vsega začetka so jo zdravili z insulinom. »Vpila sem, kričala, protestirala, se branila; vendar, če so hoteli, da preživim, so me morali ukrotiti in navaditi na to, da so me vsak dan dvakrat pikah...«je smeje dejala. »Prave težave so se začele v šoli. Ne zaradi učenja, bila sem odlična učenka. Učenje mi ni delalo težav. Problem je nastal zaradi prehranjevanja, da ni prihajalo do zapletov. Razumljivo, da sem se morala odpovedati sladkorju, čokoladi, slaščicam, sladoledu, skratka vsem tistim sladkim dobrotam, ki so razveseljevale druge otroke, o čemer so se največ pogovarjali. Kakorkoli že, tudi to sem preživela. Nato so nastopile težave ,z nogami. Odrezali so mi dva prsta. Težje sem hodila. Vendar sem se tudi jaz kot vse moje vrstnice udeleževala plesov. Zaljubila sem se in zanosila. Rodila sem zdravega otroka. Hodi v šolo. Zaenkrat še nima sladkorne. Upam, da je ne bo dobil...« O svoji bolezni je govorila sproščeno, normalno, kot govorimo o prhljaju v lasišču ali nahodu, brez kančka tragičnosti. Rekla je, da od mene ne pričakuje tolažbe, da o svoji bolezni ve vse, kar mora vedeti, in da z njo kar dobro shaja. Njeno pripombo sem sprejel z razumevanjem. O programu zdravljenja sva se pogovorila, ga skupaj sestavila in uskladila. VsCkrat je prišla na kontrolo. Vesel sem bil njenega obiska. Okrog sebe je širila neki tihi šarm, umirjenost, optimizem, zadovoljstvo. Zadnji teden mi je povedala, da kljub obilnejši hrani kot doma in znižanemu odmerku insulina, nagiba k hipi, posebno po mineralni kopeh. »Iz neprijetne utrujenosti in zoprne brezvoljnosti, ki me je zadnje čase obhajala doma, sem se iztrgala že po nekaj kopelih. Opažam, da z lahkoto delam.« »Kaj pa delate?« sem postal pozoren. »Nekaj pišem.« »Lepo!« sem se nasmehnil. »Kaj pa?« “SvetovaU so mi, da opišem svoje življenje s to boleznijo.« »Kakšno idejo pa imate?« sem jo vprašal. Gledala me je, kot da ne razume, in mi to tudi povedala. »S kakšnim namenom pišete?« sem ji skušal razložiti. »Kaj povezuje vaše pisanje? Kaj hočete sporočiti?« Hitro je pograbila in vrtala vame, kako to mislim. Rekel sem, da si njenega pisanja ne predstavljam kot reportažo, zapisovanje dogodkov in poročanje o njih, navajanje podatkov, ampak priredbo njenih dilem, stisk, konfliktov, majhnih radosti, ki jih življenje prinaša, idej kakovostnega, vrednega življenja, povezanega z usodo sladkornega bolnika. Naj se pri svojem pisanju dotakne vseh ali čim več kotičkov življenja in jih odkrito, pošteno, brez cenzure prikaže iz svojega optimističnega zornega kota » »To, ravno to sem hotela sporočiti,« se je nasmehnila. Vendar tega nisem tako jasno videla, kot ste mi vi to prikazali. Slutila sem, da mora biti za tem mojim pisanjem nekaj drugega... Hvala!« Res je bila vesela Dolgo se je zadržala pri meni. Povedala mi je, da težko prenaša tožbe drugih bolnikov nad svojo usodo, ki je ne morejo spremeniti. Usojeno jim je, da morajo z njo živeti. »Druge izbire nimajo. Zakaj naj bi se smilili sami sebi, še manj pa drugim? V okviru možnosti je potrebno polno živeti,« je rekla samozavestno. »S svojo boleznijo živim kot vsi drugi zdravi ljudje. Hodim na izlete, potujem, normalno grem na dopust, Živim tako, da nihče ne ve, da imam sladkorno bolezen. O njej ne govorim. Zakaj bi? Nihče mi je ne more odvzeti. Do smrti pripada meni. Moja je. Zakaj naj bi drugi brkljali po njej?« Molčal sem in gledal njen lepi obraz. »Vidite, o tem pišem. Malo bom spremenila koncept Vem, sedaj vem, kako.« Pred odhodom se je prišla poslovit. »Pišem! Kar stresam na papir. Dobro ste mi svetovali, brez cenzure!« se je nasmehnila. »Če bo knjiga kdaj zagledala luč sveta, vam jo pošljem!« , T 1 vestnik 30 Pen - december '98 L*, K, Še eno leto je pri koncu. Za nekatere je bilo uspešno, za nekatere ne. Kakorkoli že, treba ga je proslaviti. Po študentsko, seveda. Zdi se, da bog vrti zemljo in obrača leta z veseljem, odkar so prekmurski študentje iznašli »samomorilsko pijančevanje«, imenovano - Bujta repa. Bujta repa spada med prireditve, ki nosijo v sebi pridih regionalnosti. Med take vrste prireditvami sodi v elitni krog. Poleg prekmurske Bujte repe bi lahko omenil še npr, dolenjsko Cvičkarijo, primorsko Morta-deliado itn. Številka, ki označuje količino prišlekov na zabavo, nikoli ni pod tisoč. Tisti, ki jim ni jasno, kako je vse skupaj videti, naj se spomnijo, kako je biti na »vatrogasnoj zabavi«, le da je v tem primeru obseg zabave nekajkrat večji in tudi želja po zabavi je nekajkrat večja. Seveda pa se mora zgoditi, da organizatorji povabijo kakega dobrega, seveda obvezno prekmurskega kuharja kuhat bujto repo, kajti ne bi se spodobilo, da bi nam prekmursko specialiteto moral skuhati »Žabar«. Čeprav Bujta repa »diši« po prekmursko, to še nikakor ne pomeni, da so na tej zabavi samo Prekmurci, čeprav jih je največ. Zabava je odprta za vsakogar. Prav zato, ker na Bujta repa!? k,. Z