kočevske Poštnina plačana pri pošti št. 61330 Kočevje GLASILO OK SZDL KOČEVJE KOČEVJE 2000 DOLGOROČNI PLAN OBČINE KOČEVJE OSNUTEK FUNKCIJE NASELU V OMREŽJU NASELIJ Kočevje 2000 Že nekaj časa je v razpravi osnutek dolgoročnega plana občine Kočevje za obdobje od leta 1986 do leta 2000. V novembru bo potrebno razpravo zaključiti, da bi lahko pravočasno pripravili predlog dolgoročnega programa razvoja občine, ki ga bo v decembru sprejela občinska skupščina. Ker bo ta plan usmerjal razvoj naše občine do konca tega stoletja, je prav, da v tem sestavku opozorimo na nekatere najpomembnejše in mogoče zanimive elemente iz plana in s tem vzpodbudimo organizacije, skupnosti in posameznike, da k planu pravočasno podajo svoje pripombe in dopolnitve. Dolgoročni plan razvoja občine opredeljuje cilje in usmeritve, ki naj bi jih dosegli do leta 2000 na vseh področjih življenja in dela. Zelo velik poudarek je dan varstvu človekovega okolja, varstvu materialnih in drugih dobrin ter varstvu naravne in kulturne dediščine. Razvoj vseh dejavnosti bo usmerjen v stalno izboljševanje kakovosti življenja ln dela delovnih ljudi in občanov. Med cilji dolgoročnega razvoja občine je omenjena krepitev družbenega in materialnega Položaja občana, ki bo temeljil Predvsem na rezultatih dela. Bolj bomo morali izkoristiti obstoječe proizvodne kapacitete, produktivno izrabljati delovni čas ter izboljšati organizacijo dela in poslovanja. Stalno se Domo morali vključevati v mednarodno delitev dela ter izvažati naše izdelke in storitve. Po predvidevanjih bo izvoz rasel s povprečno letno stopnjo 5,5 %. V reprodukcijske procese bo nujno uvajati tehnološko intenzivno opremo, informatiko in znanje. Neprimerno več pozornosti kot doslej bomo morali posvetiti kadrovski politiki. Posebna skrb je v dolgoročnem planu namenjena razvoju socialističnega samoupravljanja, razvoju družbenoekonomskega sistema ter razvoju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Plan ne pozablja na varovanje kmetijskih zemljišč in na hitrejši razvoj manj razvitih območjih občine Kočevje. V dolgoročnem planu je glede na predhodno sprejete ocene o razvojnih možnostih naše občine, naših naravnih in drugih danosti ter ob upoštevanju omejitvenih faktorjev predvideno, da bo družbeni proizvod do leta 2000 rastel po 3,6 % povprečni letni stopnji. To je seveda zelo zahtevna naloga, ki jo bomo uresničili, če bomo v prvi fazi uresničili cilje gospodarske stabilizacije in upoštevali razvojne usmeritve glede prestrukturiranja, novih tehnologij, uporabe znanja in informatike. Plan obdeluje razvoj vseh gospodarskih in družbenih dejavnosti. Najpomembnejša panoga v občini bo tudi v prihodnje industrija, predvsem glede ustvarjanja dohodka in zaposlovanja. Glede na to, da je gozd naše edino naravno bogastvo, bo v povezavi z gozdarstvom imela prednost lesnopredelovalna industrija. Med prioritetne panoge plan uvršča tudi kmetijstvo, prednost pa daje razvoju živinoreje v družbenem sektorju oz. družbeno organizirani proizvodnji. Skupaj z razvojem drobnega gospodarstva in turizma bo kmetijstvo prispevalo tudi k hitrejšemu razvoju manj razvitih območij občine. Na področju turizma je v planu dan poudarek športnorekreacijskemu, izletniškemu, tranzitnemu in kmečkemu turizmu. Z izkoristkom vseh možnosti bi lahko dosegli 10 % stopnjo rasti turizma in s tem prispevali k povečanju deleža v družbenem proizvodu občine iz naslova turistične ponudbe. Močan razvoj oz. premik je predviden na področju razvoja drobnega gospodarstva. K hitrejšemu razvoju gospodarstva prispeva razvoj gospodarske infrastrukture in stanovanjskega gospodarstva. Predvideno je, da bi do leta 2000 zgradili 1050 stanovanj in s tem odpravili veliko pomanjkanje stanovanj. Na področju energetike bomo morali varčevati in racionalneje uporabljati obstoječo energijo ter na enoto proizvoda porabiti manj energije. Predvidena je izgradnja še nekaj malih elektrarn, nadaljevanje izgradnje toplovodnega omrežja v Kočevju, proučiti pa bomo morali tudi možnost, da se priključimo na predvideni plinovod Koper-Zagreb. Razvoj PTT prometa predvideva, da bi bili vsi kraji v občini vključeni v avtomatski telefonski promet ter da bi se celotni poštni promet posodobil. Največ naporov in sredstev bo terjal nadaljnji razvoj in modernizacija cestne mreže ter komunalnega gospodarstva. Predvideno je, da bi modernizirali vse regionalne ceste in nekatere lokalne ter zgradili na najbolj ogroženih območjih kanalizacijo in čistilne naprave. Poseben problem pa je seveda preskrba s pitno in tehnološko vodo, kar bo tudi terjalo precej vlaganj. Glede na predvideni razpoložljivi dohodek bomo morali s sredstvi varčno in pametno ravnati, vseh želja pa ne bo možno uresničiti. Za nekatere najnujnejše potrebe bomo morali tudi Letnik II., št. 11 Ponedeljek, 11. 11. 1985 v prihodnje združevati sredstva s samoprispevkom. Razvoj družbenih dejavnosti bo odvisen od materialnih možnosti, ki jih bomo ustvarili v navedenem obdobju. Družbene dejavnosti se bodo morale vsebinsko in organizacijsko prestrukturirati. Investicij v nove objekte bo manj, obnoviti pa bo potrebno obstoječe objekte. Prednost bo dana izvajanju zakonsko opredeljenih programov in skupno dogovorjenim programom v občini Kočevje. To so nekatere usmeritve in cilji iz dolgoročnega plana razvoja občine Kočevje. Podrobnosti in večja konkretizacija je opredeljena v razvojnih programih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, naloge pa bodo razdelane tudi v srednjeročnih in letnih planih. Jože Novak Javna tribuna Zbori občinske skupščine so na svojih sejah 27. septembra 1985 sprejeli sklep o javni razpravi in javni razgrnitvi osnutka dolgoročnega plana občine Kočevje do leta 2000. V planu so poleg ekonomskega dela navedene smeri razvoja tudi za socialni in prostorski razvoj. Zlasti je poudarek na slednjem, saj le-ta opredeljuje dolgoročno namensko rabo prostora. Pomeni, da se bomo v naši občini dolgoročno opredelili za področje kmetijstva in gozdarstva, stanovanjske, družbene in individualne izgradnje, rekreacije, obrtne in industrijske cone itd. Da bi čim-bolje uskladili različne interese pri načrtovani rabi prostora, pozivamo občane in delovne ljudi občine Kočevje na javno tribuno, ki bo 19. novembra 1985 ob 18.00 uri v prostorih sejne sobe SO Kočevje, Ljubljanska 26. Na javni razpravi bodo sodelovali strokovni izdelovalci prostorskega dela dolgoročnega plana občine Kočevje do leta 2000. Vse pripombe iz javne tribune bo uskladil Izvršni svet SO Kočevje do 25. 11. 1985, ko bo javna razprava zaključena. Kartografski del dolgoročnega plana občine Kočevje do leta 2000 je razobešen v sejni sobi občinske skupščine. Nanj je možno že pred javno tribuno posredovati pripombe. Ko bo sprejet dolgoročni plan razvoja občine Kočevje na zborih občinske skupščine, bo vsako kasnejšo spremembo namembnosti prostora možno izvesti le preko postopka sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana. Predsednik komiteja za družbeni razvoj Dušan POPOVIČ, dipl. oec. IZ VSEBINE: e Skupščinske volitve e Predlog funkcije v OK SZDL • Razpis za podelitev srebrnih in bronastih priznanj OF • Odgovor KS Kostel na članke Mladina in radijsko oddajo . Vod. - naša vsakd.oj.sl • Pustovanje 1986 Programska seja OK SZDL Kočevje e Vezi skovane v trpljenju • Nagradni natečaj na področju tehničnih, organizacijskih in družbenih inovacij v letu 1986 6 • šport Ti • Spomeniki NOB na kočevskem •(i „ s Gremo v kino • Nagradna križanka VOLITVE 1986 - VOLITVE 1986 - VOLITVE 1986 Skupščinske volitve ’86 OBČINSKA SKUPŠČINA: za predsednika Izvršnega sveta Do konca septembra, ko je bilo oblikovano drugo statistično poro- ^>ete*( čilo, je za člane delegacij in nosilce odgovornih delegatskih in družbenih dolžnosti evidentirano zadostno število možnih kandidatov — Kočevje evidentiranje še ni zaključeno. Družbenopolitični zbor - delegacija OK ZKS Alojz V času od 31. 3. do konca septembra je bilo za člane delegacij za skupščine SIS in DPS evidentirano skupno 3064 možnih kandidatov, kar predstavlja številko, ki zagotavlja nemoteno izpeljavo nadaljnjih aktivnosti v predkandidacijskih in kandidacijskih postopkih. Seveda pa morajo evidentiranje izpeljati tudi v tistih nekaj sredinah, kjer se teh nalog še vedno niso lotili. Če pogledamo strukturo evidentiranih, lahko ugotovimo, da je največ evidentiranih v starosti od 27 do 55 let, da se je v primerjavi z letom 1982 izboljšala izobrazbena struktura ter da je bila posebna pozornost posvečena evidentiranju žensk in mladih v starosti do 27 let, čeprav je ta procent nekoliko nižji od načrtovanega. Po rokovniku volilnih opravil bo evidentiranje potekalo še v novembru. V tem času je potrebno v sleherni sredini ponovno oceniti potek aktivnosti in če je potrebno, še evidentirati, saj v kandidacijskem postopku ne bo mogel biti kandidiran nihče, ki ni bil prej evidentiran. Še posebej velja na to opozoriti pri kandidiranju na najodgovornejše dolžnosti. Kako so tekle aktivnosti pri evidentiranju možnih kandidatov za najodgovornejše dolžnosti, smo poročali v septemberski številki novic, ko smo objavili pregled evidentiranih s stanjem 30. 7. 1985. V času od 30. 7. 1985 do 31. 10. pa so bili evidentirani še: 1. Predsednik OK ZKS (po izvolitvi na to funkcijo) 2. Andrej Klun 3. Lado Lenassi 4. Brane Merhar 5. Tanja Svetličič Samoupravne interesne skupnosti Zdravstvo: Majda Drobnič — predsednik odbora Nežka Miheličič — član Predsedstva Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja: Predsednik zbora delegatov Ivica Južnič Jože Južnič Jože Kramar Edo Rus __________________ ROKOVNIK volilnih opravil za skupščinske volitve v letu 1986 do konca leta 1985 Zap. št. Vsebina — naloga — aktivnosti Nalogo opravi Rok izvedbe Opomba 1 2 3 4 5 L Ocena aktivnosti v pripravah na skupščinske volitve 1986 - Volilna komisija - KO za kadr. vpr. - KK SZDL, OO ZSS -POK SZDL - P OS ZSS 9. 10. 1985 do 20. 10. 1985 oktober 1985 november 1985 2. Evidentiranje možnih kandidatov za delegacije in nosilce odgovornih funkcij v občini, republiki in federaciji Do konca novembra 1985 3. Tekoče spremljanje evidentiranja možnih kandidatov za vse odgovorne dolžnosti v občini, republiki in federaciji: Obravnave stanja: - do 15. 10. 1985 - Volilna komisija - KO za kadrovska vprašanja - POK SZDL - P OS ZSS oktober, november december Priprave na skupščino občinske opomb, organizacije ZS - do 30. 11. 1985 - do 15. 12. 1985 4. Razprava o spremembah in dopolnitvah: - volilnega pravilnika - načel in postopkov za uresničevanje kadrovskih priprav na volitve - volilne zakonodaje - dogovora o merilih za oblikovanje DPZ - sklepa o postopku delegiranja delegatov iz OK SZDL v DPZ - rokovnika za izvedbo predkandidacijskih, kandidacijskih in volilnih opravil in konstituiranje delegacij ter delegatskih skupščin v letu 1986 5. Izdelava in obravnava ocene poteka kadrovskih priprav na volitve 1986, s statističnim pregledom in pregledom možnih kandidatov za nosilce funkcij v občini Kočevje, republiki in federaciji iz občine Kočevje 6. Oblikovanje izhodišč in usmeritev za oblikovanje delegacij in povezovanje v konference, delegiranje v skupščine 7. Posvet s predsedniki KK SZDL in OO ZSS - dogovor o nadaljnjih aktivnostih v pripravah na skupščinske volitve 1986 - posvet z evidentičarji 8. Oblikovanje delegacij za SIS in imenovanje občinske volilne komisije 9. Obravnava evidentiranih možnih kandidatov za člane delegacij in nosilce odgovornih delegatskih funkcij in oblikovanje predlogov možnih kandidatov za člane delegacij in nosilcev odgovornih delegacijskih in družbenih funkcij 10. Obravnava: - predlogov evidentiranih možnih kandidatov za člane DPZ - oblikovanje predlogov možnih kandidatov za nosilce odgovornih delegatskih in družbenih funkcij - za člane DPZ Volilna komisija KO za kadr. vpr. POK SZDL P OS ZSS Oktober oz. po usmeritvah republiške volilne komisije volilna komisija KO za kadr. vpraš. POK SZDL P OS ZSS svet za družbenopolitični sistem POK SZDL P OS ZSS P OK SZDL P OS ZSS sekretar OK SZDL in OS ZSS KO za kadr. vpraš. POK SZDL zbori SO KO za kadr. vpraš. P KK SZDL IO OO ZS KO za kadr. vpraš. POKSZDL P OS ZSS september oktober december november skupna seja december do 31. 12. 1985 december januar december januar Občinski svet ZSS Kočevje je na svoji seji 23. oktobra 1985 sprejel sklep o sklicu občinske organizacije Zveze sindikatov Kočevje. Skupščina občinske organizacije bo 27. januarja 1986, sestavljalo pa jo bo 136 delegatov. Od tega bodo 80 delegatov izvolile osnovne organizacije ZS, po statutu pa so delegati tudi člani Občinskega sveta in nadzornega odbora. Skupščina bo na svojem zasedanju poleg novih članov občinskega sveta in nadzornega odbora izvolila še predsednika, podpredsednika in sekretarja, 4 delegate za 11. kongres Zveze sindikatov Slovenije in 1 delegata za 10. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. Osnovne organizacije zveze sindikatov ponovno predlagajo za predsednika OS tov. Boruta Kopitarja, za podpredsednika tov. Antona Jurkoviča in za sekretarko tov. Mirico Dimitrije-vič. Skupini delegatov za Zbor občin in Zbor združenega dela skupščine SR SLovenije: Igor Aupič, Marjan Bastar, Karel Čuk, Alojz Ivančič, Marija Jer-bič, Tomo Jarni, Andrej Jerše, Ivan Janež, Nada Kovačič, Borut Kopitar, Miro Kocjančič, Marko Kobe, Cveto Lipovec, Brane Merhar, Dora Majerle, Rudi Muller, Pavle Majerle, Djoko Stjepič, Dragan Stjepič, Anton Starc, Milena Selan, Jože Štefančič, Darja Šušelj, Zvone Učakar, Feliks Vidmar, Sanda Žurga, Drago Žagar. Delegaciji SR Slovenije za zvezni zbor in zbor republik in pokrajin skupščine SFRJ: Rudi Gruden, Janez Merhar. SIS V SR SLOVENIJI: — za zdravstvo: Bruno Ciglič, Ana Klarič, — za otroško varstvo: Franjo Lautar, — za raziskovalno dejavnost: Janez Lesar, — za socialno skrbstvo: Marjan Kozinc, Avgust Švara, — za telesno kulturo: Janez Košir, Slavko Preložnik, Nada Smola, — za zvezo stanovanjskih skupnosti SRS: Drago Aupič, — za skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja: Andrej Klun, Ivan Vesel. ZA VODILNE FUNKCIJE V SR SLOVENIJI: — France Popit za predsednika predsedstva SRS — Andrej Marinc za člana predsedstva SRS — Franc Šetinc za delegata zbora republik in pokrajin skup- ščine SFRJ — Marjan Orožen za člana predsedstva zveznega sveta ZSJ — Miloš Prosenc za predsednika skupščine SR Slovenije — Majda Poljanšek za predsednico Zbora občin skupščine SR Slovenije ZA ČLANE ORGANOV DPO V SR SLOVENIJI: RK SZDL — delegat RK SZDL v zvezno konferenco SZDL Jugoslavije: Tanja Svetličič — predsedstvo RK SZDL: Janez Merhar, Alojz Petek Organi predsedstva: — KO za ohranjanje revolucionarnih tradicij NOB: Ignac Karničnik — svet za družbenoekonomske odnose: Jože Košir, Ivanka Piruko-vič, Ludvik Recek — svet za družbenopolitični sistem: Jože Novak — svet za kulturo: Julij Plut — svet za vzgojo in izobraževanje: Danica Kaplan, Peter Šobar — svet za kmetijstvo: Jože Hobič. Za vse, ki so evidentirani na najodgovornejše dolžnosti v delegatskih skupščinah, je potrebno zagotoviti delegatsko bazo (jih evidentirati za člane delegacij). OK SZDL Kočevje VOLITVE 1986 Predlog možnih kandidatov za vodilne funkcije v OK SZDL že oblikovan Za predsednika OK SZDL Kočevje je ponovno predlagan sedanji predsednik tovariš Alojz Petek, za podpredsednika prav tako sedanji podpredsednik tov. Peter Šobar in za sekretarja (funkcija se opravlja profesionalno), tovariš Dušan Zamida. Predlog je posredovan v vse frontne dele SZDL v širšo verifikacijo, dokončno pa bodo o njem sklepali delegati na programsko volilni seji 5. decembra. V pripravah na programsko volilno sejo OK SZDL je njeno predsedstvo na seji v oktobru ocenilo dosedanji potek zlasti kadrovskih priprav in ugotovilo, da te potekajo v skladu z rokovnikom ter da so bile opravljene vse zastavljene naloge. Tako je bil izpeljan postopek evidentiranja, ki je potekal v frontnih delih. Z vsemi evidentiranimi možnimi kandidati so bili opravljeni razgovori o prevzemu dolžnosti. Ob upoštevanju ocene dosedanjega dela in aktivnosti, možnosti ponovitve mandata in odločitve posameznih evidentiranih možnih kandidatov, je predsedstvo skupaj s svetom za organiziranost in razvoj SZDL ter kadrovsko politiko sklenilo predlagati, da se za predsednika Evidentirani za DPS (Zbora občinske skupščine) ---------------- — v OZD v delegacije za Zbor združenega dela — v Krajevnih skupnostih v delegacije za zbor KS — v DPO v delegacije za družbenopolitični zbor 779 194 27 EVIDENTIRANI ZA SIS Skupaj: 1000 v OZD v krajevnih skupnostih 1630 434 Skupno: 2064 Skupno DPO in SIS 3064. in podpredsednika ponovno imenujeta: tovariš Alojz Petek, roj. 19. 