POLNOČNICA c Satirično parafraziranje na domače teme Zbiranji' duhov krvosesi Čin-čin-čin činkolin plava glas čez pet dolin; Naša stranka več ne gaga, saj iz tfjeje odcejena zadnja sraga. Kdo nas blati, mi smo čisti i demokratu S trikrat sedmimi pečati naš program zaščiten je v trezorju. ti hudiči in drugi tiči vis^, tam lebdijo. Tsakih -izmov je to raj. Saj tu bodo deliti in mešetarili pa vpili, kaj vse so naredili za oblast, in da pripada jim vsa čast. t DUHOV slavila, ker med izvoljence se je preostale uvrstila. Parlament J 5»^ ■■ li I 1 um zabavi niso samo Prekmurci, se tudi renome celotnega »cirkusa« vleče daleč naokrog. Naj navedem svoje pričevanje navdušenju nad Bujto repo (ne hrano, ampak zabavo). Ko sem bil pred tremi ali štirimi leti čisto po naključju redar na zabavi, sva s prijateljem stala ob stranskem vhodu. Takrat je bila že huda »gužva«, poleg nas, študentskih redarjev,^ja so bili še »tapravi« varnostniki, ki so imeli glavno besedo in zaradi gneče niso več nikogar spustili noter. Ker je to ljudem, ki so ostali zunaj, postalo jasno, je skupina Ljubljančanov (v »fuzbalskem« žargonu) zaradi poznavanja domačega terena našla stranski vhod in začela gnjaviti. Sprva so začeli »peti« hvalospeve na račun prireditve, ki pa so zveneli tako resnično, kot Podobnikove izjave, da je pošten človek. Potem pa so enega od njih zajela tako ljubeča čustva do vsega skupaj, da se kar ni mogel pomiriti. Ko je »izljubio« vse prekmurske glasbenike, se je poskušal spomniti še vseh znamenitosti »ravnice«. Ker je začel in končal pri prekmurski gibanici, mu ni ostalo drugega, kot da se je nenadoma spomnil, da njegova mama enostavno mora biti iz Prekmurja. Kaj naj poveš takemu človeku? Edino, kar ostane, je po prekmursko: »Bejži, pa se nalokaj!« Se pravi, malo repe, več prekmurske muzike, pa še več prekmurskega vina, pa je - »maček tii«. (d) Stm-bim-bim in cingutin sliši glas se prek dolin. Kdo za vraga se huduje, novce kuje, o preklemana t i zgaga. Ljudstvo skubeš, o baraba. Mi smo tukaj že sto let. kaj bi -Joliko kot star je tale svet. Od poštenosti živimo in ni nam mar, če tale nori svet je poln utvar, prevar. Linga-linga laja... Kdo pa tu nagaja? Bes ga plentaj, svinjska noga, kaj se tak' usaja in sprevrača ta nadloga. Mi smo vedno za človeka, od poštenosti živimo in ni nam mar, de tale nori svet je poln utvar, prevar. Linga-Unga laja... Kdo pa tu nagaja? Bes ga plentaj, svinjska noga, kaj se tak' usaja in sprevrača ta nadloga. Mi smo vedno za človeka. Potlej tisoč in še sto jih zraven pride, ko na Zemljo se zgrne prvi mrak. Je poln količek vsak. Kot netopirji, Koalicija in opozicija »Zdaj se bomo pa prešteli!« se zadere Glavni duh. ki ni ne miš ne tič in ne od muh; »Cifra pel in cifra nič, tja v kot na levi strani ste izbrani. Cifra tri na mestu zdajšnjem kar ostani!« »A kaj pa mi?!« se sliši zbor tuleč. »Ti vsi, vsi vi pa kritična sle masa!« Je potlej takšen direndaj nastal, da strop se je majal. Letele so gorjače sem in tja jezične, to se zna. »Kaj kritična, kaj masa! To še volilna ni klobasa!« zakrulil nekdo je. ki sto teh štetij je volilnih že preživel. Totem se vse je omehčalo in mirno bolj nadaljevalo. »Vsaki sedmi naj izstopi!« slišal se je glavnoštevčev glas »Kaj, samo le sedmi?« zarenčal je iz ozadja sonoren bas. Potlej spet se je kadilo in valilo, da pogled je zatemnilo. Čivkalo in bevskalo je vsepovprek, kol če peke! bi zazijal v nedogled. No, in končno so se le prešteli, kot volitvam novo so ime nadeli. In sedmica je potem Vode mnogo je za tem odteklo in besed izreklo v stilu čin-čin-čin čingulin, linga-linga laja rompompom, zdrobil bom le v atom. Trava zrasla na Slovenskem že je večkrat do kolen, vedno isti je refren: Vlada laže, nič ne dela. Le kočije si kupuje in še rajši kam poiuje. (Na tej točki smo zavili, se mudili malce vstran, ko ves zbor duhov je bil že zbran). Cifra nič in cifra pet. Cifra tri, za njo še sedem. Manjkat ni nobeden, o, ja, nula, ta še tula... Malo potlej vsi so zbrani si zavezali oči. /n »En. dve, tri,« jih oberduh predrami in veli: »Lovi, svoj‘ga drži!« In so se lovili: trojka trojko (kar je prav), nula petko in sedmico (je bav, bav), nula nulo (spet je prav). Pa še takih nekaj so našteli, ki za svoje tulčke so prijeti. Pač napačno so dojeti demos in kratein. »Svoj'ga drži, kaj pa drugo bi počeli?« so potem p zagovor se razvneli. (Kolikokrat po starih Grkih, ki stvari so resno vzeli, ljudstvo so na takšne timance ujeli). Včasih rimska je Emona bila kraj kjer zdaj močvirje smrad razpreda. Duhov je trop prišel, da si ogleda, kaj Emonci iz davnine rodovom zdajšjim zapustiti so in kaj zgradili, prekopali, zakopali, ponaredili so zanjimci. Največ o tem povedal bi lahkčr Emonec, ki na trgu za pano prezeblo, golo ritko skriva. A kaj on ve o parlamentu! Ta te streljaj od tam je, v elementu, ko dan na dan in pozno v noč tako rekoč žrtvuje se, v prihodnost zroč. Prišedši bliže: »Kaj pa je to?