12. 1936, po izobrazbi dipl. praVnik, zaposlen v SOZD Gozdarstvo-kmetijstvo kot direktor SOZD - za predsednika in tovariš Peter Šobar, roj. 27. 1. 1943, po izobrazbi predmetni učitelj, zaposlen v OŠ Zbora odposlancev Kočevje kot ravnatelj — za podpredsednika. Za sekretarja pa je ob ugotovitvi, da sedanja sekretarka tovarišica Tanja Svetličič (kljub pozitivni oceni njenega dela) funkcije ne more več ponoviti, predlagan tovariš Dušan Zamida, roj. 18. 9. 1953, po izobrazbi strojni ključavničar in s končano srednjo politično šolo, zaposlen v DO Itas Kočevje na delih in nalogah izvajanja varstva pred požari in CZ. Vsi trije predlagani kandidati so aktivni družbenopolitični delavci. Ob oblikovanju kadrovske usmeritve za sedanjo sekretarko je predsedstvo upoštevalo njeno željo, da se vrne v združeno delo. Predlagana kadrovska rešitev je do 15. 11. 1985 v obravnavi v vseh frontnih delih SZDL. O njej bodo razpravljali tudi delegati na programsko volilnih sejah KK SZDL. OK SZDL Kočevje ) l' t Sedež DO Inkop Kočevje, ki je ob letošnjem občinskem prazniku Prejela za dolgoletno uspešno poslovanje najvišje občinsko pričanje—plaketo Jožeta Šeška. OBČINSKA KONFERENCA SZDL KOČEVJE KRAJEVNE KONFERENCE SZDL OBČINE KOČEVJE V skladu s 17. členom pravil občinske organizacije SZDL Kočevje in 6. členom Pravilnika o podeljevanju Priznanj OF slovenskega naroda, objavlja Občinska konferenca SZDL Kočevje RAZPIS za podelitev srebrnih in bronastih Priznanj OF slovenskega naroda, ki jih podeljuje občinska oziroma krajevne konference SZDL. Občinska konferenca SZDL bo v letu 1986 podelila do 5 srebrnih Priznanj OF -slovenskega naroda, krajevne konference SZDL pa do 40 bronastih Priznanj OF. Ta bodo podeljena takole: KK SZDL Kočevje-mesto I. KK SZDL Kočevje-mesto II. KK SZDL Kočevje-mesto III. KK SZDL Rudnik-Šalka vas KK SZDL »I. Omerza« Livold KK SZDL »Kostel« KK SZDL Poljanska dolina-Predgrad KK SZDL Struge KK SZDL Osilnica KK SZDL Draga KK SZDL Kočevska Reka KK SZDL Stara cerkev do 3 do 3 do 3 do 4 do 4 do 4 do 3 do 3 do 3 do 3 do 3 do 4 Priznanje OF je družbeno priznanje, ki se podeljuje na podlagi sledečih meril: Srebrno oz. bronasto Priznanje OF se podeljuje posameznikom m organizacijam na območju občine Kočevje oz. krajevnih skupnosti za dosežke trajnejše vrednosti v družbenopolitični dejavnosti, pri razvijanju samoupravnih odnosov in uveljav-ljanju revolucionarnih tradicij OF. Občinska žirija oz. komisije bodo upoštevale predvsem delovne ljudi in občane ter njihove organizacije, ki so se posebno izkazali in so še dejavni pri uresničevanju SZDL v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, organizacijah združenega dela, še posebej pa pri socialistični vzgoji mladine. Pri tem bodo upoštevani tudi mlajši družbenopolitični delavci. Izbrani naj bi bili predvsem tisti, ki za svoje dolgoletno politično delo še niso dobili pomembnih priznanj, odlikovanj in nagrad. o evanju Priznanj OF bo upoštevana frontna vloga SZDL in vse njene sestavine. Priznanja bodo podeljena v aprilu ob obletniči ustanovitve Osvobodilne fronte oz. bronasta priznanja izjemoma tudi ob drugih spominskih dnevih m svečanostih v krajevnih skupno- Kandidate za podelitev srebrnih in bronastih priznanj OF lahko predlagajo: družbenopolitične organizacije in samoupravni organi v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, ,.ž. organizacije in društva ter izvršilni organi družbenopolitičnih organizacij na nivoju občine. Predlog mora biti obrazložen in dokumentiran v skladu z merili o podeljevanju Priznanj OF. Pnrd'°8 na obrazcu, ki ga vsak predlagatelj dobi na sedežu OK SZDL. K podanemu predlogu za srebrno priznanje, razen v primeru, ko predlog oblikujejo občinska vodstva družbenopolitičnih organizacij, mora podati mnenje krajevna konferenca SZDL v krajevni skupnosti, kjer predlagani kandidat živi. To pomeni, da je potrebno predloge za srebrna Priznanja OF napisati v dveh izvodih in en izvod poslati na Občinsko konferenco SZDL Kočevje, en izvod pa na krajevno konferenco SZDL v krajevni skupnosti, kjer predlagani kandidat živi. V primeru, da predlog ne bo sprejet oz. da predlagani kandidat priznanja ne bo dobil, bodo predlagatelji obveščeni o vzrokih, ki so preprečevali podelitev priznanja. V letu 1985 ni bilo moč upoštevati vseh predlogov, ker je bilo priznanj podeljenih manj kot pa posredovanih predlogov, vendar to ne pomeni, da bodo žirije v letu 1986 že same po sebi upoštevale vse predloge iz leta 1985, pač pa je potrebno predlog ponovno poslati. Žirija za podelitev Priznanj OF pri OK SZDL in komisije za podelitev priznanj v krajevnih skupnostih bodo upoštevale vse predloge, ki bodo prispeli do postavljenega roka. Predlogi morajo biti posredovani najpozneje do 31. 1. 1986 in sicer na naslov: - za srebrna priznanja OF na Občinsko konferenco SZDL Kočevje, Ljubljanska cesta 7, in na krajevno konferenco SZDL v krajevni skupnosti, kjer predlagani kandidat živi; za bronasta priznanja OF na krajevno konferenco SZDL v krajevni skupnosti, kjer predlagani kandidat živi. ŽIRIJA ZA PODELITEV PRIZNANJ OF PRI OK SZDL KOČEVJE predsednik: Cveto Lipovec 1. r. ■ - " bik. Danilo Vučič, direktor DO Avto Kočevje, je prejel ob letošnjem občinskem prazniku plaketo zbora odpbslancev slovenskega naroda kot priznanje za uspešno usmerjanje delovne organizacije, predvsem na področju izvoza, ter za uspešno politično delo v organih OK ZKS Kočevje. Odgovornosti za vsako delo in ravnanje morajo stopiti v ospredje naših odnosov. Pri tem moramo razčistiti dejstvo, da smo najprej popolnoma odgovorni za lastno delo in odnose in nkrati za skupne odločitve in rezultate. x x x x x Množično ustvarjalno angažiranje vseh delovnih ljudi in občanov, vseh samoupravnih in drugih organov, vseh oblik gospo-darskega in družbenega organiziranja je pogoj za uspešno Politiko gospodarske stabilizacije. Samo tako se lahko izognemo nevarnosti, da neizbežni ukrepi državnih organov in nujni administrativni posegi ne bodo postali prevladujoča l*di Pri iskanju rešitev> ker bi to imelo nepredvidljive po- Nagrade za inovacije je Občinska raziskovalna skupnost ob letošnjem prazniku občine Kočevje podelila: prvo nagrado v znesku SO.OOO din Antonu Selanu iz Inkopa, drugo v znesku 40.000 din Ivanu Turku iz Melamina in tretjo v znesku 30.000 din skupini delavcev TOZD Prašičereja pod vodstvom Božidarja Popoviča. Na fotografiji: dobitnik prve nagrade Anton Selan (levo) prevzema DELAVSKA GODBA KOČEVJE Evidentiranje možnih kandidatov za sprejem v sekcije, ki bodo delovale v okviru Delavske godbe Kočevje Prijava mora vsebovati: priimek in ime, leto, mesec, dan in kraj rojstva, poklic (oz. šola), organizacija združenega dela, v kateri je zaposlen-a, sekcija, v kateri želi sodelovati, in glasbena izobrazba. Prijave sprejemamo do 15. 11. 1985 na naslov: Delavska godba Kočevje, 61330 Kočevje. - plesna sekcija: ROCK AND ROLL, DISCO-JAZZ BALET, BREAK DANCE in KLASIČNI BALET (starost od 8. leta dalje, smisel za ritem), - mešani pevski zbor (starost od 18. leta dalje), - harmonikarski orkester (lastna harmonika, najmanj štiri leta končane glasbene šole), - bobnarska skupina (starost od 8. do 12. leta ter vsaj dve leti glasbene šole), - folklorna sekcija (starost od 12 let dalje, smisel za ples in petje), - tamburaška sekcija (pasivno znanje kitare), - lovska trobilna sekcija (član lovske družine in smisel za glasbo — zaželjena glasbena šola), - sekcija zabavne in narodno-zabavne glasbe (igranje enega instrumenta in smisel za petje), - člane delavske godbe za priučitev za tenor, bariton, bas in tolkala (končana štiri leta glasbene šole), - tehnična skupina - k sodelovanju vabimo pesnike, pisatelje, slaviste, novinarje, pravnike, organizatorje, zdravnike, radio-amaterje, fotografe, krojače — šivilje, mizarje, grafične oblikovalce, elektrikarje, recitatorje itd. Kandidate bomo o izidu evidentiranja pismeno obvestili. Kočevje, 30. 10. 1985 Upravni odbor Delavske godbe Kočevje Otvoritev nove pošte Poštni prizidek, ki predstavlja eno največjih investi Podjetja za PTT promet Ljubljana, so odprli 11. oktobra v Koč *. Inv »Lija je veljala 278 milijonov din, kočevska pošta pa je z njo pridobila 815 kv. metrov novih poslovnih površin. Svečanost, ki je bUa ena zadnjih ob letošnjem občinskem prazniku, je bila posvečena tudi 40-letnici osvoboditve in 25-letnici ustanovitve Podjetja za PTT promet Ljubljana. Na fotografiji: na otvoritvi poštnega prizidka je ta dosežek predstavil gostom direktor tozda PTT Kočevje Marjan aktualna vprašanja Odgovor KS Kostel na članke v reviji Mladina in radijsko oddajo Voda — naša vsakdanjost KS Stara cerkev Krajevna skupnost Stara cerkev se je v tem srednjeročnem obdobju zelo hitro razvijala. Gre za krajevno skupnost, ki je preblizu Kočevja, da bi v njej razvijali industrijo, pač pa postaja to področje čedalje zanimivejše za ureditev novih naselij individualnih hiš. V zadnjih letih se je število prebivalcev znatno povečalo in zato ni čudno, da v tej krajevni Skupnosti največ vlagajo v infrastrukturo. V minulih letih je bila večina sredstev porabljenih za gradnjo vodovoda. Uredili so zanesljivo preskrbo z vodo v naseljih blizu Kočevja, obenem pa pričeli reševati ta problem tudi na bolj oddaljenih, nerazvitih in redko naseljenih področjih. Krajevna skupnost je namreč precej velika; meri 260 km2, šteje pa le približno 2300 prebivalcev. Tako so položili vodovod do vasi Smuka in Stari log, ki ležita na obrobju Kočevskega Roga in sta bili do nedavnega skoraj prazni. V zadnjih letih pa se ljudje tod ponovno naseljujejo. Brez vode, ceste in elektrike tega gotovo ne bi bilo. Z gradnjo vodovoda na Smuko je bilo veliko težav in zapletov. Izkopale in položile so ga mladinske brigade zvezne delovne akcije »Suha krajina 1981«. Potem je vse skupaj stalo in šele letos spomladi je po ceveh stekla voda. Govoriti o drugih pridobitvah minulih let bi pomenilo govoriti o asfaltiranih krajevnih cestah, o ureditvi vaške razsvetljave in številnih drugih pridobitvah. Večina denarja za vse te naložbe pa predstavljajo sredstva samoprispevka, čeprav je v njih veliko prostovoljnega dela in sredstev krajanov samih. Precej problemov so v KS Stara cerkev rešili, veliko pa jih je še vedno ostalo. Med njimi vsekakor izstopa problem trgovine. Že skoraj desetletje Mercatorjeva organizacija Trgopromet prebivalcem Stare cerkve in okoliških vasi obljublja novo trgovino saj je stara zaradi neprimernega prostora bila že večkrat zaprta. 8 let so že na vrhu prioritetne liste za izgradnjo trgovin na kočevskem podeželju, a zatnan. Krajani so celo brezplačno odstopili zemljišče pa tudi to ni pomagalo. Ali naj še verjamejo obljubam? Mojca Skender V zvezi s članki v reviji Mladina št. 29 od 12. septembra pod naslovom »Magister na osnovni šoli« in št. 30 od 19. septembra pod naslovom »Kultura na vaški način« ter radijske oddaje na VALU 202 od 24. septembra t. I. je po predhodni obravnavi na OZK, KŠD in v osnovni šoli predsedstvo sklenilo, da je potrebno javnost seznaniti z dejanskim stanjem in razmerami v KS Kostel. Sestanek predsedstva KK SZDL je bil odprt. Prisostvoval mu je tudi avtor člankov tov. Stanislav Južnič in novinar Dolenjskega lista. Po nekajurni razpravi je predsedstvo obsodilo tak način razreševanja zadev, še posebej iz razloga, ker je avtor člankov sam član predsedstva in bi mu morala biti znana pot demokratičnega razreševanja zadev, ki se pojavljajo znotraj KS. Omenjena članka in radijska oddaja sploh nista kritična ocena, ampak iz vseh vetrov nametana in osebno obarvana najrazličnejša razmišljanja, ki v mnogočem neopravičeno žalijo posameznike, ki so veliko svojega truda in dela vložili v delo KS. Na zadeve, o katerih piše tov. Južnič, ni predhodno nikoli opozoril niti ni o njih javno razmišljal na različnih sestankih, ki jih je bilo in jih je še vedno zelo veliko. Iz tega izhaja, da je v omenjenih člankih veliko nepreverjenih in spornih trditev, ki jih tudi sicer ne kaže metati v isti koš. Mnenja smo, da je problematika, ki jo avtor izpostavlja, v enem delu osebne narave, v drugem zadeva osnovno šolo, kjer je bil avtor zaposlen in v tretjem delu DPO in društva ter je treba na teh mestih, temu primerno, te zadeve tudi obravnavati. Verjetno vse to izhaja iz tega, ker je tov. Južnič prekratek čas živel v naši KS in zaradi lastne premajhne aktivnosti v samoupravnih organih, DPO in društvih ne pozna celotne problematike. Na osnovi analize omenjenih člankov in radijske oddaje smo prišli do zaključka, da to pisanje in tak način razreševanja problemov izvira iz spora, ki ga ima avtor z OŠ VAS—FARA. Kot mračne sile v KS so omenjene le tri osebe, vse tri pa so zaposlene na osnovni šoli, kjer svoje delo zelo uspešno opravljajo. Naj omenimo, da je osnovna šola VAS-FARA vseskozi delala po programih in je za svoje delo dobila številne pohvale in priznanja. Prav tako so bili stalno aktivni samoupravni organi, DPO, društva in posamezniki, ki so veliko prispevali k razvoju KS, ki je nesporen. Tudi za tov. Južniča tako sporna oseba kot je večletni predsednik KS in ravnatelj osnovne šole