« Duhovi na vse viže začudijo se, ko njih oko lam na fasadi se ustavi. Vsa vzhiana duhulja k temu pravi: »Tko mičkeni so tile lulci!« »Eh, kaj bi to. Ta večji so tam notri!« pomiri jo vodnica, ko pomenljivo ji čez ramo pokaže s palcem, kje je to. Zdaj v hram pravice in resnice duhovi so korak storili. Kot Mojzes, kot Rodinov mislec glavo zdaj ta, zdaj oni si podpira. p prostranstva se duha ozira? Pogledaš bliže, glej o spaka -prebira Delo, zraven malce spi. »To je najtšji časnik!« vodnici kar tako uide. »Če z njim te kdo po glavi, kar hitro testament napravi!« Spel tretjemu kot da hemeroidi miru ne dajo; se spakuje, menca s ta zadnjo in vzdihuje. Tam zadaj je še huje, saj vsakih pet minut pečene kdo se v mikrofon roteč, tako ne gre, okrca vse in pere jim glave. Potem je cela gora repetentov, prava mora, ki maslo tuje, kar je še huje, vsevprek kot branjevke ponuja, misleč, da vzbuja med ljudstvom simpatije. Nič mar ni jim, le razprtije da podžigajo v kresove nove. To pač je stil zdaj slehernega demokrata. Tradicija bogata, ki kilavo na našem zelniku je obrodita. Smo seme vzeli pri sosedih, potem premalo pognojila pamet je domača. Zdaj se tako sprevrača, kot oz jezik z vrvice spustiš: nakladaš, govoriš in govoriš in z mlini se na veter prav po butalsko ravsaš in boriš, ne da poprej zdravnika za živino pobarat bi, ati ni la jezik tvoj okužen s steklino. Koalicijska ljubezen To je najlepša vseh ljubezni, če dva se partnerja odločita za njo. Tako goreča ni nobena, kot & polena si mečeta v nogo... »Naj bo,« poreče in ušesa špici potlej drugi, »saj posojilo terja pač vračilo.« Še v ljudstvu ta ljubezen zaživi, vzkipi, se veselimo vrsto dni. To je ljubezen dvoje. F Še slajša je v troje. Ljubezen v trikotu: dva ravsata se v nedogled, ta tretji liže med. Le sreča miia te želje nam bo izpolnila &z nekaj tet, ko le še dvajset pet odstotkov za EU bo reklo juhuhu! Polnočnica duhov je preč, saj taka je ta reč, da nič ne traja večno. O, da neumnost, škodcčeljnost in zavist -PA SREČNO! Juš Makovep POSLANSKO VPRAŠANJE i g L Čtfi’ kot ta je, zato sprašujem vlado, kako dolgo bo še od- lašala z ustanotvijo Društva za spodbujanje Ijadcžerstva! december '98 Pen VESTNIK 40 Cigare dogorele. rehajam betleh t kovče I '- f ■f Dobil Je največ glasov, a vseeno ni župan I OZICIJO ostal M, I -Življenje naj bo praznik ..« sta si rekla pred leti vnuk štajerskega »kulaka« in soboški upokojenec in vedno znova vandrata v Kančevce na Goričko iskat mir, veselje, srečo... Ne bom ovinkaril. Srečali smo se v gostilni oziroma v novem domu goričkih vinogradnikov. Ob kozarčku žlahtnine so se razvezali jeziki, odprla srca, čustva in razkrile zanimive življenjske zgodbe. In nenačrtovano sem se kmalu potem znašel v Kančevcih. Moška sta ustavila avtomobil med staro domačijo in novogradnjo. In začelo se je razkazovanje starega in novega Besede so preskakovale zaporedje, druga drugo. Bilo je, kot da mi skušata moška v eni sapi povedati veliko stvari, nasuti kopico zanimivosti. Sicer pa je čas, da najprej predstavim prijazna prilož- :^i 4 Gizela Malačič mi je pokazala kovček, s katerim je pripotovala njena mama leta 1912 iz daljne Amerike. Foto: F. Š. mestu. Čisto je in lepo vzdrževano. Malačič tukaj hrani štiri sorte domačega vina. Stopimo v hišo. V vseh prostorih je domačnost. Tako nostna gostitelja. Pogosto je, kot da tukaj vedno kdo nasmejani je Geza Malačič, živi. In povsod je staro po- nekdanji trgovec in sedanji hištvo in vmes se najde tudi invalidski upokojenec iz Mur- kaj sodobnega. ske Sobote. Rojen je bil v Kan-čevcih št. 19. Njegova domačija je samevala 20 let in Na pragu stare spalnice prevzame besedo mama Gizela. Ponosno se postavi za njo je začel skrbeti leta pred velikanski kovček in 1988. V soseščini si gradi hišo soboški policist Vinko Vog- reče: »Ta kovček je iz Amerike ... Ko je bilo moji mami rinec. Je vnuk nekdanjega Klari Lipič petnajst ali šest-velikega kmeta iz Gočove v najst let, se je podala v Ame- Slovenskih goricah. V novo hišo se namerava preseliti, ko bo upokojen. Moška sta v Murski Soboti soseda in vsa- riko. V Betlehemu je zvijala cigare ... Domov se je vrnila kakih petih hišah In Geza se je spomnil očeta Karla, ki je nekoč »švercal« iz Avstrije sladkor, cigarete, vžigalnike. Imel je trafiko. Po prvi svetovni vojni je bilo in težko je bilo preživeti in ljudje so se morali znajti. V tem občasnem domovanju so shranjeni spomini davnih desetletij. Tudi orodja, delovni pripomočki preteklosti so skrbno varovani in tam je tudi soba, kjer se lahko prijatelj, znanec, okrepča s pijačo, ki jo je »spekel- ali stisnil Geza. V bližini Malačičeve rojstne hiše stoji trdno zidana leta 1912... Potovala je z ladjo hiša Vinka Vogrinca. V njo se v času, ko se je potopila ko prosto uro prebijeta daleč sosednja ladja Titanik ... S vstran od sodobnega sveta. Včasih z družinama, včasih sama. In mi tokrat nismo bili dol- seboj je prinesla tobakovo seme ... Vedno smo imeli pri hiši dovolj tobaka in mama je iz njega delala prave ame- vrinjajo zidovi stare domačije, kjer najde prijeten začasen kotiček za prosti čas Vinkova družina, dokler ne bo nov dom pripravljen za vselitev Vogrinčeva žena je go sami. Izza sosednje hiše je riške cigare in moški so jih Dolenjka in Goričko ji je prineslo Gezova mama Gize-lo- Nekaj zadnjih let živi v soseščini. Prišla je s pomočjo bergle. Usta, razvlečena v radodaren nasmeh, so se za tren zresnila in slišati je bilo radi kadili... No, poglejte sem dol. Ta kovček ima kolesa...« všeč. In Vinko ima svojo zgodbo. Njegov dedek je bil Tako je končala besedovanje eden največjih kmetov v in moje misli so bile v tisti davni preteklosti. Tukaj se je skozi čas nab- tiho izpoved: »Pred petimi leti ralo veliko vsega in sin Geza so mi odrezali nogo ... Imam trombozo... To je v rodbini. .* je komaj prišel do besede, sosed Vinko pa je le poslušal Gočovi v Slovenskih Goricah. Po drugi svetovni vojni so ga imeli za »kulaka« in so mu vzeli veliko zemlje. O trdnosti posestva še danes priča velik in trdno zidan Besede je hitro zamenjal in zavzeto pritrjeval, kot da je dom, kjer zdaj gospodari radoživi nasmeh in zdelo se del Malačičevega rodu. Sicer mi je, da je ženski žal, da mi je tako hitro razkrila svojo življenjsko bolečino, Zdaj sem prisluhnil Gezi in vdano hodU za njim. »Te stole, klopi in mizo sem naredil sam. Tildi ta kip je moje delo. V gozdovih je mogoče najti veliko lepih panjev in z meiio domišljije je narejena sodobna skulptura...« Ustaviva se v prizidku k nekdanjemu gospodarskemu poslopju. Tu se razkazujeta lepo obnovljena kmečki voz in sani. Napotiva se naprej v prostrani prostor, kjer ima pa so bili nekoč v vasi Malačiči v večini. Zdaj žive še v Vinkov oče. Zdaj se posestvo spet povečuje. Država vrača nekoč na silo vzeto zemljo. In zdaj goričko podeželje: zemlja, gozdovi, brezmejne livade Vinka vedno znova vabijo v svoje nedrje. Vinko neguje v Kančevcih sadno drevje, se odpravlja v razsežne gozdove, kjer nabira gobe, s katerimi je tukajšnji svet bogato posejan. In jeseni nabira kostanj. Nova »velbana« klet čaka na domač vinski pridelek, in če bo življenje radodarno z zdravjem, bo jesen življenja lepa, Štajerec Vinko Vogrinec žlahtna, za vse tukajšnje Geza priložnostno delavnico, (levo) rad zahaja v Kan-»pajdaše«’ Veliko nenadeja- V njej mizari, pili, vari in v sosednjem prostoru kuha žganje. Tam diši zdaj po hruškovem in drugič po slivovem, ribezovem ali tropinovem žganju. Geza zna »zvariti« tudi več vrst likedev. V kleti je vse na svojem čevce. »Pajdaš* Geza Ma- g nih vtisov me je spremljalo lačič mu je dober sosed. In tisto popoldne navzdol proti mama Gizela Malačič rada w Soboti. Tiste, po betlehemsko pove kaj veselega, zani-’^ narejene cigare, so v Kan-mivega, spodbudnega ... ijS čevcih že zdavnaj dogorele, Tilka) je ohranjenih veliko^ Ostal pa je kovček, spomini materialnih in duhovnih < in novo bogato življenje, ki je spominov. Foto: F. Š. S doma le med prijatelji. Avgust Vertič sicer ni »organiziran«, toda veljakom opozicijskih strank, ki so svojčas obiskali Grad, je izročil slovenski nagelj. Avgust Vertič iz Dolnjih Slaveč je dobil v Vestnikovem evidentiranju županov kar 65 glasov. Precej več kot tedanji župan občine Grad - Kuzma Ludvik Kočar (46 glasov) in veliko veliko več kot sedanji župan občine Grad Danijel Kalamar, ki je dobil 15 glasov. Kdo je se je pošalil na račun Alojza Vertiča, ki kljub temu, da je »vodil«, ni bil Izvoljen za župana? i b ST':: I ‘S 'V Ne, to niso vrata njegove hiše, ampak »dveri« gospodarskega poslopja pri Gradu, v katerem je občasno prenočil. Nima »avto mehanskega« poklica Avgust Vertič bi bil, ko bi bil izvoljen, eden mlajših slovenskih županov, kajti šele prihodnje leto, in sicer 5. novembra, bo praznoval Abrahama. Zdaj je torej v 49. letu. Za župana pa ni bil izvoljen, ker se na volitvah sploh ni potegoval za županski stolček. Tako je nedvomno naredil uslugo trem drugim županskim kandidatom, še posebno temu, ki so ga izvolili. Ko bi bil Avgust kandidiral, bi se glasovi »porazdelili« ali pa bi celo zmagal. Je namreč človek iz ljudstva. V Potrošnikovi »železninarski« trgovini v Rogašovcih se je izučil za trgovskega pomočnika, nato pa je še delal v isti »bauti« kakšno leto dni, potem pa je služil 15 mesecev vojaščine v »avijacip« v Mostarju v Bosni in Hercegovini. Se kar dobro je bilo. Tam je bil »laborant«. 