Volf Franc, je pri vsem delu vseskozi aktivno in uspešno sodeloval. Mislimo, da je povsem v skladu z družbenimi načeli, če so učitelji na vasi aktivno vključeni v družbenopolitično dejavnost KS. V KS ocenjujemo, da so bile razmere po vojni res težke, ker ni bilo možnosti zaposlitve v domačem kraju, pa tudi prometne.zveze z večjimi središči so bile zelo slabe. Ob razdrobljenih kmečkih posestvih pa ni bilo moč preživeti. Zaradi tega je bilo nujno poiskati zaposlitev v večjih industrijskih središčih. Vsled takšnega odnosa celotne družbe do podeželja je bilo izseljevanje prisotno celotno povojno obdobje, tako da trenutno v KS prebiva le okoli 800 ljudi, pa še starostna struktura je dokaj visoka. V zadnjih desetih letih pa se je premaknilo na bolje. Osnova za to je bila zgraditev sodobne magistralne ceste leta 1975 do občinskega središča in pozneje še v smeri Delnic. Postopoma so bili v KS zgrajeni proizvodni obrat 1TAS v Pirčah, poslovno stanovanjski objekt v Potoku z banko, pošto, ATC z dvesto priključki in stanovanji, telefonsko omrežje, bencinska črpalka na Petrini, TV pretvornik, vodovod Maverc — Briga, urejene so bile mnoge vaške poti bodisi v asfaltni ali makadamski izvedbi in še nekateri drugi manjši objekti, s čimer je bila podana osnova za nadaljnji razvoj kraja. V novejšem času so bili zgrajeni novi prostori KS in gasilskega društva z dvema dvosobnima stanovanj ima, mostovi v Kužlju, Grivcu in Žagi, pričetih je bilo več vaških vodovodov, nadaljevalo se je z izgradnjo telefonskega omrežja in sanirani sta bili obe šolski stavbi, v katerih smo uredili tudi prostore za vrtec in naravoslovno ter tehnično učilnico s pripadajočo opremo. Bodice IB BODICE so šilasti izrastki pri živalih ali rastlinah (ježeve, kaktusove), bodice ima bodeča žica, poznamo pa tudi pikre, zbadljive besede ali misli ter bodice na družbene napake. V tej rubriki bomo objavljali bodice, ki bodo zbodle na čim bolj občutljivem mestu. Nekdo si je na kočevskem stadionu prilastil obe mreži na golih. Sprašujemo se, ali je ta »nekdo« hotel povzročiti kočevskim nogometašem nevšečnosti na preostalih prvenstvenih tekmah ali pa je s tem hotel pokazati, da se ne strinja s tem, da je stadion na voljo le organiziranim skupinam in da imajo mreže na golih le nogometaši za treninge in tekme. Smatramo, da so navedene pridobitve pripomogle k ponovnemu oživljanju kraja, kar se kaže v čedalje večjem številu mladih, ki ostajajo doma. Z vsem tem, kar je bilo do sedaj že napisanega, so bili dani pogoji za razvoj mnogih aktivnosti. Tu mislimo predvsem na kulturno dejavnost, ki je dosegla zelo lepe uspehe. V KS poteka vseskozi tudi aktivno delo v samoupravnih organih, DPO, delegacijah in raznih sekcijah. Ocenjujemo, da je bilo za realizacijo vseh teh nalog potrebno veliko volonterskega dela. To vedo samo tisti, ki so tako ali drugače sodelovali pri raznih akcijah in le-ti tudi edino lahko objektivno ocenjujejo. Naj omenimo, da pri vseh teh delih oziroma akcijah tov. Južnič ni sodeloval. Želimo, da bi posameznik raje svojo energijo usmeril v aktivno delo v KS, ne pa v zgolj povzročanje afer. Ne trdimo, da se v posameznih primerih niso dogajale tudi določene napake, ki pa niso zgolj krajevnega pomena. Ne trdimo tudi, da ni bilo določenih sporov in borbe mnenj, ki pa so v določenem smislu pozitivno vplivale na razvoj aktivnosti v naši KS. Tudi v bodoče želimo aktivno sodelovanje, predvsem mladih v organih KS in DPO, ker bomo samo s tem dosegli nadaljnje pozitivne rezultate. Taka polemika in tak način polemiziranja ne omogočata uspešno realizacijo nalog in del v KS, ki jih ni malo in slabi razpoloženje med občani. Ocenjujemo, da v KS ni dveh strani, kot je to zapisal novinar Dolenjskega lista, kajti razmišljanja, ki jih je zapisal tov. Južnič, so samo njegova in jih tudi edini na samosvoj način zagovarja. V tem odgovoru ne želimo razlagati posameznih spornih trditev, ker mesto za take analize so samoupravni organi in DPO v KS. To bi morali vedeti tudi novinarji in posamezna uredništva. Kogar še posebej zanima dosedanje in sedanje delo organov KS in DPO, lahko pride v našo Kostelsko dolino in se sam prepriča, kakšno je resnično stanje. Predsedstvo KK SZDL KOSTEL: zanj FRANC CIMPRIČ Kaj smo pridobili z »usmerjenimi« delavci Preskrba kočevsko-ribniškega področja z vodo je v letošnjem letu, ki ga lahko imenujemo sušno leto, kritična. Na površje so prišle vse napake pri gradnji vodovodov v preteklosti. Površinski odvzem vode je pokazal, da so nihanja v količini vode takšna, da v obdobju, ko se pojavi suša, ne moremo zagotoviti zadostne količine za obe občini. Problem se poveča ob dejstvu, da je v vseh teh letih za to področje edini vodni vir, na katerega lahko računamo, izvir v Rakitnici. Izdelava novih vodnjakov v Sodražici je sicer dala rezultate, ki obetajo črpanje vode v prihodnje za potrebe same Ribnice. Poleg dveh vodnjakov pa bodo potrebni še najmanj trije novi, da bi zagotovili nemoteno preskrbo tudi v sušnem obdobju. Povezava vseh teh in usposobitev pa bo zahtevala velika finančna sredstva, ki jih je še potrebno zagotoviti. Predpogoj, da bo vode dovolj, pa je rekonstrukcija starega vodovoda po sami Ribnici. Z obstoječim cevovodom se stanje ne bo izboljšalo. Podobne težave se pojavljajo tudi v samem Kočevju. Tu je problem večji v toliko, ker je obstoječi cevovod preslab, da bi zadovoljeval potrošnjo še vnaprej. Količina distribuirane vode je enaka porabljeni, zato ob vsaki okvari ali izpadu električnega toka pride do pomanjkanja vode. Edino rešitev vidimo v usposobitvi vodnega vira v Slovenski vasi. Ta vodni vir bo potrebno usposobiti v novem srednjeročnem obdobju. Danes znaša predračunska vrednost tega objekta 122 milijonov din. Denar bo potrebno zbirati v celotnem srednjeročnem obdobju, in sicer preko prispevka gospodarstva, ki je danes tudi največji potrošnik vode v Kočevju. Gospodarstvo naj bi plačevalo za ta vodovod 40 % cene vode, ki bo v veljavi v srednjeročnem obdobju. Velik problem pri oskrbi z vodo obstaja tudi v sami KS Draga. Pred kratkim zgrajeni vodovodi ne zadovoljujejo potrošnje. V poletnih mesecih pa se izviri presušijo, tako da vodo dovažamo. Na podlagi geoloških raziskav je ugotovljeno, da v krajevni skupnosti ne obstaja vodni vir, ki bi trajno reševal preskrbo. Najbližji izvir obstaja v Loškem potoku, kjer smo v letošnjem letu pričeli z rekonstrukcijo vodovoda z namenom omogočiti to vodo tudi prebivalstvu KS Draga. Denar za izgradnjo naj bi se zbral tudi preko predvidenega samoprispevka v kočevski občini. Poleg tega pa bo pri financiranju sode- lovala OVS Ljubljanica-Sava in LB Stanovanjsko komunalna ' banka - Enota Kočevje. Predračun za izgradnjo znaša 61 milijonov din. Vodovod bo, v kolikor ne bodo ovira finančna sredstva, usposobljen do konec leta 1987. Potrebe po dodatnih količinah vode se pojavljajo tudi v KS Kostel. Pri izgradnji novega naselja v Fari in avtokampa bo obstoječi vodovod preobremenjen. Poiskati bo potrebno nov vodni vir, za kar pa je raziskava terena in vodnega vira nujna. Projekta za prva dva vodovoda sta v izdelavi, medtem ko se za vodovod Kostel opravlja raziskava vodnega vira. Pri uresničitvi teh vodovodov bomo rešili problem zadostnih količin vode. Za boljšo preskrbo bo potrebno opraviti več rekonstrukcij na že obstoječem regionalnem vodovodu. Take prioritetne obnovitve so: odcep za Dolgo vas in Livold, odcep za Podgorsko in Kolodvorsko ulico ter povsod tam, kjer so priključki že dotrajani in ugotavljamo velike izgube vode. Danes je cena vode tista, ki mora uravnavati nemoteno preskrbo. Še vedno opažamo, da je poraba vode v zgradbah, kjer je več stanovalcev prevelika, , tudi do 100 % večja kot pa v individualnih stanovanjskih hišah. Z malo truda in rednimi pregledi bi se lahko odpravila marsikatera okvara na notranji napeljavi, s tem pa bi se zmanjšala porabljena voda. V letošnjem letu je suša še posebno prisotna. Zato je vsako zmanjšanje porabe vode dobrodošlo za vse: za posameznika, ker bo zmanjšal porabo vode, kot tudi za organizacije, da ne bo potrebno reducirati porabo vode na posameznih območjih. V prihodnje je hitrost reševanja vodopreskrbe odvisna predvsem | od zbranih finančnih sredstev. Odločitev gospodarstva o zbiranju dodatnega prispevka ob ceni vode je nujna, čeprav položaj gospodarstva v občini ni ugoden. Dolgoletno mrtvilo na področju vodooskrbe je vse uporabnike uspavalo. Zavedajoč j se dejstva, da je poraba vode v gospodarstvu del tehnološkega postopka, je potrebno to ceno vode vračunati v izdelek. Zato dodatni prispevek za vodovod v Slovenski vasi ne bi smel biti ovira pri realizaciji vodovoda. Od predvidenega samoprispevka, ki naj bi ga razpisali v občini, pa bo odvisna realizacija vodovoda v Dragi in Kostelu. Z zbranim denarjem pa bi uspeli rekonstruirati tudi posamezne odcepe. Cveto Obranovič Pred kratkim so učenci srednješolskega centra zasadili rože v cvetličnjake iz votlih debel na zelenici pri šolski stavbi. Očitno nekomu to ni bilo všeč in je cvetličnjake izpraznil. x x X x x Pred letom dni smo bili seznanjeni s predlogom narodne noše, ki naj bi jo Kočevci prevzeli za svojo. O tem je bilo veliko razprav in polemik, odobravanj in kritik. Žal pa rezultata še ni. Prva generacija »usmerjenih« srednješolcev je letos zapustila šolske klopi. Tisti, ki so šolanje zaključili v triletnem usmerjenem izobraževanju, pu svoje teoretično znanje že dobro leto preizkušajo v praksi. Smo v združenem delu z njihovo vključitvijo v delovni proces kaj pridobili? Mnogi odgovorni menijo, da ne dosti, za vedno večje vsakodnevne težave, s katerimi se združeno delo srečuje, pomenijo ti »usmerjenci« delavci pravo breme. Iz šole so prišli sicer z zelo širokim teoretičnim znanjem, praktično pa niso usposobljeni za samostojno opravljanje določenega dela. Razlogov za tako stanje je več. Za več kot polovico zmanjšano število ur, namenjenih praktičnemu pouku, je gotovo tehten razlog, s katerim sc bodo načrtovalci usmerjenega izobraževanja morali ponovno odločiti. Gotovo pa je zelo pomembno tudi to, da se kočevsko združeno delo v vsebinskem smislu ni dovolj pripravilo na vlogo, ki naj bi jo odigralo v procesu usmerjenega izobraževanja. Medtem, ko so se v mnogih krajih Slovenije branili učencev, ki naj bi v delovnih organizacijah opravljali proizvodno delo oziroma delovno prakso, smo v Kočevju sprejemali vse, ki so nam bili preko izobraževalnih ustanov dodeljeni. Učence smo v večini primerov tudi koristno zaposlili. Razmnoževali in spenjali so nam razna gradiva, bili kurirji, urejali kartoteke, izračunavali potrebne podatke, v proizvodnji pa zamenjavali manjkajoče delavce na nekvalificiranih delih ali pa so opravili delo, ki je na izvršitev čakalo že nekaj mesecev ali celo leto. Le redki so se ciljev proizvodnega dela zavedali od prvega letnika dalje in usposabljali učence na proizvodnem delu tako, kot je to terjal program ter jih v praktičnem smislu usposobili za konkretni poklic, sebi pa vzgojili take strokovne sodelavce, ki so po zaključku šolanja in uspešno opravljeni pripravniški dobi sposobni prevzeti konkretna dela in naloge v OZD. Nepopustljiv boj za samoupravljanje, za izvajanje in nadaljnje razvijanje delegatskega sistema je dolžnost nas vseh, dokaz naše odločnosti, da bomo šli po poti, za katero smo se opredelili že v naši revoluciji. x x x x x Uresničevanje samoupravljanja je v današnjem trenutku tudi bitka za korenito spreminjanje vseh tistih odnosov, ki ovirajo normalno delo, življenje in samoupravljanje. To pa je najbolj zapletena in najtežja stopnja družbene preobrazbe. Šola v naravi je lahko organizirana le v sodelovanju s starši in organizacijami združenega dela. Ta sistem odlično deluje v podružnični šoli v Podpreski že pet let. Stroške krijeta Metalka iz Ljubljane in Slavka Janša TOZD Gozdarstvo Draga. kočevske » ----------novice— Programska seja OK ZSMS Kočevje Predstavniki delovnih organizacij Javor iz Pivke in Oprema iz Kočevja ter občinskih DPO ob podpisu sporazuma o poslovnem sodelovanju Podpis sporazuma e • • Konec oktobra sta delovni organizaciji Javor iz Pivke in Oprema iz Kočevja podpisali sporazum o poslovnem sodelovanju. Gre za skupen izvozni projekt, pri katerem bo Oprema zagotavljala osnovno surovino, Javor pa bo finalne izdelke -opažne plošče izvažal v zahodno Evropo. Kaže, da sta delovni organizaciji v tujini našli pravi posel, saj je povpraševanje po kvalitetnih opažnih ploščah izjemno. Trenutno ni mogoče zadostiti niti potrebam Švice in Italije, da o drugih ne govorimo. V prvi fazi bodo letno prodali v tujino 400.000 m2 te.i plošč, kasneje pa naj bi proizvodnjo in izvoz še povečali. Ker proizvajalec opažnih plošč ni mogel zagotoviti ustreznih količin surovin, t.j. rezanega lesa, se je povezal z Opremo, samo sodelovanje pa so formalno opredelili s podpisom samoupravnega sporazuma. Delovni organizaciji bosta enakopravni nosilki posla in si bosta pridobljeni devizni dohodek delili na pol. Mojca Skender . e. -*3S S Kočevski planinci v pobratenem Prokuplju Planinci v Prokuplju Sodelovanje med krajani pobratenih mest Kočevje — Prokuplje vzdržujejo športniki še po tradiciji in v skladu z dogovorom. Vsaki dve leti se obiščejo med seboj. Tokrat so po štirih letih krenili na dolgo pot planinci in taborniki. Skupina štirinajstih se je podala na potovanje 7. oktobra zvečer. Po dvanajstih urah vožnje je prispela v Prokuplje. Prisrčen sprejem, tradicionalna srbska gostoljubnost, prežeta še z bratskimi vezmi, in natrpan program so značilnosti obiska. Prvo noč smo prespali pri pobratimih na domovih, drugo noč v Domu na 1200 m visoki planini blizu Prokuplja, vmes pa smo si ogledali mesto, tovarno Topli- čanka, kjer izdelujejo bombažno predivo, tovarno stekla, tovarno filca in grebena ter nastop kulturno umetniškega društva Abraševič. Udeležili smo se slavnostne seje skupščine občine Prokuplje ob njihovem občinskem prazniku, devetem oktobru. Ob takem programu je obisk kaj kmalu potekel in v četrtek proti večeru je bilo treba zopet na pot. Letošnji obisk planincev v Prokuplju je bil posvečen tridesetletnici njihovega planinskega društva, drugo leto, ko bo naše planinsko društvo slavilo svojo petintridesetletnico, pa bo po vsej verjetnosti obisk vrnjen. Cveto Arko 26. 10. 