1970. leta, ko se je vrnil od vojakov, je odšel v »Dojč-land« (Nemčija) in se zaposlil v tovarni Audi v Ingolstadtu. Sprva je bil »hifsarbajter« (pomožni delavec), potem je napredoval v delavca za tekočim trakom, nato pa je postal testni voznik novih avtomobilov. No, da, z njimi ni dirkal, ampak jih je - potem, ko jih je pregledal - vozil iz tovarne na vagone. Po nekaj letih se je vrnil domov in nameraval zgraditi m .r n ■IJ, f J .1 0 lit Ko bi državna birokracija ne ponagajala pri pridobivanju »papirjev« za tovarno avtomobUskih nadomestnih delov, bi bil Avgust Vertič zdaj direktor. Tudi zdaj je rad urejen - s kravato. vestniku Pe" december ’98 Avgust Vertič, nesojeni graški župan pri Gradu tovarno za izdelavo nadomestnih delov za audije, a ni dobil dovoljenja, češ da nima »avtomehanskega« poklica. Nameraval se je vrniti, toda medtem mu je potekla delovna viza, nove pa ni mogel dobiti, ker je uvozil mercedesa Pripeljal se je z mercedesom Oh, ta mercedes! To so ga ljudje gledali, ko se je pripeljal domov z mercedesom. Pravzaprav je imel najprej audija, kar je razumljivo, ko pa je delal pri Audiju. Potem je kupil beemveja, pa mercedesa ... Menjal je najmanj deset avtov iz visokega cenovnega razreda. Z njimi je tudi vozil sodelavce v Nemčijo in nazaj v Prekmurje. Vožnje so bile kar pogoste, ko pa je znano, da imajo naši ljudje če se le da - hočejo priti ob veliko domotožje in -koncu tedna domov. To so bili časi, ko je bil v Nemčiji še v delovnem razmerju! Delavce je vključeval v sindikat; ker je vešč nemščine, je pogosto tudi prevajal; mnogi pa se ga še zdaj spominjajo kot odličnega organizatorja veselic. Vsake veselice je enkrat konec. Za Avgusta Ver tiča se je končala 1977. leta, ko ni mogel več na delo v Nemčijo. Nekoč je bil poln denarja. Pa ne te tedaj, ko je prodal svoj mercedes nekemu ginekologu, ampak ko je prihajal domov. Ljudje so govorili, da je »zadel milijone na lotu«. Avgust pa nam je povedal, da ni bilo nič takega, pač pa je denar zaslužil s trdim delom v tovarni, nekaj pa tudi s prevažanjem delavcev na relaciji Grad-Ingolstadt in obratno. Pa varčeval je kot drugi. Res pa je tudi, da ni bil vselej skop in je rad dal za pijačo, zato je imel ob sebi vselej številno družbo. Pa ne le dijakov, študentov in domačinov, pač pa tudi »gospode«. Ta ga zdaj seveda »noče poznati«. Vrgel se je v alkohol Kot trgovec bi se Avgust Vertič lahko zaposlil tudi potem, ko ni mogel več v »Dojčland«, toda, kot nam je razkril, »vrgel se je v alkohol« in je zdaj že celih 20 let njegov suženj. Ne, ni pijanec, ampak zmeren pivec. S »pivcem za živce« v rokah nas je pričakal neki dan v Rajsarjevi gostilni, kjer ima svojo »postajo«. Seveda se morda kdo vpraša, s čim pa se preživlja nesojeni graški župan? S priložnostnim delom pri kmetih. Sicer pa je tudi sam doma s kmetije, na kateri še živita ostarela mati in brat, a odnosi niso ravno dobri. Se kar razume pa se z drugim bratom, ki ima nekoliko vstran svojo hišo in - družino. Avgust Vertič pa si »familije« ni ustvaril. Kje pa spi? Poleti je O. K.: postaviš lestev in že lahko človek spančka na gospodarskem podstrešju - na dišeči otavi ali senu. Hudič je pozimi, ko zebe in zebe, četudi spiješ kaj »žganega«, povrh pa še »pivce za živce«. Pa vendarle: tudi zdaj nima stalnega (in toplega) bivališča. Zdaj spi tu, jutri tam ... Odkrito pa je priznal, da mu je pozimi še najbolj všeč - v zaporu. Tam se skopa, preobleče, uredi... Pa tudi dobro naje! V »zatvor« pa ga ne kličejo zaradi kakih posebno hudih »deliktov«, ampak najpogosteje zaradi kršitev javnega reda in miru, najpogostejša prijavitelja pa naj bi bila mati in brat. Še dobro, da ni župan Avgust Vertič nam je »na domovini« v Doli^ih Slavečih pokazal prostor v »ločenem« poslopju, kjer je svojčas stanoval. »Naleteli« smo na podrt dimnik, razmetane cunje (oblačila) ... Seveda se nismo hoteli vmešavati v družinske zadeve. Pa vendarle: tisti prostor bi se dal lepo urediti in Avgust bi lahko bil na toplem. Seveda bi bilo še bolje, ko bi uradno kandidiral za župana, in če bi ga izvolili, potem bi imel toplo pisarno, tajnico, svetnike ..., toplo stanovanje ... -in tisoč obveznosti. Še dobro, da ni kandidiral, saj bi bil tedaj tudi na udaru volivcev, ki bi hoteli rezultate županovanja (tovarno, ureditev grada, kanalizacijo, še več gostiln ...). Zdaj mu ni treba polagati računov pred nikomer. Se boljše jej kot nesojeni župan je, kot nam je zatrdil, prešel v opozicijo. Sicer nam ni razkril, ali je »organiziran« (pripadnik katere od strank), je pa povedal, da je bil on tisti, ki je svojčas sprejel pri Gradu »Janža« in mu podaril - nagelj. Besedilo in foto: ŠTEFAN L. SOBOČAN 1948 Maturirala je prva generacija današnje Srednje ekonomske šole v Murski Soboti. Na Ekonomskem tehnikumu, tako se je takrat šola imenovala, je maturiralo 44 deklet in fantov. Veliki trenutek je ostal zapisan v njihovih srcih in za prihodnje generacije skupaj s profesorskim zborom ovekovečen na dveh fotografijah, ki nam jih je za Pen prijazno posodila g. Marjeta Činč, takrat ena od maturantk, pozneje bančnica na odgovornem delovnem mestu, danes pa čila upokojenka iz Murske Sobote, »Ob fotografiji se mi film zavrti za petdeset let nazaj. Vidim se v razredu, kjer