1985 so delegati OK ZSMS obravnavali enoletno delo mladinske organizacije v občini. Poročilo o vseh aktivnostih preteklega leta je pripravilo predsedstvo OK ZSMS in ga posredovalo v obravnavo vsem OO ZSMS, DO-D in DPO. Na programski seji je bilo izpostavljeno predvsem neuspešno delo OO ZSMS v SŠTUD. Del krivde pri tem je tudi na neaktivnem delu sveta za vzgojo in izobraževanje pri OK ZSMS, ki se v tem času ni konstituiral. V razpravi je bila omenjena tudi kadrovska politika OO ZSMS in OK ZSMS, ki je v zadnjem obdobju zaskrbljujoča. Le to je možno analizirati na osnovi aktivnosti dosedanjega P OK ZSMS, saj se je zaradi neaktivnosti zamenjalo 11 članov predsedstva, prav tako pa je bil spremenjen sklep o številčnosti P OK ZSMS. Iz dosedanjih 17 članov predsedstva je OK ZSMS sprejela sklep, da bo v naslednjem obdobju to štelo 9 članov. Kot že omenjeno, so bile zaradi neaktivnosti vseh članov izpeljane nadomestne volitve. Tako je bil izvoljen novi predsednik, podpredsednik in trije člani P OK ZSMS. Za predsednika je bil izvoljen PEČNIK ROMAN, za podpredsednika SEVŠEK ALOJZ, ter potrjeno predsedstvo v sestavi: sekretar Glavač Marko ter člani predsedstva Osmak Marjeta, Rački Jože, Orlovič Dušanka, Volf Franc, Mrvar Franc in urednik Mladega kočevca. Na seji je bilo obravnavano tudi finančno poslovanje OK ZSMS Kočevje, katerega poslovanje je pregledal nadzorni odbor in ugotovil, da je delo na tem področju v celoti potekalo v redu. Akcijski program za naslednje leto ostaja enak kot je bil sprejet v letu 1984, s tem, da se realizirajo še vse neizvršene naloge ter da se nameni poseben poudarek v naslednjem obdobju v pripravah na kongres in skupščinske volitve. Delo bo usmerjeno na idejno politično usposabljanje, delovanje mladih v SŠTUD in vlogo ter delo mladih članov ZK v ZSMS. Z aktivnostjo na vseh planiranih področjih ter njeno realizacijo pri zastavljenih nalogah, pri katerih bo moralo sodelovati kar največje število mladih, bodo mladi opravičili vlogo ZSMS, ki jo ima tako v naši občini kakor v širši družbenopolitični skupnosti. Marko Glavač Delovna akcija kegljačev Vsekakor je eden uspehov Kegljaškega večjih kluba Kočevje delovna akcija 19. 10. 1985, ko nam je uspelo po dolgih letih dati kegljišču novo streho. Tako z manj skrbi čakamo na zimo in dokončno rešitev kegljišča. Upamo, da bo rešitev za delo kluba realizirana že v oktobru. Akcije so se udeležili: Ver-telj, Mulec, Arko B., Zorec, Rački, Kočevar, Štimec M., Šti- mec A., Maršič, Vodopivec, Štricelj, Grčman, Novak, Stimec J., Hrovat, Rudi, Kozina. Kritino za streho je iz lastnih sredstev kupila Zveza telesno-kulturnih organizacij Kočevje. Vsekakor je to ponovni dokaz, kako lahko s prostovoljnim delom prihranimo sredstva, ki so za razvoj športa še kako potrebna. Jože Kozina Uresničevanje kadrovske politike Komisija za spremljanje Družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike je skupaj z družbeno pravobranilko samoupravljanja in družbenopolitičnimi organizacijami sprejela odločitev, da bo v organizacijah združenega dela ugotovila obstoječe stanje na področju uresničevanja kadrovske politike, začrtane v družbenem dogovoru. Razgovori o tej problematiki potekajo v OZD od septembra dalje in naj bi bili zaključeni do konca leta. Na njih želimo ugotoviti obstoječe stanje po vseh področjih dela, ki so opredeljena v družbenem dogovoru. Ugotovitve bodo posredovane izvršnemu svetu, ki bo sprejel konkretne zaključke, s katerimi naj bi se seznanila tudi občinska skupščina. Uresničevanje konkretnih nalog, ki bodo združenemu delu nalo- žene, bo komisija spremljala tekoče ob pomoči vseh nosilcev, strokovnih delavcev in vseh odgovornih v družbenopolitični skupnosti. Cilj tako zastavljenega dela ni v nadaljevanju in postavljanju dodatnih, nepotrebnih zahtev »od zgoraj« niti ni vztrajanje na zgolj formalistično postavljenih načelih kadrovske politike, ampak v tem, da bi se zavedali nujnosti enakopravnega vključevanja kadrovske funkcije v proces dela, medsebojnega povezovanja na tem področju in zavestnega vzgajanja domačega kadra vseh stopenj in smeri. Zavedati se namreč moramo, da bomo le ob njegovi pomoči prešli iz pretežno obrtniškega načina dela v tehnično-tehnološko zahtevnejši nivo. Slavka Janša Mlečna restavracija TRI PIKE na Trgu zbora odposlancev v Kočevju že sodi k preureditvi starega dela mesta. Pustovanje 1986 Mladinci in pionirji iz Zvomika (SR BIH) po uspešno zaključeni delovni akciji — čiščenja pašnikov na Kočevskem. Mladi so se vrnili domov z lepimi spomini na Kočevsko. Kulturnejše okolje pozitivno vpliva na odnos obiskovalcev kina v Kočevju. Rezultati posodobitve pa kažejo tudi na dodatne naloge. Prva faza preureditve kinematografa je opravljena. Večji obisk in vsesplošno zadovoljstvo obiskovalcev kinopredstav je nedvomno rezultat posodobitve dvorane oziroma sodobnejših stolov. Zadovoljstvo posebne vrste pa predstavlja ugotovitev, da so obiskovalci kinopredstav med predstavami bolj kulturni kot prej, ko so bili v dvorani še stari in škripajoči stoli. Izjema so le tisti redki mlajši gledalci, ki med predstavami jedo arašide, bonbone, žvečilne gumije, palčke... in tako motijo ostale gledalce. Menimo, da ta neokusna razvada ne sodi v novo okolj e in j o bo zato potrebno opustiti. Če želimo občanom ponuditi celovitejšo kulturno predstavo, pa moramo v dvorani urediti vsaj še ventilacijo. Čeprav je naloga nujno potrebna, jo bo težko izpeljati, ker kinematograf nima potrebnih finančnih sredstev. Prav tako le malokateri od naših občanov ve, da operater opravlja svoje delo v skoraj nemogočih pogojih. Poleg temperature in zvočne neugodnosti operaterju onemogoča normalno delo velika prostorska utesnjenost. Prehodi med projektorji so tako minimalni, da je delo skoraj nevzdržno. Poleg tega sta oba iskrina kinoprojektorja stara že polnih 31 let. Omenjeni tehtni razlogi nas resno opozarjajo, da bomo morali v doglednem času posodobiti kinokabino in nabaviti novi aparaturi za predvajanje filmov. Ive Stanič Turizem je panoga, ki v občini Kočevje nikakor ne more zaživeti v vseh svojih zmožnostih. Menim, da je danes turizem tesno povezan s kulturo, kajti kulturno-zabavne prireditve bodo poleg zgodovinskih in naravnih znamenitosti Kočevja pripeljale turista v naš kraj. Mladi si zelo prizadevamo za razvoj turističnih dejavnosti, kajti nočemo dovoliti, da bi tolikšna energija mladih ostala neizkoriščena. Zato smo v sodelovanju s Turističnim društvom Kočevje 13. 9. sklicali razširjeni sestanek predstavnikov OO ZSMS, DPO, društev in drugih organizacij ter kulturno-izobraževalnih institucij. Razpravljali smo o pripravi PUSTNE PRIREDITVE 86. Kljub temu, da so se sestanka udeležili samo predstavniki OO OO iz KS in OZD. Manjše kot smo pričakovali pa je vključevanje mladih iz srednjih šol. Priprave bodo potekale v štirih skupinah: likovni, glasbeni, plesno-koreografski in dramsko humoristični. Delo v njih je predvsem kulturno opredeljeno, tako da bo prireditev kvalitetna in ustrezna današnjemu turistu. Sami bomo izdelali vsa oblačila in scenske objekte. Uporabili bomo odpadne materiale tekstilnih in drugih DO. Upamo, da bomo načrte realizirali do prireditve, ki bo trajala pet dni, od 7.-11. februarja 1986. Program bomo izvedli na glavnih ulicah mesta Kočevje. Bogatemu humorističnemu, glasbenemu, plesnemu in likovnemu ZSMS in TD, smo sprejeli že prej j repertuarju bomo dodali izvirne pripravljene temelje scenarija kulinarično ponudbo in prodajo pustnih prireditev. Skupina, ki vodi priprave je proučila vlogo in pomen teh prireditev. V tesnem sodelovanju z OK ZSMS smo v ta obširen in atraktiven projekt vključili vse mladinske organizacije. Najbolj zagreti so učenci OŠ, enako tudi Tako kot sta bila bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti naj- j pomembnejša povezovalna sila med revolucijo, sila, ki je omogočila zmago, tako je to tudi danes najpomembnejša prvina našega boja za nadaljnjo graditev naše socialistične samoupravne družbe in porok naših prihodnjih uspehov. Biti moramo odločni in nepopustljivi do vseh pojavov, ki ogrožajo enakopravnost, bratstvo in enotnost ter socialistično samoupravno povezanost naših narodov in narodnosti. Od varovanja in krepitve teh velikih pridobitev našega boja in revolucije je odvisna trdnost naše družbe. izdelkov lastne izdelave, k prodaji pa bomo pritegnili tudi obrtnike in prodajalne. Režiranje projekta poteka pod geslom: »Vsak gledalec je tudi igralec«. Uspešno smo navezali stike s potovalnimi agencijami. Finančno podporo pričakujemo od OZD, KS in Kulturne skupnosti. Izkupiček prireditve bo ostal na skupnem žiro računu in ga bomo vložili v podobne projekte. Vsem sodelujočim pa bomo pripravili izlet oz. piknik. Mladi smo pokazali veliko elana, želimo pa pritegniti še veliko mladih po srcu, predvsem humoristov. Lahko se nam priključite vsak petek od 16. ure dalje na OK ZSMS. Duško Kaluža koctvme • novice Misli in spomini ob vožnji z vlakom »Bratstva in enotnosti« v letu 1985 Vezi skovane v trpljenju V poznih večernih urah 11. oktobra se Ljubljana počasi umirja in odpravlja k počitku, da bi se lahko naslednje jutro prebudila in zaživela v svojem veselem, nam vsem tako domačem vrvežu. Železniška postaja se ta večer, kakor da zanjo ne veljajo pozne ure, ne more umiriti. Pročelje stavbe in nosilni stebri na peronih so okrašeni z zastavami, iz zvočnikov pa se ves prostor napolnjuje z melodijami partizanskih borbenih pesmi. Vse to daje celotnemu prostoru vtis pričakovanja nečesa svečanega, ki prevzema tudi nas, ki se v tem času zbiramo pri muzejski lokomotivi na peronu. Vedno več nas je; oči iščejo znance in prijatelje, sklepajo se nova poznanstva. Ob pozdravih, stiskih rok in sproščenemu pogovoru čas hitro teče. Zasliši se glas iz zvočnika: »Vlak Bratstva in enotnosti za Srbijo prihaja iz Jesenic na tretji tir.« Vrvež se poveča; vsak išče svojo številko vagona in skuša čim prej priti do svojega sedeža. Le še nekaj minut mine in vlak se premakne ter odbrzi v noč proti Srbiji. Vsak si skuša čim bolj udobno urediti svoj prostor za nočni počitek, le nekateri še hodijo po hodnikih — morda bodo le našli prijatelja, ki so ga malo prej na postiyi pogrešili. Vse se počasi umirja, le kolesa vagona pojejo svojo enakomerno koračnico na stikih tirnic in od časa do časa nasproti vozeči vlak predrami tiste, ki jih je spanec že začel premagovati. Tudi sam sedim in skušam zadremati, vendar ne gre in ne gre. Misli se mi nehote vračajo nazaj, v tisti grozni čas pred več kot štirimi desetletji... Tri dni bivanja med prijatelji pusti v človeku prav tako globoka občutja, kot srečanje samo. Spomin na padle ob polaganju vencev pri spomeniku borcem in spomeniku Popinske bitke zopet seže nazaj v čas, ko je domovina ječala pod tujim škornjem. Ogled moderne tovarne in seznanitev z njenimi uspehi, otvoritev nove osnovne šole in otroškega Šestnajstega junija 1941 ob 06.00 uri je zaropotalo po vratih našega doma. »Aufstehen! Nach 15 Minuten mtissen sie ftir Reise bereit sein!« - sem kot enajstletni otrok prvič v življenju slišal strogi ukaz SS oficirja, ki se je pojavil na vratih. Hiteli smo se oblačit in pobirati, kar je bilo za preživetje najbolj nujno: odeje, obleke, čevlje... Za jok in tarnanje ni bilo časa. Naložili so nas na že skoraj poln kamion ljudi z enako usodo. Ko je kamion speljal, se je v teh trpečih ljudeh vzbudil ponos in trma. Nekdo je začel peti in vsi ostali smo mu sledili: »Oj zdaj gremo, oj zdaj gremo, nazaj še pridemo!«. Celo stražarji so bili toliko presenečeni, da so nam prepovedali peti šele potem, ko je pesem že izzvenela. V Zrečah se je formirala kar precejšnja kolona kamionov s Sloveniti, ki so jih pripeljali iz drugih krajev Štajerske, in krenila do naše prve postaje, do Meljske kasarne, kjer je že bilo v lagerju nekaj sto Slovencev. Tri tedne življenja v Meljski kasarni so pustila prva spoznanja o tem, kako lahko ljudje mučijo in ponižujejo ljudi, ki jim niso nič žalega storili, ki so krivi le to, da so Slovenci. Po treh tednih so nas zopet naložili na kamione in odpeljali v Raj-henburg, kjer smo prespali noč. Naslednji dan se je vila po ser-pentinasti poti od Rajhenburš-kega gradu do železniške postaje kolona mož, žena in otrok, otovorjenih z bornim imetjem, ki so ga lahko vzeli iz zapuščenih domov. Na vsakem vhodu v vagon je stal stražar. Vozili smo se v neznano: Zagreb, Slavonski Brod, Bosanski Brod, Sarajevo, Višegrad, Užice, Čačak, Kraljevo in končno Trstenik. Vso pot je v nas tlela bojazen, kam bomo prišli, kako bomo živeli? Vlak je ustavil v Trsteniku. Vagone z nami so Nemci postavili na slepi tir in se z lokomotivo in službenimi vagoni odpeljali naprej proti K ruševcu. Kaj bo sedaj z nami? Na železniški postaji v Trsteniku je bilo veliko ljudi, odraslih in otrok, in vsi so vzklikali: »Živeli brača Slovenci!« Kaj takšnega nismo pričakovali. V srcih je začelo rasti upanje in v nas se je še bolj utrdil ponos, da smo Slovenci in Jugoslovani. Pot iz železniške postaje do šole, kjer nas je že čakala slama za ležišča, ni bila več tako težka. Nemci so nas zapustili, z nami pa so šli dobri, prijazni in čuteči ljudje - bratje. Naslednji dan je našo petčlansko družino sprejel »domačin« čika Postol Marinkovič, v čigar hiši je bilo devet ust, ki jih je bilo treba hraniti. »Što imamo mi, to čete da imate i vi« - je rekel in nam postregel za skupno mizo. Njegova žena, tetka Ugra, zgled ženske dobrote in miline, me je pobožala po laseh in rekla: »Jadnodete.šta si ti kome uradilo, da si moralo vrtca tudi v meni vzbuja ponos, da sem živel v kraju, ki se v sedanjem času lahko pohvali z velikimi uspehi in delovnimi zmagami. Prihaja ura ločitve in vrnitve. Zopet objemi, stiski rok in obljuba: »še se vidimo«. Oči so solzne še dolgo potem, ko vlak odpelje iz postaje. Solze? Da solze! Te privrejo iz oči le pri srečanju ali slovesu iskrenih prijateljev, ki jim parole in gesla ne pomenijo veliko, saj jim sploh niso potrebne — bratstvo in spoštovanje živi v njih samih. Janez Hering Informacija o gradnji Doma starejših občanov Kočevju napustiti svoj dom«. Solze v mojih očeh so bile najboljši dokaz, kaj mi je s tem dala! Nekaj tednov smo nato z njimi živeli pod isto streho, jedli za isto mizo. Iz premišljanja me je zmotilo sunkovito ustavljanje vlaka pred zaprtim signalom. Pomislim, kako drugačna pot v Srbijo je danes, kot tista pred davnim časom. Takrat strah pred neznanim — danes nestrpno pričakovanje prijetnih srečanj. Zopet so se mi misli povrnile na leto 1942. Od čika Postola smo se odselili, ker mu nismo hoteli biti v dodatno breme. Mene je težka bolezen prikovala na posteljo; otroško telo mi je tako močno izčrpala, da je bilo preživetje vprašljivo. Edino hrana, močna hrana je lahko pomagala izčrpanemu organizmu k ozdravitvi. Toda hrane ni bilo! Bila pa je soseda tetka Milka Milutinovič, mati mojega prijatelja Dragana. Tedne dolgo je skrbela, da sem dobil tisto, kar mi je pomagalo k zdravju, njenemu zgledu pa so se od časa do časa pridružile tudi druge sosede. Skovala se je trajna vez med Milutinovičevo in našo družino, vez, ki ji lahko rečemo ljubezen. Takšnih vezi je v štirih letih nastalo še več, ene močnejše, druge bolj šibke, vse pa imajo eno in isto trdno podlago, čustvo spoštovanja in ljubezni. Te vezi tudi danes niso zgubile svoje trdnosti; ostajajo in bodo ostale. Zadremam. Jutranji hlad me prebudi, ko se je zunaj že zdanilo. Mimo nas hitijo Sremska polja; približujemo se Beogradu. Topčider! Izstopimo in se podamo v dvorano Doma JLA. Pred avlo nas pričakajo dekleta in fantje v srbskih narodnih nošah ter nam ponudijo kruh in sol. Kako globoko seže ta sprejem v srce — Kruh in sol - Slovani smo, Jugoslovani, Srbi, Slovenci bratje! Dobrodošlica, pozdravni nagovori, nastop folklornih skupin in otrok vzvalovijo čustva, vse postane še bolj svečano. Zopet smo na vlaku, ki brzi mimo Lapova, Čuprije, Paračina, Sta-lača in Kruševca do Trstenika in dalje do Kraljeva. Na vsaki postaji plešejo kola, igrajo godbe, otroci mahajo z zastavicami, dekleta delijo potnikom grozdje. Nekateri izstopajo in iščejo gostitelje. Vlak se ustavi v Trsteniku. Na postaji ni več čika Postola, tetke Ugre, čika Dušana, tu so njihovi sinovi in hčere - Pero, Vera, Lilja, Mira, Mile in mi, ki prihajamo - druga generacija, ki skrbi, da se vezi ohranijo. Med vsemi opazim tetko Milko, ki jo niti leta niti slabo zdravje niso ustavila, da nas ne bi prva sprejela. Tu je še veliko znancev in prijateljev iz vojnih dni, ki jim naš prihod pomeni praznik. Objemi, poljubi, stiski rok, solze - to je zunanji videz srečanja, tisto kar se ne vidi, kar se tudi ne da opisati, pa je v srcih in mislih. Izgradnja Doma starejših občanov Kočevje se je pričela 25. 5. 1984. Pogodba za gradnjo doma s kapaciteto 90 ležišč zajema gradbena in obrtniška ter inštalacijska dela brez opreme in brez ureditve okolice. Vrednost del iz pogodbe znaša 137.290.064 din. V tej fazi gradnje so bila razpoložljiva naslednja sredstva: — enoti SKIZ Kočevje in Ribnica — sredstva samoprispevka z valorizacijo — SSS Kočevje — ostali viri 104.186.000 din 24.890.167 din 17.172.622 din 88.883 din Skupaj: Še v času gradnje pa se je na osnovi preverjanja potreb ter poslovanja podobnih domov v Sloveniji ugotovilo, da ni smotrno graditi le dom s kapaciteto 90 ležišč. Izoblikovan in sprejet je bil predlog, da se dogradi še eno nadstropje, tako da bo imel dom kapaciteto 124 ležišč. Pričela se je tudi akcija za zbiranje dodatnih sredstev. Dogovori s KO SPIZ Ljubljana so bili zelo uspešni, saj je bilo zagotovljenih 75.000.000 din nepovratnih sredstev. Pogodbena vrednost II. faze skupaj s podražitvami je bila 68.998.393 din. 146.337.672 din Na začetku leta 1985 so bile zbrane ponudbe za dobavo opreme za kuhinjo ter dvigalo. Kot najugodnejša ponudnika sta bila izbrana Slovenijales-LIK Kočevje za dobavo kuhinjske opreme v vrednosti 13.966.302 din ter Rade Končar Zagreb za dobavo dvigala v vrednosti 6.054.900 din. Sočasno so tekle tudi aktivnosti za pridobivanje dodatnih sredstev za gradnjo doma. KO SPIZ Kočevje in Ribnica sta zagotovila 28.906.460 din. Tako je bilo za gradnjo doma brez opreme bivalnih prostorov ter ureditve okolice zbranih 250.244.132 din. Sredstva pa so bila porabljena takole: — tehnična dokumentacija — delež za toplovodno omrežje — stroški investitorstva in nadzora — ostali stroški — gradnja L faze — gradnja 2. faze s podražitvami — oprema kuhinje — dvigalo 10.816.821 din 7.010.000 din 4.872.874 din 806.300 din 137.290.064 din 68.998.393 din 13.966.302 din 6.054.900 din Skupaj: 249.815.655 din Po ocenah iz oktobra 1985 so za dokončanje doma potrebna še naslednja sredstva: — oprema bivalnega dela (ocena LIK) — ureditev okolice (ocena SSS Kočevje) — dodatna dela in podražitve — zagonski stroški — ostali stroški 95.000. 000 din 18.000. 000 din 10.000. 000 din 8.000.000 din 650.000 din Skupaj: 141.650.000 din Trenutno je pričakovati še naslednji priliv sredstev: — sredstva na žiro računu 428.477 din — enoti SPIZ Kočevje in Ribnica (ocena) 13.000.000 din — sredstva darovalcev (vezano do 31.3.86 pri LB) 1.320.000 din Skupaj: Po ocenah primanjkuje tako za dokončanje gradnje še 126.900.000 din. Istočasno z gradnjo doma pa so tekle tudi nekatere druge aktivnosti. Tako sta bila izdelana statut doma, na katerega mora dati svoje pripombe komisija SO za 14.748.477 din pregled samoupravnih aktov ter dati soglasje IS SO Kočevje, ter Pravilnik o organizaciji dela z razvidom del in nalog z opisom. Konstituiran je tudi svet doma ter imenovan vršilec dolžnosti direktorja doma v ustanavljanju. Matija Jerbič Ob tem, ko vse sile usmerjamo v uresničevanje gospodarske in družbene stabilizacije v neizprosni ekonomski bitki, pozabljamo na samoupravljanje, na sprejete dogovore, morda tudi na pravice in dolžnosti. V spomin mrtvih Tako ali drugače nas vežejo spomini z vsemi, ki jih več ni, a so bili del celote. Osrednja komemoracija je bila na mestnem pokopališču. V spomin mrtvih je spregovoril sekretar OK ZKS Kočevje Rudi Orel. V sklepnih besedah je poudaril, da bi nam morale biti žrtve in opravljeno delo preteklih generacij vzgled in vodilo pri nadaljnjem delu. Občinska raziskovalna skupnost Kočevje je 9. 10. 1985 z namenom popularizacije in pospeševanja raziskovalne dejavnosti razpisala naslednji Nagradni natečaj ■a področju tehničnih, organizacijskih in družbenih inovacij v letu 1986 L Na razpis se lahko prijavijo organizacije združenega dela v okviru svoje dejavnosti in občani z območja občine Kočevja. 2. Kriteriji ocenjevanja bodo naslednji: — izdelki oz. predlog mora biti s področja tehničnih, organizacijskih oz. družbenih dejavnosti, — izdelek mora imeti vgrajene izvirne lastne rešitve ali nove rešitve, ki so sicer znane, pa predstavljajo bistveno novost, — organizacijski predlog oz. inovacijski predlog na področju družbenih dejavnosti mora vsebovati izvirne in uporabne rešitve. 3. Podeljene bodo naslednje nagrade: 1. nagrada 100.000,- din 2. nagrada 80.000,- din 3. nagrada 60.000,- din. 4. Izbiro bo opravil Odbor za pospeševanje inovacijske in raziskovalne dejavnosti pri občinski raziskovalni skupnosti. 5. Kandidati naj dostavijo pismene prijave z obrazložitvijo, ki mora vsebovati: — načrt, skico ali fotografijo, ki daje zadovoljivo informacijo o izdelku, — pismeni elaborat o organizacijskem predlogu, — v čem je izvirnost izdelka oz. predloga, — pridobitve oz. gospodarska korist, ki jo nudi nova rešitev oz. izdelek. 6. Rok za dostavo izdelkov odboru za pospeševanje inovacijske in raziskovalne dejavnosti nje do 31. avgusta 1986. Dostavi se na naslov: Občinska raziskovalna skupnost Kočevje, Ljubljanska c. 25, 61330 Kočevje. Občinska raziskovalna skupnost ! I Šport Kegljanje Kegljaška tekmovanja so že v polnem zamahu. V I. in II. ligi kegljaške zveze Ljubljana so bila odigrana tri kola. Prvo moštvo Kegljaškega kluba Kočevje, ki tekmuje v I. ligi KZL, je dvakrat zmagalo in enkrat izgubilo. Rezultati: Domžale:Kočevje 4612:4585 (Štricelj 756, Novak 725, Rački 787, Božič 791, Krže 777) Kočevje:Zastava avto 5124:4907 (Novak 847, Božič 725, Rački 859, Rus 861, Krže 880, Levstik 446, Štricelj 391) Kočevje:Kamnik 5048:5046 (Levstik 874, Božič 829, Štricelj 839, Novak 831, Rački 862, Rus 843) V naslednjem kolu igra prva ekipa proti Iliriji in v primeru zmage bo prevzela vodstvo na tabeli. Drugo moštvo je v II. ligi KZL prav tako dvakrat zmagalo in enkrat izgubilo. Rezultati: SCT II:Kočevje II 4910:4770 Kočevje ILTekstil II 5040:4865 Kočevje II:Elektrotehna 100:0 V dveh prijateljskih tekmah proti RIKO iz Ribnice sta bili doseženi dve zmagi. V Kočevju z rezultatom 4996:4834 in v Ribnici 4919:4792. Na tekmovanju za I)an artilerije je na turnirju v Ribnici ekipa zasedla drugo mesto za ekipo RIKO iz Ribnice. Na tekmovanju v počastitev občinskega praznika so nastopile ekipe RIKO iz Ribnice, Domžale, Kočevje 1 in Kočevje 11. Zmagalo je prvo moštvo Kočevja (5132) pred Riko Ribnica (4957), Domžalami (4910) in drugim moštvom Kočevja (4797). Med posamezniki so bili najboljši: Krže 895, Pajnič 895 in Božič 870. Pokrovitelj tega tekmovanja je bila DO ITAS, ki letos slavi 25-letnico svojega delovanja, enako obletnico kot Kegljaški klub Kočevje. Za pomoč in sodelovanje se DO ITAS iskreno zahvaljujemo. Na prvenstvu Slovenije za članice sta nastopili Kristina Legan in Mira Trpin. V prvem krogu na kegljišču Golovec v Celju je imela več uspeha Leganova in se uvrstila v zaključni del prvenstva v Kamniku. Doseženo 16. mesto ni neuspeh, čeprav so bile vse možnosti za uvrstitev med deset, kar hi pomenilo možnost nastopa na državnem prvenstvu v Cazinu (BiH). Klub je letos izpeljal tudi sindikalne športne igre v balinanju, na katerih je nastopilo 12 ekip. Jože Kozina Teniško prvenstvo Kočevja Letošnje teniško prvenstvo občine v tenisu je potekalo v treh starostnih kategorijah. Udeležilo pa se ga je 26 tekmovalcev. Rezultati: Pionirji — polfinale: Briški Nataša:Rihtar Daniel 9:6 Koleta Boštjan:Majcen Boštjan9:2 finale: Briški Nataša:Koleta Boštjan 9:2 Mladinci - polfinale: Gregorič Aleš:Gregorič Tomaž 9:4 Gregorič Pavle: Ahac Klemen 9:7 finale: Gregorič Aleš:Gregorič Pavel 2:0 (6:1, 6:4) Člani - polfinale: Lampe JanLKnavs Tine 9:4 Koleta Jože:Škulj Vlado W.O. finale: Koleta Jože:Lampe Jani 2:0 (6:1, 6:3) Jože Koleta Udeleženci teniškega prvenstva Kočevje. ,yi imr j ■»NI 1 n '3p> 1 *8*1 jn Srečanje športnikov pobratenih občin Športniki pobratenih občin Kočevje in Dolina pri Trstu so se letos v tradicionalnem srečanju pomerili v nogometu, košarki in odbojki. Tokrat so bili gostitelji Kočevci. Že 21. 9. so prišli v goste nogometaši, člani SD Breg iz Doline. V soboto so imeli piknik pri gozdarski koči, v nedeljo popoldne pa so se pomerili še v nogometu. Rezultat srečanja je bil 1:1. 5. 10. pa se je v počastitev našega občinskega praznika srečanje športnikov dopolnilo s tekmami v odbojki in košarki. Mlajši pionirji iz OŠ Zbora odposlancev so svoje vrstnike iz ŠD Breg premagali z 72:9, odbojkarice pa so zmagale s 3:0. Najbolj zagrizeno in vroče pa je bilo na tekmi članov — košarkarjev, kjer so se kočevski veterani pošteno spoprijeli s člansko ekipo iz Doline. Rezultat je bil 74:69 za Kočevce. Kljub temu, da sami rezultati v takih srečanjih niso pomembni, so bile tekme zanimive in zelo razburljive. Več kot tekme pa so za dobre odnose pomembna srečanja občanov, ki lahko doprinesejo k boljšemu razumevanju med Slovenci na tej in oni strani meje. Cveto Arko NAMIZNI TENIS 14. 9. 1985 je bil v Kočevju prvi pregledni mladinski turnir v namiznem tenisu za novo sezono. Okoli trideset tekmovalcev se je v treh kakovostnih skupinah pomerilo med seboj. Najboljši je bil po pričakovanjih pionirski državni reprezentant Smrekar Robi, ki je v vseh dvobojih oddal le 2 seta. Sicer pa so bile uvrstitve po skupinah sledeče: L skupina L mesto Smrekar (Vesna) II. skupina L mesto Špelič (Kočevje) III. skupina L mesto Daneu (Vesna) Turnir je odlično organiziral Namiznoteniški klub Kočevje s prizadevnim trenerjem Marjanom Oražmom. Namiznoteniški igralci iz Kočevja so pričeli tekmovanja v prvi Slovenski ligi. Odigrali so dva kola v gosteh in obakrat prepričljivo zmagali. Olimpijo so v Ljubljani premagali kar z 8:1, prav tako pa tudi Novo Gorico na njihovem terenu. Sicer pa je kočevska ekipa po napovedih kandidat za visoko Uvrstitev v ligi. Slabše kot v ligi pa sc godi posameznikom na različnih selektivnih in pozivnih turnirjih, tako da se le redko kdo lahko v jesenskem delu pohvali z boljšo uvrstitvijo. Cveto Arko ODBOJKA Moški so startali v L Slovenski ligi, vendar po četrtem kolu še niso okusili slasti zmage. Tako se zaenkrat nahajajo bolj na koncu lestvice. V kvalitetnejšem rangu tekmovanja ob odsotnosti dveh najboljših igralcev (služenje vojaškega roka) in brez trenerja je težko priti do zmage. Ker bo vnaprej razpored nekoliko bolj ustrezen in bo več srečanj z direktnimi konkurenti, upajo, da bodo tudi rezultati ugodnejši, zlasti po vrnitvi odsotnih igralcev. Bojše kot moškim gre ženskam, ki tudi igrajo v I. Slovenski ligi. Po štirih odigranih tekmah so pobrale polovičen izkupiček. Dvakrat so zmagale, dvakrat doživele poraz, uvrščene pa so na Tradicionalno srečanje članic odbojkaric iz Doline pri Trstu in Kočevja. sredino lestvice. Mlado ekipo začele, rezultati ne morejo trenira Konrad Lampe. Če bodo izostati. nadaljevale tako vneto, kot so Cveto Arko Tekmovanje rokometašev V začetku septembra so se po končanih uspešnih pripravah začela ligaška tekmovanja za rokometaše v vseh kategorijah. Pionirji so nastopili v tekmovanju Ljubljanske območne zveze. V četrt finalu so izgubili s Škofljico, premagali pa so Sodražico, Mokerc in Inles. V polfinalu pa so premagali DINO-Slovan, Ponikve in Kamnik, izgubili pa so s Prulami ter še enkrat s Škofljico. Tako so osvojili tretje mesto, kar je zelo lep uspeh in spodbuda za njihovo nadaljnje delo. Tekmovanje v slovenski rokometni ligi center 11. skupina so končali tudi mladinci. Njihova uvrstitev na 4. mesto je zadovoljiva. Lahko bi bili celo jesenski prvaki svoje lige, če bi doma premagali RK SGP Grosuplje, ki je s to zmago prvi na lestvici. L PEKO 2. DONIT 3. SGP GROSUPLJE 4. TERMOPOL 5. ITAS KOČEVJE 6. PREDDVOR 7. NOVA GORICA 8. MOKERC KIG 9. DINOS-SLOVAN 10. KAMNIK 11. TOK 1L. BISTRICA 12. INLES Izgubili so še z RK Mokerc in RK KRIM, premagali pa so Inles, RK POLŽ, Donit, RK DVZ Ponikve. Člani RK ITAS Kočevje so do sedaj odigrali osem tekem. Kakor smo tudi planirali, se dobro držijo v sredini lestvice, kar naj bi pomenilo mirno nadaljevanje spomladanskega dela prvenstva, brez bojazni za izpad. V gosteh so premagali DINOS-Slovan, izgubili pa z RK SGP Grosuplje, z RK MOKERC-KlG IN Z RK Nova Gorica. Na domačem igrišču so bili uspešnejši; izgubili so le točko z RK Preddvor, premagali pa so Inles (relekcija), RK TOK Ilirska Bistrica ter RK Kamnik. Do konca jesenskega dela so ostale še tri tekme z vodilnimi na lestvici, proti katerimi ne morejo računati na poseben uspeh. 