sta vladala red in disciplina, med nami Maturantski Abraham Leta pa so minila. Prišlo je leto maturantskega Abrahama, ki ga je prva generacija soboških ekonomskih tehnikov zavoljo prelepih mladostnih doživetij in nepozabnih spominov primerno zaznamovala, čeprav so zdaj že vsi v letih, poseljeni daleč naokoli, s tegobami, ki jih prinašajo leta, in četudi je četrtina generacije na žalost že odšla. Povabilu na kosilo (od 40. obletnice se namesto na večerji dobivajo na kosilu) v Prekmurski hram v Mursko Soboto se je odzvalo deset sošolcev oziroma sošolk, drugi pa so imeli tehten ali malo manj opravičljiv razlog, da jih ni bilo: vnuki, ki jih je treba paziti, oddaljenost, ki je iz leta v leto večja obremenitev, bolezen, ki z leti vse manj prizanaša, in kakšna je pojasnila tudi, da nima kaj obleči. Za slavnostno pogrnjeno mizo so posedli: Marjeta Činč - Antolin, Ida Šiftar, Klara Koltaj, Gabrijaela Banfi - Žilavec, Jolanka Fartek - Franko, Janez Lanščak, Helmut Kovač, Alojz Jureš, Štefan Hujs in Ladislav Horvat, ki so naši fotoreporteki Nataši pozirali potem še podobno kot neznanemu fotografu pred petdesetimi leti. »Dogovorili smo se, da se na srečanju ne bomo pogovarjali o bolezni, in ta dogovor smo strogo spoštovali. Ugotovili smo, da nobeden več ne pije, ne kadi in da marsičesa ne smemo več jesti. Največ smo se spominjali naših profesorjev in si o njih povedali pa pravo tovarištvo. Skupaj smo gradili soboški železniški tir, po končanem šolanju pa so nas z dekretom poslal?v vse konce takratne Jugoslavije -v Soboti smo ostale samo tri. Bili smo med prvimi bančnimi strokovnjaki nove države, med službovanjem nas je večina tudi naprej študirala. Naši fantje so se vsi prebili na vodilne položaje, ženske pa vsaj do vodstvenih. Ambiciozni smo bili, pa za vsako delo smo prijeli. Mnogi smo se zavedali, da takrat brez državne podpore ne bi imeli možnosti šolanja. Mogoče bodo zdaj vsi, ki se bodo našli na fotografijah, ali pa njihovi najbližji, v pre dalih izbrskali ti dragoceni fotografiji in jih spravili na najodličnejše mesto v hiši. Z objavo pa bo naša mladost spet realnost, kot da vmes ni petdeset let!« Br"ir ■■■L tudi marsikatero anekdoto. Eno teh bi vam zaupala: Naš razrednik Mihelič je bil kazensko premeščen v Sibirijo, torej k nam v Prekmurje. Na maturantski izlet nas je popeljal v svojo Ljubljano, kjer sem bila prvič v gledališču. Profesor in fantje so odšh po svoje in v glavnem vse tri dni popivali. Prof. Mihelič je sošolca Lojzeta povabil, da prespi pri njih doma. Zjutraj se je zbudil v sobi brez vrat, presenečen in prestrašen, ker ni vedel, kaj hudiča se je dogajalo ponoči. Pa mu je profesorjeva žena pri zajtrku olajšala dušo s pojasnilom, da njen mož v vinjenosti snema vrata in okna. S tem je bil obseden. Menda si v je to nekoč privoščil tudi v Kardoševi trgovini Soboti, vendar ga dijaki niso izdali. Družila sta nas spoštovanje in solidarnost,« nam je po srečanju pripovedovala Marjeta Činč. In še nekaj zelo pomembnega so se dogovorili. Ponovno se bodo srečali že prihodnje leto in zaželeli so si, da bi prišli vsi še živeči in da bi zgodbi o prvi generaciji* soboških ekonomskih tehnikov dodali še kakšen zanimiv odstavek. Pen ga bo z veseljem zapisal. k 1998 Irma B. december '98 Pen VESTNIK 42 I l JI if k iin I 4 * ►i: r ' ) i L " I - »BIDI GOSPODIN, DVE PODOBI NOVE MAKEDONIJE Po dolgem in napornem dnevu se želodcu prileže tudi tradicionalna »mastika«, lokalno žganje. Tukaj ga žgejo kar na uUd, seveda ga je poskusil tudi Mtian Slana, študent novinarstva, z Melov. Novinarske izkušnje si pridobiva v redakciji STA-ja, V, h J I Glavna skopska tržnica. Po nekaj minutah fotografiranja in se več čudnih pogledih lokalnih »biznismenov« sem fotoaparat kaj hitro pospravil... 42 Glavni in najstarejši most čez reko Vardar, ki loči albansko-romski del z delom mesta, kjer živijo »pravi« Makedonci. Slednji le redko zaidejo čezenj. Revščina in nizki dohodki v državi ne Izbirajo žrtev. Na ulice tako hodi prosjačit vedno več ljudi, od tistih najnilajšlh pa do najstarejših. Mladi Rom, star komaj leto in pol, preživi na mostu brez mame, ki ga pobere zvečer, cele dneve, stara Albanka pa se je usedla kar na prag. »Popularna« obrt čiščenja čevljev je zelo razširjena. Podobnih čistilcev je po mestu še več kot tisoč. Čistijo tudi možem postave... Pred slabim mesecem je Makedonija dobila novo vlado. Kombinacija med nekdanjim komunistom Vasiljem Tu-porkovskim in Ljubčom, Georgijevskim je, po mnenju nekaterih, nevarna kombinacija, ki lahko »eksplodira«, a kljub temu imata v parlamentu prepričljivo večino. Kljub slabi kupni moči je južni trg še vedno zanimiv tudi za slovenska podjetja. Poleg Alpine, Elana Ipd, ima v Skopju nekaj svojih prodajaln tudi soboška Mura, ki se pa tako kakovostno kot tudi cenovno še vedno drži na zahodnoevropskem nivoju. 'URN f; • ■ ' ' f I 4 - nffeMEHH r L" I) ' t? A 1 'IT' ■ 1 I r I J. 1 i 40 t i. 1 L I \ :ti ai i A>v6ho ■'“J" .J J ■A 1 I noprmBCKK k I 1 J t 14 M i .. Ss* ' Namesto Sauber-macherja aU podobnih komunalnih služb so v Skopju pogosti posamezniki, ki za nekaj denarjev sami poskrbijo za odpadke. Nekaj na smetišče, nekaj pa domov... VESTNIK 43 Pen december '98 JADI BUREK! « ... pravi reklamni spot na eni od 30 novonastalih skopskih komercialnih radijskih postaj. V državi, kjer se povprečna plača giblje tam nekje okoli 250 nemških mark in kjer skoraj polovica prebivalstva živi v glavnem mestu »Bivše jugoslovanske republike Makedonije« (takšno uradno ime so »izsilili« Grki), verjetno na kaj drugega kot burek niti ne morejo pomisliti. Množica Halimi, lastnik »restourana«, ki se je očitno z gosti Albancev in Romov, ki živijo na resničnem socialnem dnu, je »pravim« Makedoncem njihove razmere - pustili ogromno denarja. Za 16 ' originalnih skopskih piv in dve veliki plošči jedi z trn v peti, tako da morajo za mir na tem še enem potencialnem balkanskem vrelišču že nekaj let skrbeti Združeni narodi oz. t. i. unproforjevci. O tem, kako mogočni so zahodni vplivi in kako si tako ljudje kot politika želijo vstran od svojega mogočnega brata Srbije, pa priča tudi dejstvo, da cirilici. popolnoma novo podobo države. Res da gre še ki je uradna pisava, vse bolj »preti« latinica, vedno za slabo komunalno oskrbo mesta, a zahodni OD ČISTIH ČEVLJEV DO PORCIJE ČEVAPČIČEV - VSE ZA 200 SIT »Čemo jedno četkanje,« je kričal na ulici Ljubče (ime smo izvedeli pozneje), sicer Rom, ki se, tako kot še nekaj tisoč njemu podobnih, ukvarja, pomembneje, preživlja s čiščenjem čevljev. V Skopju živi 600.000 prebivalcev, vendar je to le uradna številka, saj naj bi jih bilo kar 200.000 več, to pa je zelo težko ugotoviti, kajti nekateri uradno sploh ne obstajajo. »Oj Slovenci,« je bil kljub našemu nezanimanju vstrajen Ljubče, »za vas jedno četkanje samo za sto denara.« Pritiskom smo seveda po nekaj sumljivih pogledih na moj fotoaparat podlegli dokaj hitro, a niti še tako nepomemben podatek bi lahko tudi bil, da so se čevlji resnično bleščali še ves naslednji teden. »E, za fotkanje 50 denara naplate,« je bil odločen naš »obrtnik« (v trenutku je namreč zavohal možnost 100-odstotnega povečanja svojega dnevnega zaslužka) in povprečni turist se kaj kmalu zave, da brez barantanja v tej državi nikakor ne bo šlo. Barantanje je tako kot po vsem Balkanu (tudi v Sloveniji - sicer v ne tako velikem obsegu - pa naj to še tako vztrajno zanikamo) glavni tržni plačilni način, brez katerega na moreš na »pijači« kupiti niti zelja. Že na samem začetku smo tako porabili 150 denarjev, tj. cca šest mark (Ljubče je bil pač boljši »cenkar«), bili pa bi zapravili še več, če se ne bi uspeli v zadnjem trenutku odlepiti še od neka) novih zaslužka željnih uličnih obrtnikov. Turisti očitno bolj »padajo na te fore«, saj domačini čistilcem čevljem niti prav ne pogledajo v oči. Vse od »originalnih« Palominih robčkov pa vse tja do pravih srbskih »šajkač« se tukaj namreč dobro spravi v promet. Potem ko smo se šele komaj dobro navadili na dejstvo, da se v državi še vedno niso odločili, kateri pisavi bodo dali prednost, in da moraš zato biti pravi poliglot, smo morali nemudoma »popihati prah« tudi z našega zaprašenega znanja cj*ilice. »Pravi« Makedonci bi nas gledali z viška, če bi jim izdali, da smo namenjeni na kosilo v albanski del Cas za odžejanje, če ni kokakole, je dobra tudi voda. mesta - turško čaršijo pa vendar. Hrana je hrana, in če je še toliko cenejša, potem pač tekne toliko bolj. »Kod Zekira« - tamkajšnji »burekdžilnici« - se je pogled sicer takoj ustavil na nekam čudno napeljanih vodovodnih povezavah, poleg tega pa tudi elektroinstalacija ni bila brezhibna. Slovenska sanitarna inšpekcija bi si verjetno z vsem tem dala kar mnogo dela ali pa bi enostavno zadevo zaprla. Ne, tukaj se to ne dogaja. »Pa nema veze, ak’ dode policija, sve se ovdje sredi,« je razlagal Zekir, Zekir Kljub vidni revščini pa se, podobno kot mnogokje drugje na jugu, zmeraj pojavijo novopečeni bogataši. Lokalni prebivalci jim pravijo »šverceri«, za kar verjetno tudi gre. Torej tovrstni mercedes stane približno 80.000 DEM, ob povprečni plači 200 DEM na mesec je treba zanj odšteti 450 plač. rad pogovarjal, še posebno s tistimi, ki so tam - za žara (čevapčiči, pleskavice, ražnjiči ipd.) smo odšteli 1.200 denarjev (3600 tolarjev), za povrh pa smo dobili še celotno analizo družbenopolitničnega stanja od Strumice do Kumanovega. »ZAHODNI« JUŽNI DEL MESTA Le kratek sprehod čez reko Vardar pričara vplivi so vidni na vsakem koraku. Tekstilne in druge blagovne znamke so tukaj doživele pravo revolucijo in na naše presenečenje je višji življenjski standard viden na vsakem koraku. Novopečeni bogataši ne skrivajo ničesar in v najrevnejšem delu mesta lahko najdeš tudi najboljši avto nemške izdelave. »E, sve so ti to