8 7 0 1 224:153 14 8 6 0 2 178:170 12 8 5 0 3 213:190 10 8 4 1 3 192:163 9 8 4 1 3 207:190 9 8 4 1 3 194:186 9 8 4 1 3 195:181 9 8 4 1 3 174:176 9 8 2 1 5 171:195 5 8 1 2 5 181:201 4 8 2 0 6 137:200 4 8 1 0 7 154:205 2 Dušan Zamida V kočevski dvorani trenirajo edino mlajše pionirke in pionirji, vse ostale ekipe pa na zunanjem rokometnem igrišču, kjer se igrajo tudi tekme. Zadnja dva kola se igrata v dvoranah, tako da bo potrebna selitev v športno dvorano v Ribnico. To bo seveda povečalo stroške (dodatni prevoz in plačilo dvorane), poleg tega pa ekipe kot domačini ne bodo igrale na svojem igrišču, kar je dodatna psihološka obremenitev. Članice, ki tekmujejo v I. republiški rokometni ligi, so po osmih kolih na predzadnjem mestu, vendar bi bile z malo več športne sreče lahko precej više, ker ni velikih kvalitetnih razlik med ekipami. Razlog za slab plasma je iskati predvsem v odsotnosti igralk, ki se šolajo izven Kočevja (premalo treningov) in premajhni povprečni višini igralk v ekipi. V tej tekmovalni sezoni se je poslabšala tudi kvaliteta sojenja, saj večkrat sodniki niso dorasli nivoju tekmovanja. Mladinke Kočevja so po osmih kolih tekmovanja na sedmem mestu med 12. ekipami republiške mladinske lige. Uvrstitev mladinske ekipe je zadovoljiva, saj v ekipi igrajo zelo mlade igralke, ki zaradi svoje slabe fizične moči ne morejo parirati nekaterim fizično močnejšim ekipam. Tekmovanje so končale pionirke letnik 1972 in mlajše v pionirski ligi center. Nastopalo je pet ekip. Tekmovanje je bilo dvokrožno, tako da je vsaka ekipa odigrala osem tekem. Ekipa ITAS Kočevje se je uvrstila na tretje mesto za OLIMPIJO in Poljem. Med strelkami je bila na drugem mestu pionirka Kočevja Guštin Maja. V ekipi je nastopalo 15 pionirk. V celoti gledano so rezultati in delo vseh ekip zadovoljivi glede na razpoložljive možnosti razvoja rokometa v Kočevju (ni dvorane, ni razsvetljave in le iz ene osnovne šole se lahko pridobi igralski kader). Ivan Žerjav Trening članske in mladinske ženske rokometne ekipe Lestvica 11. SRL — center po osmem kolu: BREZHIBNO KOLO-PRISPEVEK K VARNI VOŽNJI KOLO MORA IMETI ZVONEC DVE SAMOSTOJNI ZAVORI LUČ NA PREDNJI STRANI RDEČO LUČ IN RDEČ ODSEVNIK ZADAJ RUMEN ODSEVNIK V PEDALIH RUMENE BOČNE OQ.SEVNIKE Članstvo v AMD Vsak član AMD dobi člansko izkaznico s kuponi za uveljavljanje članskih ugodnosti. Veljavnost članske izkaznice je 12 mesecev od dneva včlanitve. Po preteku tega časa je treba članstvo obnoviti za naslednjih 12 mesecev. V AMD sc lahko včlanijo vsi občani. Člani so razdeljeni na posamezne kategorije glede na njihove interese, glede na kategorijo članstva pa je različna tudi višina članarine, Članske kategorije so naslednje: A - lastniki avtomobilov, B -lastniki motociklov, E - lastniki traktorjev. C — člani brez vozil, D — podmladek. Tradicija se nadaljuje Tudi letos so mladi športniki iz pobratene občine Dolina pri Trstu v Kočevju opravili del priprav za novo Športno tekmovalno sezono. Pri nas so bili v gosteh mladi košarkarji in nogometaši. Košarkarji so trenirali v telovadnici, opravili pa so tudi izlet do Taborniške koče. Nogometaši so predvsem trenirali na nogometnem igrišču, obiskali pa so tudi vrstnike pri pouku v osnovni šoli in šli na izlet po dolini Kolpe, tja do Osilnice. Ogledali so si tudi 3(H)-letno žago pri izviru Gerovščice. last Kovača. Cveto Arko Mladi nogometaši iz pobratene občine Dolina pri Trstu so med pripravami v Kočevju izkoristili prosti dan za ogled doline Kolpe in Kovačeve žage na izviru Gerovščice. 8 Spomeniki NOB na Kočevskem novice- Rešitev »nagradne križanke 10« pošljite na naslov uredništva v zaprti kuverti (s pripisom, nagradna križanka št. 10) do 20. 11. 1985, ko ho v prostorih OK SZDL Kočevje na Ljubljanski 7 izvedeno javno žrebanje. Za pravilno rešeno križanko bomo izžrebanim podelili 3 nagrade, in sicer: 1. nagrada — 3 brezplačne ure vožnje na tovornjaku (ZŠAM Kočevje); 2. nagrada — 3 kg sira (Ljubljanske mlekarne — TOZD Kočevje) 3. nagrada — knjiga (OK SZDL Kočevje) Na naslov uredništva je prispelo 43 prispelih rešitev »nagradne križanke št. 9«. Izžrebani so bili naslednji nagrajenci: 1. nagrada: LUKAVEČKI PEPCA, Prešernova 14, Kočevje - 5 ur brezplačne vožnje za pripravo na vozniški izpit (AMD Kočevje) 2. nagrada: ŠTRUMBELJ DUŠAN, Podgorska 2, Kočevje - otroška odeja (Tekstilana Kočevje) 3. nagrada: MIHELIČ IGOR, Remihova 18, Kočevje — knjiga (DSSS GG Kočevje) Vodoravna rešitev križanke št. 9: MAŠ1NCA, DPO, ANONIMEN, LES, MGL, KEG- LJAČI, ULSTER, PAKA, TOKO, AP, VERA, AERO, ATO, SN, IMPREGNIRATI, TEO, RAL, TVO, VRČ, KAMELEON, II, ANANAS, OKTAVA, STOP, MANDAT, SN, LO, NIL, ASPIRIN, EKCEM, PECIVO, LA ER I , ATANAS. Uredniški odbor Med prva spominska obeležja NOB, ki so bila odkrita kmalu po osvoboditvi, spada spomenik narodnemu heroju Mirku Bračiču, ki je postavljen v središču mesta na zelenici med osrednjim spomenikom SVOBODE in kavarno »Zvezda« v Kočevju. Pobudo za postavitev spomenika je 1952. leta dala organizacija združenja borcev okraja Kočevje, pri financiranju pa je pretežno sodeloval okrajni ljudski odbor. Po prvotni zasnovi naj bi bilo obeležje z besedilom vzidano v levi vogal stavbe, v kateri je špecerija Prehrana, v višini prvega nadstropja. Toda statični izračuni so pokazali, da vogalna konstrukcija te stavbe ne bi prenesla več-stokilogramske obremenitve z vzidavo obeležja. Tako se je našla rešitev s samostojno postavitvijo obeležja na ustreznem podstavku v neposredni bližini kraja, kjer je padel heroj. Narodni heroj Mirko Bračič se je rodil 16. marca 1915 v Trstu. Po poklicu je bil aktivni oficir. Član KPJ je bil od leta 1941. Takoj po ljudski vstaji se je 1941. leta pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju. Kmalu je postal komandir partizanske čete na Mokrecu. Pod njegovim poveljstvom je četa imela pomembne uspehe v napadih na skladišče streliva v Bezuljku, ki ga je povsem uničila, napadu oziroma jurišu na italijansko enoto januarja 1942. leta, ki je bila tudi likvidirana. Februarja 1942. leta je bil Mirko Bračič imenovan za namestnika komandanta Bataljona Ljubo Šercer, a kmalu za tem za komandanta Notranjskega partizanskega odreda. Maja istega leta je postal komandant Tretje grupe odredov, ki je svoje operativno področje imela na sektorju: Barje-Pijava gorica- - Ribnica. Njegove partizanske enote so se izredno izkazale v borbah okoli Sodražice in Mačkovca. Ob reorganizaciji partizanskih enot je bil tov. Bračič imenovan za komandanta Loškega odreda, ki je imel nalogo, da razvije in okrepi narodnoosvobodilno gibanje v Slovenskem Primorju. Ta odred je izvajal zelo uspešne borbe ob sodelovanju s hrvatskimi partizani v Gorskem Kotarju. Oktobra 1942. leta se je tov. Mirko z 90 borci podal preko bivše jugoslovansko-itali-janske meje v Slovensko Primorje, da na tem področju organizira enote narodnoosvobodilne vojske. Zahvaljujoč njegovemu intenzivnemu prizadevanju sta bila že v februarju 1943. leta formirana Severni in Južno-Primorski odred. Ob kapitulaciji Italije je bil imenovan za komandanta novoformirane 14. divizije, ki je pod njegovim poveljstvom izvajala uspešne borbe pri Sotočevu proti belogardistom in v Ribnici, kjer je bil razorožen italijanski garnizon. Divizija je nato nadaljevala borbe na Turjaku in Notranjskem, Gorskem Kotarju in drugod in povsod prizadejala okupatorju občutne izgube. Med največjimi borbenimi podvigi njegove divizije pomeni napad na utrjeno postojanko v mestu Kočevje. Mirko Bračič se je osebno udeležil juriša čez most, kjer ga je smrtno zadela sovražna krogla 10. decembra 1943. Imel je čin podpolkovnika. Za narodnega heroja je bil imenovan 5. julija 1951. leta. Kot delno oddolžitev za njegova herojska dejanja so borčevske organizacije Kočevske postavile 1952. leta spomenik v neposredni bližini njegove smrti. Ostre zime in druge nezgodne klimatske razmere so v 33—letnem obdobju občutno načele elemente obeležja, ki so terjale letos že tretjo temeljito obnovo. Nace Karničnik Mobilizacija 6. aprila 1941 so štiri armade fašističnih sil brez vojne napovedi v ranih jutranjih urah pričele z napadom na Jugoslavijo. Že 11. aprila pa so bile na ozemlju Slovenije vojaške operacije in okupacija ozemlja zaključene. Nihče ni mogel predvideti tako hitrega in neslavnega konca jugoslovanske vojske. V danem trenutku so prišle do izraza prodornost, organizacijske sposobnosti in dalekovidnosti političnega delovanja in usmeritev KPJ v preteklem obdobju, tako da je bila v Sloveniji že 27. aprila 1941 organizacijsko formirana Osvobodilna fronta (OF). Že maja istega leta se je Kočevska odzvala in je bil organiziran Okrajni odbor OF. Okrožni komite Komunistične partije Slovenije za kočevsko-ribniško območje pod vodstvom Jožeta Šeška je na osnovi političnih in drugih predpriprav pričel v juniju 1941 z organizacijo oboroženega odpora proti okupatorju. Večina pošteno mislečih ljudi na Kočevskem se je že tedaj opredelila za OF, za boj v upanju svojega lastnega in narodnega obstanka. Opredelitev in usmeritev kot tudi odhod v partizane je bila opravljena po lastnem preudarku. Svojo opredelitev so potrdili s pušico v roki, drugi kot ilegalci in diverzanti. Iz malih skupin borcev so zrasli vodi, čete, bataljoni, odredi, brigade... Kapitulacijo Italije 8. 9. 1943 in nato razorožitev italijanske vojske na Kočevskem je opravila dobro organizirana in formacijsko močna partizanska vojska. Samo tri dni kasneje fiz. 9. 194^) je bila v začasno osvobojenem Kočevju izvršena mobilizacija po vseh pravilih vojnih iger. Ogromne količine zaplenjenega vojnega materiala so pogojevale mobilizacijo in s tem številčno rast enot. Nepoznani avtor je dogajanje posnel na prostoru pred zgradbo osnovne šole in vilo, v kateri so danes prostori Društva upokojencev Kočevje. Na hrbtni strani slike je jedrnat zapis: 12. 9. 1943. Kočevje -mobilizacija. Vladimir Gašparac . Glasilo »Kočevske novice« občinske konference SZDL Kočevje ureja uredniški odbor v sestavi: Mirica Dimitrijevič — predsednica, Vlado Gašparac — odgovorni urednik, Rudi Miiller — glavni urednik in člani Cveto Arko, Viktor Dragoš, Slavka Janša, Danica Kaplan, Jože Lindič, Valentin Mavrin, Milan Mlakar, Ive Stanič, Tanja Svetličič in Danilo Škulj. Uredništvo: 61330 Kočevje, Ljubljanska 7 — telefon (061) 851-061. Glasilo izhaja v nakladi 6.100 izvodov. Tisk: TISKARNA Novo mesto. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka po sklepu komiteja SRS za informiranje št. 421-1/72. Spomenik Mirku Bračiču Nagradna križanka 10 . KOČEVSKE NOHCE KtLINA V \LPSKEM PEDGOKRJ CAH OO ŠKOF LOKE VRJSTIČNA IANIMIVOSI JUSLJANE JADRANS. OTOK VAM UNO-TEN l&KI < KLUD OBLAČILO LOVENSKJ PEVEC ABAVNE GLA6DE, ARHAR ANDREJ HIENG vladinsk DELOVNA AKCIJA . PRITOK ENA V S VICI U.0VENSK GRALKA, SLENKA VAUK 0 PSIH «ESTO V -VRČU/ ZAŠČITNA PRIPRAVA ZA DIHANJE 1 -1 PRIIMEK IN IME ZNAMENIT. RUSKEGA VIOLINISTA KDOR SE UKVARJA Z LUTKARSTVOM WAMSNIT. SJDOVO ZRNJE JOŽE DOLE OEL SKOKA jugoSlov LJUDSKA armada UNIVEkZlT. MESTO V ANGLIJI IGRALNE KARTE ZRAKOPLo- VSTVO POKRAJINA V FRANCIJI, v ZGoRNJ. PORENJU PEROCI NOČNO ZABAVIŠČE VELIKO JEZERO AFlOlCI DEL DREVESA POHOT -NO ST NEPRUET. ZADEVE MESTO NA DOGEM OTOKU znojnjca V Koti GORAZD Tefran REKA V črni Gori UMRL! EGIPTOVSKI PREDSEDN SLOVENS- PESNICA MAJDA UMRLI SL. IGRALECi ARNOLD EVA dragoceni KODRASTO KRZNO DOMOVINA MEDEJE IN KJkKE DUŠAN KVEDER PRIJETNA VONJAVA DEL IMENA GL. MESTA SALVADORJ LETNI t/ii OLIMPIJSKI IGRE SATJE LETNI ČAS NEMČIJA KOSCEV O ORODJE UUbLJAN GJMNAST. ZVEZA KDOR NE MORE GOVORITI igralka ONASSIS SOVOETSK ŠPORTNIC RODNI NA ZA foLTot ZVIŠANA NOTA A ANTON ČEHOV ST. SLOVAN KRAJEVN* SKUPNOS NAKANA PIŠKOTI AM PISAT SLOVENSK RobU, LOUIS ITAL. TISKOVNA AGENCIJA SESTAVILA A D. Gremo v kino Spored filmskih predstav v novembru 1985 13, ZAKAJ STE ME OBSODILI, ameriška drama, 115’ 14. in 15. KO ZAZVONI TELEFON, ameriška grozljivka, 95’ 16. in 17. LARIFARI — ZAJČEK, ameriška risanka, 90' 16. in 17. NEPREMAGLJIVI HEROJ, Hong Kong karate 18. in 17. FANNY HILL, angleška erotična komedija, 110’ 20. NOČ. SV. LORENCA, italijanska drama 21. iri 22. VELIKI AGENT, ameriški pustolovski, 109’ 23. in 24. RAMBO, ameriški pustolovski, 98’ 25. in 26. 6 ŠVEDINJ IZ BENCINSKE ČRPALKE, nemška erotična komedija, 100’ 27. PRETRESLJIVA AZIJA, nemški dokumentarni, 90’ 28. in 29. SREČEN BOŽIČ, GOSPOD LAWRENCE, angl. jap. vojna drama, 120’ 30. LINIJA, ameriška akcijska drama V septembru smo predvajali 25 različnih filmov in organizirali 66 predstav. Predstave je obiskalo 8.634 gledalcev (v povprečju 135 na predstavo). Najbolje je bil obiskan film GOSPODAR ZVERI (ameriška pustolovska fantastika) s 789 gledalci, najslabše pa film MODEL (ameriška politična drama) s 139 gledalci. V oktobru smo predvajali 19 različnih filmov in organizirali 65 predstav (skupaj s šolskimi 70 predstav). Predstave je obiskalo 9.903 gledalcev (skupaj s šolsko mladino 11.582). Iz rednega programa je bil najbolje obiskan film Policijska akademija s 1829 gledalci, skupaj s šolsko mladino pa film E.T. Vesoljček s 2.284 gledalci, naj slabše pa ameriški glasbeni film ANNIE s 104 gledalci. Ive Stanič Zanimivosti v besedi in sliki kočevske i novice Ponedeljek, 11. 11. 1985 GLASILO OK SZDL KOČEVJE delegatska priloga 9 Iz vsebine Gradiva za 28. sejo zborov občinske skupščine Kočevje — Osnutek resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Kočevje v letu 1986 (ESA—338) 2 — Osnutek sprememb in dopolnitve statuta občine Kočevje (ESA—335) 4 — Sklep o proglasitvi častnih občanov občine Kočevje (ESA—333) 5 — Poročilo o delovanju društev v občini Kočevje (ESA—339) 7 — Osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o pošiljanju delegatov v zbore občinske skupščine Kočevje (ESA-337) 9 — Osnutek odloka o varstvu pred hrupom v nekaterih naravnih in bivalnih okoljih v občini Kočevje (ESA—326) 10 — Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986—1990 (ESA—328) U — Osnutek odloka o davku na promet nepremičnin (ESA—329) ^ — Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (ESA—330) 14 — Osnutek odloka o dopolnitvi odloka o določitvi imen ulic, cest in naselij na območju občine Kočevje (ESA—332) 16 — Sklep o soglasju k statutu sklada stavbnih zemljišč v občini Kočevje (ESA—340) 16 — Kadrovske zadeve: — Sklep o imenovanju občinske volilne komisije (ESA—336) 16 — Izvolitev nepoklicnih sodnikov združenega dela (ESA—342) 17 — Izvolitev članov UO sklada stavbnih zemljišč SO Kočevje (ESA—342) 17 — Premoženjsko pravne zadeve (ESA—334) 18 — Poročilo IS SO Kočevje o izvajanju Družbenega dogovora o odpravi barakarskih naselij na območju občine Kočevje Ig — Delegatska vprašanja in odgovori 19 Seje zborov skupščine bodo predvidoma 22. novembra 1985. Resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Kočevje v letu 1986 Predlagatelj: Osnutek Komite za družbeni razvoj ESA—338 I. Ključni cilji družbenoekonomskega razvoja občine Kočevje v letu 1986 Pri opredeljevanju ključnih ciljev družbenoekonomskega razvoja občine Kočevje v naslednjem letu izhajamo iz tekočih gospodarskih gibanj, smernic in dogovora o temeljih plana za obdobje 1986—1990, dolgoročnega plana do leta 2000 in načrta uresničevanja dolgoročnega plana ekonomske stabilizacije v občini Kočevje. Zlasti pa moramo pri opredeljevanju ciljev izhajati po eni strani iz tekoče ekonomske problematike, ki je v občini Kočevje precej zaostrena in po drugi strani iz dejstva, da je naslednje leto prvo leto izvajanja srednjeročnega družbenega plana. V okviru dolgoročno navedenih ciljev družbenoekonomskega razvoja občine Kočevje izdvajamo naslednje cilje razvoja leta 1986: - povečanje konvertibilnega izvoza blaga in storitev z istočasnim povečanjem deviznega priliva kot osnovnega pogoja za nemoteno oskrbo s surovinami, repromaterialom ter opremo, na kar pa je nadalje pogojena povečana proizvodnja in prodaja, - povečanje obsega in zlasti kakovosti proizvodov in storitev, vendar le takih, ki so tržno in dohodkovno interesantni, - pospešeno dokončanje začetih investicijskih objektov in investiranje v tehnološko intenzivno opremo v proizvodne in upravljalne procese vseh OZD in skupnosti; hkrati s tem pa se bo dal znatno večji poudarek raziskovalnemu, razvojnemu in inovativnemu delu ob istočasni prioriteti reševanja kadrovskih smeri razvoja, - zmanjšanje porabe surovin in repromateriala, zlasti pa energije na enoto proizvoda ali storitev in optimalno gospodarjenje z obratnimi sredstvi v vseh OZD, - povečanje akumulativne in reprodukcijske sposobnosti gopo-darstva kot osnovnega pogoja razširjene reproduktivne sposobnosti gospodarstva občine Kočevje, - prilagajanje vseh oblik porabe razpoložljivemu bruto dohodku gospodarstva, s tem da se bo prioritetno obvarovala poraba, ki bo hitreje vodila k dolgoročni stabilizaciji gospodarstva občine Kočevje, - saniranje izgub in motenj v poslovanju, zlasti gospodarskih organizacij združenega dela, - intenzivno vključevanje v reševanje ekoloških problemov na razvoju občine in širše družbenopolitične skupnosti, - nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. II. Materialni okviri in cilji razvoja občine Kočevje v letu 1986 1. S povečano orientacijo na izvoz, boljšim izkoriščanjem obstoječih kapacitet, izboljšano oskrbo z repromaterialom ter z dodatnimi investicijami v tehnološko intenzivno opremo ocenjujemo v letu 1986 rast proizvodnje okoli 30 % za celotno gospodarstvo občine Kočevje. 2. Z zmanjšanjem stroškov repromateriala in energije na enoto proizvoda ali storitve, z izvajanjem ukrepov finančne konsolidacije ter izboljšanim gospodarjenjem z vsemi oblikami obratnih sredstev bomo povečali ekonomičnost poslovanja za 1,0 %. 3. S tem bomo dosegli letno rast družbenega proizvoda občine Kočevje za okoli 4,0 %. Glede na močnejšo rast predvidene amortizacije bo dohodek narasel za 3,7 % letno stopnjo rasti. Le takšne stopnje rasti bistvenih ekonomskih kategorij bodo omogočale nadaljnje zaostajanje družbenoekonomskega razvoja občine Kočevje za gospodarstvom SRS ter področje družbenega in osebnega standarda. Hkrati pa bo le tolikšna rast dohodka omogočala intenzivnejše investiranje ter saniranje izgub in motenj v poslovanju nekaterih organizacij združenega dela gospodarstva in negospodarstva. 4. Obseg zaposlovanja se bo povečal za 0,8 % v smeri produktivnega zaposlovanja, z boljšim izkoriščanjem obstoječih in dodatnih zmogljivosti ter uvajanjem večizmenskega dela povsod tam, kjer obstajajo proizvodne in prodajne možnosti za to. Pri opredeljeni rasti dohodka in obsega zaposlenih predvidevamo, da bo družbenoekonomska produktivnost dela narasla za 2,9 %. 5. Pri razporejanju dohodka bomo zagotovili, da se bo delež akumulacije v dohodku povečal za 2,0 %, hkrati pa se bo z racionalno uporabo obratnih sredstev povečala akumulacijska sposobnost gospodarstva za 2,5 % in reprodukcijska sposobnost gospodarstva za 2,8 %. 6. Sredstva za bruto osebne dohodke in skupno porabo na zaposlenega bodo naraščala v skladu z družbenoekonomsko produktivnostjo dela. To pomeni, da bo osebna in skupna poraba neposredno odvisna od ustvarjenega dohodka organizacije združenega dela. 7. Sredstva za skupno porabo bodo naraščala v skladu z rastjo dohodka gospodarstva občine Kočevje, s tem da se bodo programi ohranjali na realni ravni leta 1985, hitrejšo rast sredstev skupne porabe pa se bo zagotovilo v otroškem varstvu, socialnem skrbstvu ter raziskovalni dejavnosti, kar je pogojeno z razširjenimi pravicami glede porodniškega dopusta, začetkom delovanja doma ostarelih občanov in nujnostjo povečane raziskovalne in inovativne dejavnosti. Hkrati pa se bo zagotovila hitrejša rast sredstev za osebne dohodke delavcev v družbenih dejavnostih s ciljem postopnega usklajevanja nivoja osebnih dohodkov gospodarstva in negospodarstva. 8. Sredstva za splošno porabo bodo v naslednjem letu naraščala za 0. 5.% počasneje od rasti dohodka. III. Ključne usmeritve nekaterih dejavnosti v letu 1986 1. V kovinsko predelovalni industriji je osnovni cilj nadaljnja sanacija delovne organizacije ITAS Kočevje v skladu z dolgoročnim razvojnim programom. Pri tem pa bo bistvenega pomena finančna sanacija DO ter sreminjanje strukture proizvodnje z zmanjšanjem deleža obstoječega proizvodnega programa ob istočasni tehnološki racionalizaciji le-tega ter na drugi strani z uvajanjem novih proizvodnih, dohodkovno in tržno zanimivih programov. Zaradi omejenih finančnih možnosti investiranja v predvidene proizvodne programe oz. osnovna in obratna sredstva za njihovo proizvodnjo bo potrebno poleg lastnih sredstev aktivirati tudi sovlagatelje v reprodukciji in izven nje. Predvidene investicije znašajo namreč okoli 400 milijonov din in so izključno tehnološko intenzivno naravnane. Poleg te delovne organizacije ima vedno večji pomen v tej panogi tudi DO INKOP Kočevje, katere cilj v naslednjem letu bo na področju investicij, predvsem v obnavljanju močno zastarele strojne opreme in na ta račun povečanje obsega proizvodnje in produktivnosti dela. V kovinskopredelovalni industriji se bo močneje odvijala izvozna dejavnost, zlasti na konvertibilno področje. Predvidevamo, da se bo obseg izvoza povečal realno za okoli 8,0 %. Predvsem zaradi dohodkovne zanimivosti izvoza na klirinško področje je usmeritev tudi na ta izvozni trg. 2. Ključni cilj kemične industrije v občini Kočevje - DO MELAMIN v naslednjem letu je v zamenjavi oz. dodelavi nekaterih proizvodnih programov te delovne organizacije, in sicer z orientacijo na tržno in dohodkovno akumulativne programe, ki bodo nadomeščali sedaj nekonjunkturne proizvode. Za takšno orientacijo je večjega pomena dokončanje obrata smole 1 s hkratno raziskavo trga za zagotovitev dodatnih kapacitet smol v gradbeni, papirni in tekstilni industriji. Hkrati pa se bo izvajala večja usmerjenost na tehnične laminate. Izvoz izdelkov se bo povečal za konvertibilno področje za okoli 20 % ter dodatno na klirinški trg 5 %. Obseg proizvodnje in prodaje pa se bo v celoti povečal za okoli 3,0 %. Zaradi večjih tržnih težav delovne organizacije v letu 1985 ter zaradi nadaljnjega razvoja tega kolektiva je nujna močnejša povezava v SOZD KEMIJA zlasti na delitvi dela med članicami, komercialni in finančni funkciji, zlasti pa glede skupnih razvojnih projektov. 3 Lesnopredelovalna industrija bo imela kot prioritetna panoga občine Kočevje tudi prioritetno vlogo in odgovornost nadaljnjega družbenoekonomskega razvoja v občini Kočevje. Ključni cilji te dejavnosti so: še nadaljnja usmerjenost k povečanju konvertibilnega izvoza, tehnološki modernizaciji proizvodnje zaradi povečanja konkurenčnosti na domačih in tujih trgih in boljše izkoriščenosti omejene lesne mase ter usklajenemu nastopu lesne industrije kočevsko-ribniškega bazena. Pri tem bo odigrala odločujočo vlogo poslovno tehnična skupnost lesarjev in gozdarjev. Ključnega pomena za nameravano povečanje proizvodnje v tej panogi pa je začetek oz. določanje že v letošnjem letu opredeljenih investicij v DO LIK, DO OPREMA in DO SNEŽNIK. Kot prioritetno mesto izpostavljamo pri tem preusmeritev oz. nadomestitev proizvodnje ivemih plošč v delovni organizaciji LIK Kočevje. S povečanjem obsega industrijskih vlaganj ter boljšim izkoriščanjem obstoječih proizvodnih kapacitet predvidevamo 8,0% rast proizvodnje te panoge ob istočasnem 4,5% povečanju izvoza na konvertibilno in klirinško področje. 4. Kljub temu, da je tekstilna industrija v občini Kočevje izrazito delovno intenzivna dejavnost, bo v letu 1986 še nadalje poudarek v zamenjavi tehnološko in ekonomsko odpisane opreme, ne pa v izgradnji in zaposlovanju dodatnih kapitalnih in delovnih kapacitet. Le z zamenjavo odpisane opreme bo možno obstati na zapad-nih in hkrati vedno bolj zaprtih tržiščih. Ker pa je ta oprema vezana na uvoz iz konvertibilnega trga, je zlasti pomembno povečanje deleža celotnega prihodka, ustvarjenega na tem področju. To je nujno tudi zaradi uvoza rezervnih delov in repromateriala. Navedene usmeritve veljajo za DO TRIKON in DO VEZENINE BLED — TOZD KONFEKCIJA Kočevje. V teh dejavnostih se predvideva povečanje proizvodnje za okoli 3,2 % ter povečanje izvoza za 4,0 %. Ključna naloga v tekstilni industriji v občini Kočevje pa je sanacija DO TEKSTILANA Kočevje, ki se mora intenzivno izvajati že v tem letu. Sanacija te delovne organizacije je nujna predvsem zaradi dejstva, da združuje v OZD delo skoraj izključno ženska delovna sila, ki v občini Kočevje skoraj nima alternativnih možnosti zaposlitve, prispeva pa precejšen delež osebnega dohodka k socialni varnosti družine. Sanacija delovne organizacije se bo izvajala v skladu z izdelanim sanacijskim in razvojnim programom. 5. Poleg lesnopredelovalne industrije in gozdarstva bo imela tudi kmetijska proizvodnja prioritetno vlogo v nadaljnjem družbenoekonomskem razvoju občine v letu 1986. Osnovna naloga kmetijstva v naslednjem letu je nadaljnje povečanje proizvodnje za okoli 4,0 %, vzdrževanje in aktiviranje obstoječega kmetijskega in zemljiškega fonda ter nadaljevanje agromelioracij. Še nadalje se bo povečevalo vključevanje zasebnega sektorja v povečano pridelovanje hrane z ekonomskimi ukrepi ter z dodatno dopolnilno dejavnostjo, predvsem na področju obrti. Investicije v tej dejavnosti se bodo v prihodnjem letu izvajale le na nivoju enostavne reprodukcije, kajti ključnega pomena za dohodkovno uspešno poslovanje kmetijstva je finančna sanacija virov obratnih sredstev ter sama obratna sredstva. 6. Gozdarstvo kot skoraj edina dejavnost v občini Kočevje, ki upravlja s surovinsko bazo, bo imela v prihodnjem letu kot ključno nalogo zagotavljanje surovin za lesnopredelovalno industrijo občine Kočevje s poudarkom na izvozno usmerjenih programih. Predvideni obseg sečenj bo približno na nivoju leta 1985, s tem da se bo znatno intenzivirala sečnja v zasebnem sektorju. Zato bodo v naslednjem letu prioritetna vlaganja v začetna dela MELESA II, katerega namen je bistveno večja izkoriščenost lesa, cestogradnje (okrog 40 km), določanje servisa težkih vozil v TOZD TGV ter realno večja vlaganja v gozdove iz dodatnih sredstev republiške SIS za gozdarstvo. S ciljem povečanja ekonomičnosti poslovanja delovnih organizacij gozdarstva se bo izboljšala tehnologija poseka in spravila lesa. Prioritetnega pomena na tem področju bo tudi usklajeno planiranje in izvajanje planov v reproverigi, predvsem na področju proizvodnih programov ter vlaganj v gozdarstvo oz. lesnopredelovalno dejavnost. Na področju mednarodnih ekonomskih odnosov se načrtuje zmanjšanje izvoza gozdnih sortimen-tov in s tem tudi realno zmanjšanje deleža priliva. Zato bo za nujen izvoz nekaterih repromaterialov in zlasti rezervnih delov nujno združevanje deviznih sredstev v okviru reproverige. 7 7. Glede na predvideni obseg investicijskih vlaganj v gradbene objekte na področju občine Kočevje in Ribnica, bi moral biti obseg gradbene dejavnosti na nivoju leta 1985, kar pa pomeni, da bi z obstoječimi kapacitetami in predvidenim nadaljnjim disparite- tami cen padel realni dohodek gradbincev. Zato bo v tej dejavnosti ključnega pomena povečanje obsega storitev kljub zaostrenim tržnim pogojem za okoli 1,5 % glede na leto 1985, in sicer: s preusmeritvijo storitev in kapacitet na primorje ter posredno v izvoz ter močnejšo preusmeritvijo proizvodnje v stranske oz. dopolnilne dejavnosti (v stavbno in ostalo ključavničarstvo ter stavbno mizarstvo). Zato se poleg obnove voznega in strojnega parka predvidevajo močnejša investicijska vlaganja v posodobitev opreme in razširitev kapacitet samo na teh področjih, in sicer v DO GRA-MIZ, DO SGP ZIDAR in DO KOVINAR. S ciljem enotnega nastopa gradbenih OZD občine Kočevje se bo v letu 1986 začel izvajati samoupravni sporazum o poslovno tehničnem sodelovanju gradbenih OZD v občini Kočevje. 8. V cestnem blagovnem prometu se bo v letu 1986 nadaljevala orientacija prodaje transportnih storitev na zunanja, zlasti konvertibilna tržišča. Da pa bi delovna organizacija AVTO Kočevje ostala na teh trgih konkurenčna in zadržala strukturni obseg prodaje, bo v prihodnjem letu nujna delna posodobitev že precej iztrošenega voznega parka, tekoče in investicijsko vzdrževanje le-tega ter uvajanje novih oblik celotnega blagovnega transporta z vključevanjem v ostale oblike predmeta. Prav tako je v cestnem potniškem prometu ključna usmeritev v moderniziranje voznega parka z nabavo avtobusov v TOZD STOJNA, ki bodo nadomeščala stara, iztrošena vozila. Medkrajevni potniški promet bo temeljna organizacija izboljšala v smislu hitrejšega in udobnejšega prevoza. Svoje proste kapacitete bo temeljna organizacija zaposlila v posebnih prevozih po naročilu, hkrati pa se bo še intenzivneje vključila v mednarodno delitev dela - zlasti v turistični sezoni s ponudbo prevozov turističnim organizacijam združenega dela. 9. Gostinstvo in turizem: V letu 1986 se bodo sicer z zamudo začeli izvajati ukrepi dolgoročnega programa razvoja turizma v občini Kočevje s poudarkom na kratkoročnih ukrepih v zvezi z urejenostjo mesta, celoviti turistični ponudbi, kadrovski okrepitvi Turističnega društva Kočevje ter samoupravnim sporazumevanjem vseh udeležencev turistične ponudbe v skupno vlaganje v urejanje prostora, kadrovanje ter propagandno-informativno dejavnost. Posebno vlogo bo imela delovna organizacija HOTEL PUGLED kot nosilka gostinske dejavnosti v občini Kočevje. Le-ta bo v naslednjem letu izboljšala kvaliteto storitev ter popestrila gostinsko ponudbo, hkrati pa se bo intenzivneje vključila v medna-rodno-ekonom. odnose preko turističnih potovalnih agencij. V delovni organizaciji bo na področju investicijskih vlaganj poudarek na obnovi obstoječih objektov ter zamenjavi opreme, kot povečane gostinske in turistične ponudbe pa se načrtuje izgradnja specializiranega gostinskega objekta v Kidričevi ulici ter ureditev vrta pred Kavarno v skladu z ureditvenim načrtom ploščadi. 10. Osnovna naloga trgovine v naslednjem letu bo v zadovoljivi preskrbi prebivalstva občine Kočevje z osnovnimi življenjskimi dobrinami. Kot osnovni pogoj za to pa bo finančna sanacija trgovine v smislu povečanja kvalitetnih virov obratnih sredstev po eni strani ter povečanje ponudbe blaga na drugi strani. Le s tem bo namreč možno pridobiti dohodek tudi iz ostalih področij. Temeljni organizaciji NAMA in TRGOPROMET se bosta v smislu dolgoročnega programa razvoja turizma intenzivneje vključili v turistično ponudbo ter preko samoupravnega sporazuma z ostalimi udeleženci tudi obogatila ponudbo. V naslednjem letu bomo dali večji poudarek tudi ostalim trgovskim enotam raznih delovnih organizacij, ki imajo te enote v občini Kočevje in ki ustvarjajo iz prodaje izdelkov znaten dohodek, ki pa k razvoju občine Kočevje ne prispevajo adekvaten delež. 