šverceri,« je bentil stari berač na ulici. »Ma daj nešto za malo leba,« je bil vztrajen in kljub »drugemu« smo bili spet na istem. Blagovne znamke so preplavile mesto in državo, tako da lahko McDona]d’s ali Adidas najdeš tukaj čisto tako kot mogoče v Nemčiji ali pri nas. Na jugu je še vedno cenjena tudi slovenska »roba«, torej ne manjkajo niti izdelki Mure, Alpine, Elana ipd. V sedanji Makedoniji živi po uradnih podatkih 67 odstotkov »čistih« Makedoncev, medtem ko pa je Albancev 23 odstotkov. Povprečni bruto letni družbeni prihodek na prebivalca je 790 ameriških dolarjev, sobranje (makedonska skupščina) pa sta letos večji del zasedli dve stranki - DPMNO VMRO Ljubča Georgijevskega in Demokratska alternativa Vasila Tuporkuvskega, bolj znanega po puloverjih iz predsedstva nekdanje skupne države. »Nacionalist in komunist skupaj. To je nevarna kombinacija. Ne verjamen, da se bo to dobro končalo, vprašanje pa je tudi, kako dolgo bo trajalo,« mi je na ulici pripovedoval policist Aco Glogorovski, še prej pa smo mu seveda vsi morali pokazati kakšen osebni dokument - pa ni bilo težav. Tudi v Anje 5 ISS® r I ifiiM —4 Država kompenzira nizko socialno stanje, tako da ljudem mnogokrat pogleda skozi prste. Tale lekarna bi bila ob manjšem potresu verjetno le še polovična ... .1 ,'«‘1 T I a I t novem modernejšem delu mesta torej velik odstotek t prebivalstva prosi za denar. V državi je po poročilu p UNICEFA tretjina ljudi brezposelna, poleg tega pa p imajo tudi v Evropi najvišjo stopnjo umrljivosti 1 otrok. Med albanskim prebivalstvom tako umre 42,9 M (od 1000) otrok, medtem ko je pri Romih ta odstotek M neka) manjši. Balkanski »šok« je torej tukaj čutiti 'C na vsakem koraku in v tem vrelem kotlu živi več L kot dva milijona ljudi’ t i' J) J** t I Zaradi verske razslojenosti prebivalstva (muslimani in pravoslavci) je takšen prizor na ulici prav tako pogost. Starejši musliman tokrat opravlja svojo versko dolžnost, medtem ko v ozadju >čevapčičarnica« obratuje neprekinjeno. •) tS k> J 1 Takoj po razširitvi vojne v Bosni in Hercegovini so se v ZN zbali tudi za usodo Makedonija, zato so tja dokaj hitro poslali mirovne enote, ki nadzirajo njihove meje, skrbijo pa tudi za umiritev nekaterih notranjih nasprotij. december ’98 Pen polkaregerep VESTNIK 44 i Dorina in Dejan r' '.' ,1, 'k y -i t. 1 A -i BRENKALA TEKOCIKA V ŽILAH SLANO JEZERO HA VZHODU TURČIJE AVSTRIJSKI SLALOMIST fTNOUAS) GLINA ZA IZDELAVO PORCELANA l I PEKA STARIH SLOVANOV KILOVOLT t ■J. Križanke (pravilno rešene) pošljite do 15. januarja 1999 na naslov: Vestnik, za Penovo križanko, Ulica arh. Novaka 13, 9.000 Murska Sobota. Prepisovanje prepovedano! t OTO SERECi i Pen p iz Kraše • Rodil sem se v Črncih pri Apačah, kjer sem preživel tudi otroška leta Bralci Pena se predstavljajo i i i A •ji v* 1 zmešam<. ' s A I t r t F* A , Pen elopa <4 21-letna Alenka Fric s Kamenščaka pri Ljutomeru je končale prometno šolo, vendar doslej še ni našla podjetja, kjer bi opravils pripravništvo. Zdaj, ko vidite, kako lepo dekle je, bo šlo hitreje? Sicer pa je bila zelo pridna tudi med »čakanjem«, saj je prav v tem času končala devetmesečno izobraževanje za računovodkinjo. Alenka, rojena v znamenju ovna, rada hodi v diskoteko, je pa tudi velika ljubiteljica muckov. Doma jih imajo celo deset. Uspela je ujeti tega-le. Kdo pa bo ujel njo? Ne bo se dala kar tako! Prometnica pač, ki dobro pozna znak - stop! - Foto: Stewen I Avstrijo, in sicer kot delavec v klavnici. Čez nekaj časa sem si lahko kupil celo avto, ki mi je ■ ' prišel še kako prav tistega usodnega dne pred dvajsetimi leti, ko sem se namesto očeta udeležil izleta z Vestnikovim vlakom. Na vlaku sem namreč Če ne občudoval eno od deklet iz Prekmurja in tudi ona mi je bila še kar naklonjena. Beseda je dala besedo, in ko je bilo izleta konec, sem jo lahko skupaj z njeno prijateljico verjamete, da peljal domov v Krašče. sem znal v osnovni šoli dobro risati, poglejte tole risbo, ki je nastala , mimogrede I med obiskom novinarja Jožeta Graja, ' s katerim sva Čez leto djii pa sva se že vzela. In z Jožico sva še danes skupaj. Ona dela doma na manjši kmetiji, jaz pa še vedno hodim v službo v Avstrijo. Nikoli si nisem mislil, da se bom za stalno preselil v Prekmurje. Medtem sem zvedel, da skupaj je bil tudi moj oče doma pripravila* na Goričkem, Kljub vse- tole mojo predstavitev za Pen. C'^ mu mi tukajšnji domačini rečejo Štajerc, a me to ne moti, saj se v glavnem z vsemi dobro razumem. Po govorici pa se mi še vedno pozna, kje sem odraščal Ni mi žal, da sem si tukaj našel novi dom Z ženo sva res uspela marsikaj postoriti in prigospodariti. Tudi tri hčerke imava. rostega časa nimam veliko, saj ko se vrnem ob koncu tedna iz Avstrije, je potrebno delati to in ono pri hiši ali na njivah pa za mesarja me domačini večkrat prosijo. No, včasih posedim tudi kje v dobri družbi in se malo poveselim. JI r I I