11. Komunalna, stanovanjska in cestna dejavnost se bo v občini Kočevje izvajala po zastavljenem stabilizacijskem programu, in sicer: - pri individualni stanovanjski izgradnji bomo dali prednost zadružnemu načinu gradnje (preureditev podstrešij in adaptacije bivalno neprimernih prostorov), pri družbeni izgradnji pa se bo nadaljevala izgradnja naselja 4. maj ter adaptacija starih prostorov Doma Dušana Remiha; - pri cestni dejavnosti se postavlja kot ključni cilj dokončanje začetih investicijskih del ter nadaljevanje začrtanih novogradenj po samoupravnem sporazumu cestne dejavnosti, posebnega pomena pa bo redno in kvalitetno vzdrževanje obstoječega cestnega fonda; - za občino Kočevje je ključnega pomena nadaljevanje izgradnje prve faze toplovodnega omrežja ter začetka II. faze s posebnim poudarkom na nujnosti tekočega združevanja sredstev investitorjev, osnovnega pomena za normalno preskrbo s toplotno energijo za tehnološke in ostale potrebe pa je opravljanje te dejavnosti v DO KOMUNALA Kočevje v smislu organizacijskega in strokovnega dela ter po drugi strani tudi samoupravnega organiziranja uporabnikov toplotne energije - predvsem stanovalcev; - pri vodooskrbi se bo večja pozornost posvetila vzdrževanju že obstoječih objektov in s tem zagotoviti normalno preskrbo z vodo v celotni občini. Zaradi izredno kritičnega položaja pri vodopreskrbi zaradi močno dotrajanih objektov bo poleg planiranih sredstev iz naslova samoprispevka potrebno zbrati dodatna sredstva LB— - SKB za gradnjo novega vodnega zajetja v Slovenski vasi, ki bo trajneje odpravilo problem oskrbe mesta z vodo. Kot prioritetna gradnja v letu 1986 so obravnava predvsem gradnja vodovoda v KS Draga. - V naslednjem letu bo začel delovati tudi Sklad stavbnih zemljišč, katerega naloga bo v letu 1986 prioritetno v vzpostavitvi dejanske in planske evidence stavbnih zemljišč ter urejanje stavbnih zemljišč za investicije, katerih izvajanje se bo po srednjeročnem planu občine Kočevje začelo v letu 1986. Pomembna naloga v organizacijskem smislu, predvsem na področju usklajenega operativnega planiranja ter racionalnega razporejanja finančnih sredstev, je v predvideni ustanovitvi skupnih strokovnih služb SIS materialne proizvodnje. 12. Na področju družbenih dejavnosti si bomo prizadevali, da bo izvajanje obstoječih programov ostalo realno na ravni leta 1985, dodati programi pa bodo ovrednoteni le do te višine, da sredstva skupne porabe ne bodo presegala rasti dohodka. Nadaljnje prestrukturiranje družbenih dejavnosti v skladu z dolgoročnim stabilizacijskim programom je ključna naloga na tem področju v tem, da se bodo prioritetno obravnavali ukrepi v smeri neposrednega in dolgoročnega vplivanja na produktivnost dela gospodarstva občine Kočevje. Prioritetna investicijska vlaganja v družbenih dejavnostih bodo v investicijsko vzdrževanje obstoječih zgradb ter zamenjavo opreme in delovnih pripomočkov. Kot večje investicije se bodo v naslednjem letu obravnavale le: dokončna izgradnja doma ostarelih občanov ter začetna dela pri izgradnji III. trakta zdravstvenega doma. Sredstva splošne porabe v občini Kočevje bodo prioritetno namenjena nadaljnji modernizaciji občinske uprave, strokovnemu kadrovanju in izobraževanju ter na osnovi srednjeročnega plana občine Kočevje izdelavi izvedbenih prostorskih aktov - zazidalnih načrtov ter ureditvenih pogojev. Naloge iz ostalih področij, ki niso posebej navedene, se bodo izvajale v okviru materialnih možnosti ter na podlagi navedenih prioritet po ostalih planskih dokumentih. Predsednik Komiteja za družbeni razvoj Dušan POPOVIČ, dipl. oec. Obrazložitev resolucije o družbenoekonomskem razvoju v občini Kočevje v letu 1986 Izhodišča o ekonomski politiki v letu 1986 so sestavljena predvsem na podlagi letnih planov gospodarskih organizacij združenega dela ter nujnih nalog, navedenih v ostalih planskih aktih na ravni občine Kočevje. Pri tem pa moramo poudariti sledeče: planiranje ekonomskih gibanj v občini Kočevje za naslednje leto je izredno težavno zaradi nekaterih objektivnih omejitev, in sicer: — Objektivno nam pogoji poslovanja v letu 1986 niso znani, pač pa jih lahko z večjo ali manjšo verjetnostjo le predpostavljamo. Prav na definiranju pogojev gospodarjenja šele pričakujemo določene sistematske ukrepe, ki jih bodo opredelili, in sicer devizne, kreditno-monetame ipd., v izdelavi pa je tudi poseben program ukrepov za doslednejše uveljavljanje stabilizacijske politike. — Sledeča omejitev je vezana na srednjeročni plan SFRJ, ki pogojuje skupne programe razvoja, prestruktruiranje proizvodnje ipd... Namreč — v primeru, da bodo skupni programi na ravni SFRJ sprejeti, se bo morala vsaka OZD občine Kočevje posredno ali neposredno vključiti v njih, kajti v nasprotnem primeru se po nekaterih ocenah lahko predvideva odliv akumulacije iz občine celo od 40 — 80 % usklajenih akumulacijskih sredstev. — Na nekaterih področjih so še vedno odprte in nedefinirane materialne bilance, saj se npr. predvideva v SRS v letu 1986 za 10 % manjše razpolaganje z ustvarjenim družbenim proizvodom v republiki, po drugi strani pa želimo ohranjevati vse vrste porabe najmanj na realni višini leta 1985. — Nominalno planiranje ekonomskih kategorij je zaradi neizvajanja oz. samo delnega izvajanja protiinflacijskega programa otežkočeno. Prav zaradi tega se nam zdi planirano zmanjšanje inflacije za okoli 35 % v letu 1986 glede na leto 1985 nerealno — seveda pod predpostavko, da ne bo administrativne kontrole cen. Ker pa so že začele delovati tržne zakonitosti, ocenjujemo splošno rast cen v naslednjem letu za okoli 65 %. — Planiranje na ravni občine je končno otežkočeno tudi zaradi tega, ker ne poznamo materialnih okvirov razvoja SRS v naslednjem letu - republiška resolucija namreč še ni objavljena. Kljub vsem tem omejitvam pa moramo poudariti, da so ključni cilji nadaljnjega družbenoekonomskega razvoja usklajeni z ostalimi dogovorjenimi planskimi nalogami. Spremembe in dopolnitve statuta občine Kočevje OSNUTEK ESA—335 Skupščina občine Kočevje je na podlagi 185. člena Ustave SR Slovenije ter na podlagi 195. in 283. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79, 2/82 in 34/84) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne__________ter na seji družbenopolitičnega zbora dne____________sprejela spremembe in dopolnitve statuta občine Kočevje 1. člen Besedilo tretjega odstavka 208. člena statuta občine Kočevje (v nadaljnjem besedilu statut) se spremeni in glasi: »Če sta za predsednika ah podpredsednika predlagana dva kandi' data oziroma več kandidatov, je izvoljen tisti kandidat, ki dobi največ glasov vseh delegatov vseh zborov občinske skupščine. Če je za predsednika ali podpredsednika predlagan en kandidat, je izvoljen, če dobi večino glasov vseh delegatov vseh zborov občinske skupščine.« 2. člen Za prvim odstavkom 212. člena statuta se doda nov odstavek, ki se glasi: »Če sta za predsednika zbora predlagana dva kandidata oziroma več kandidatov, je izvoljen tisti, ki dobi največ glasov vseh delegatov v zboru. Če je predlagan za predsednika zbora en kandidat, je izvoljen, če dobi večino glasov vseh delegatov v zboru.« Sedanji drugi in tretji odstavek tega člena postaneta tretji in četrti odstavek. 3. člen Besedilo petega odstavka 227. člena statuta se spremeni, in se glasi: »Za predsednika izvršnega sveta je izvoljen tisti kandidat, ki dobi največ glasov vseh delegatov vseh zborov občinske skupščine, če sta predlagana dva ali več kandidatov. V primeru, da je predlagan za predsednika izvršnega sveta en kandidat, je izvoljen, če dobi večino glasov vseh delegatov vsakega zbora. Oba podpredsednika in člani izvršnega sveta so izvoljeni, če so dobili večino glasov vseh delegatov vsakega zbora. 4. člen Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: Datum: . Predsednik občinske skupščine Jože NOVAK OBRAZLOŽITEV: Na 27. seji vseh zborov občinske skupščine dne 27. 9. 1985 je bila sprejeta pobuda za spremembo statuta občine Kočevje. V skladu z navedeno pobudo so pripravljene predlagane spremembe. Namen predlaganih sprememb je, da se omogoči v volilnih postopkih za nosilce najodgovornejših funkcij v občinski skupščini in izvršnem svetu predlaganje dveh ali več kandidatov. Sedanje rešitve v statutu občine tega niso omogočale. S temi spremembami bo uresničen tudi politični dogovor, da se v pripravah na naslednje delegatske volitve omogoči za posamezne funkcije predlaganje večih kandidatov. Statutarno-pravna komisija Sklep o proglasitvi častnih občanov občine Kočevje ESA—333 Na podlagi 6. in 195. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6779, 2/82 in 34/84 ter na podlagi 3. in 9. člena odloka o podeljevanju priznanj in nagrad občine Kočevje (Uradni list SRS. št. 7/83 in 14/85) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne ___________________________in na seji družbenopolitičnega zbora dne____________________________sprejela Sklep o proglasitvi častnih občanov občine Kočevje I. Za častne občane občine Kočevje.se proglasijo: 1. Jože Boldan — Silni 2. Andrej Cetinski — Lev 3. Jože Ožbolt — Jože II. Listino o proglasitvi častnih občanov se izroči na svečan način. III. Ta sklep velja takoj. Številka:______________________________ Datum:_________________________________ Predsednik občinske skupščine Jože NOVAK OBRAZLOŽITEV: Na osnovi pobude, izražene v družbenopolitičnih organizacijah, je predsedstvo OK SZDL občine Kočevje posredovalo predlog, da občinska skupščina za častne občane proglasi narodne heroje Jožeta Boldana - Silnega, Andreja Celinskega - Leva in Jožeta Ožbolta — Jožeta. Predlog je podprla tudi komisija za odlikovanja in priznanja občine Kočevje. Predlog je utemeljen tudi z naslednjimi podatki iz življenja in dela predlaganih kandidatov za častne občane: Jože Boldan — Silni Rojen je 30. 8. 1915 v vasi Višnje v Suhi krajini. Majhno kmečko posestvo ni moglo zagotoviti življenjsko eksistenco številnim članom družine Boldanovih. Zato so morali iskati vsako priložnost za zaposlitev ali izučitev kakšne obrti. Tako se je tudi tovariš Silni izučil za mesarskega pomočnika. Okoliščine takoj po okupaciji mu niso dovoljevale, da bi svojo obrt nemoteno opravljal. Zaposlil se je na kočevskem rudniku premoga. Že jeseni 1941. leta je postal aktivist osvobodilne fronte, za kar so ga italijanski okupatorji 30. nov. 1941. leta tudi aretirali. Odslužiti je moral nekaj mesecev zapora v Kočevju in kasneje v Novem mestu. Iz zapora je pobegnil in 4. maja 1942. leta šel v partizane v Zapadnodolenjski odred, nato pa v I. udarni bataljon Tone Tomšič. Ko se je 16. julija 1942 formirala I. Slovenska proletarska udarna brigada Toneta Tomšiča, je postal borec II. bataljona brigade. Zaradi svoje hrabrosti in bogatih borbenih izkušenj je hitro napredoval od mitraljezca do komandirja čete in komandanta bataljona. Januarja 1944 se je udeležil legendarnega pohoda XIV. Udarne divizije na Štajersko v svojstvu komandanta bataljona. Aprila 1944 je bil premeščen v Šercerjevo brigado za namestnika komandanta, nato pa za komandanta brigade vse do novembra 1944. Po osvoboditvi Beograda je bil dodeljen v Vrhovni štab v spremstvo vrhovnega komandanta NOV in PO Jugoslavije. Na tem položaju je bil do 1951. leta, ko je šel v Artilerijsko oficirsko šolo v Zagreb. Po šoli je bil imenovan za načelnika artilerijske divizije v Karlovcu. Leta 1953 je šel v nadaljnjo vojaško izobraževanje v Pešadijsko oficirsko šolo v Sarajevo, nato pa je služboval do upokojitve 1956. leta v Varaždinu. Od mnogih borb, ki se jih je udeležil in jih vodil kot mitraljezec, bombaš, jurišnik in poveljenik, je treba zlasti omeniti: maja meseca 1942 je s puškomitraljezom pokosil nekoliko desetin italijanskih vojakov v borbi pri Mali gori, oktobra 1943. leta je bil v borbi pri Milanovem vrhu ranjen v prsi. Nemci so naslednji dan obkolili njegov bataljon; Silni je skočil z nosil in povedel svoje borce v juriš ter rešil bataljon iz obroča. Partijski komite XIV. divizije je v svojem poročilu o legendarnem pohodu na Štajersko, poslanemu Centralnemu komiteju Komunistične partije Slovenije 25. marca 1944, posebej poudaril junaštvo Silnega, ki je z borci svojega bataljona z juriši nekolikokrat reševal divizijo iz obkoljenih nemških obročev. To so bile bitke na Graški gori, Pohorju, Postojni, Ilirski Bistrici, Plešivici in drugod, v katerih je Silnijev jurišni bataljon sejal smrt v okupatorjevih vrstah. Izredna zasluga tov. Silnega je tudi v tem, da je rešil štab XIV. divizije iz obkolitve, ko je prodrl skozi obroč nemških vojakov ob prehodu divizije preko ceste na Pohorju. V borbah je bil sedemkrat ranjen: dobil je precej težkih ran, tako da je 50 % invalid. Med borci je zelo priljubljen zaradi svojega junaštva, tovarištva in človečnosti. Mnogo ranjencev je rešil iz ogroženega položaja v prednjih linijah na bojišču. Po osvoboditvi je opravljal pomembne vojaške funkcije v armadi in dosegel čin polkovnika. Zaradi posledic od zadobljenih ran je bil 1956. leta predčasno upokojen kot vojaški starešina. Zaposlil se je na Rudniku Kočevje kot vodja kadrovsko — personalne službe, ki jo je opravljal do leta 1971. V Kočevju se je takoj vključil v družbenopolitično delo. Bil je član okrajnega komiteja in nato občinskega komiteja KPS, sekretar OO ZKS Rudnik, predsednik oz. starešina Lovske družine Mala gora, predsednik občinskega odbora ZRVS, podpredsednik družbenopolitičnega zbora SO Kočevje, član Republiškega odbora ZZB NOV Slovenije, član Občinske konference SZDL Kočevje, predsednik skupščine krajevnih skupnosti za nerazvita področja Suhe krajine in drugih organov DPO in SIS. Je član odbora skupnosti borcev Tomšičeve brigade in predsednik komisije za zadeve borcev pri Skupščini občine Kočevje. Aktivno deluje med mladino z vnašanjem revolucionarnih borbenih tradicij na mlada poko-lenja. Za narodnega heroja je bil proglašen 21. julija 1953. Stanuje na Roški cesti v Kočevju. Andrej Cetinski — Lev Tov. Cetinski Andrej - Lev se je rodil 30. novembra 1921 v Banja loki pri Kočevju v družini malega kmečkega posestnika in obrtnika — čevljarja. Za narodnoosvobodilno gibanje je začel delovati že jeseni 1941. leta v okviru vaškega odbora osvobodilne fronte Banja loka. V NOV je vstopil marca 1942 v partizansko četo na Stružiti, iz katere je kasneje nastal II. bataljon (Kočevski) Notranjskega odreda. Kmalu je postal mitraljezec, bombaš in jurišnik. Bil je zelo iniciativen in si je hitro pridobil mnogo borbenih izkušenj ter sposobnosti poveljevanja oziroma opravljanja starešinskih funkcij. Izredna hrabrost je dvigala njegov ugled med partizani, zaradi česar je med borci izredno priljubljen in uživa veliko avtoriteto in spoštovanje. Ob formiranju posebnega jurišnega oddelka v Kočevskem odredu je bil mitraljezec v udarnem vodu. V tem svojstvu se je udeležil vseh borb Notranjskega in Kočevskega odreda od spomladi do jeseni 1942. leta. Te enote so v tem času tudi osvobodile velik del slovenskega ozemlja, ki je zajel vso Kočevsko ter pretežen del Bele krajine in Notranjske. Bile so to obsežne in težke borbe vsled velike okupatorjeve premoči v ljudstvu in oborožitvi. Ravno te okoliščine so terjale veliko iznajdljivosti, taktiziranja in hrabrosti borcev, v čemer se je posebno odlikoval tov. Cetinski. To so bile velike borbe koncem aprila 1942 na Stružnici, v kateri je sodelovalo 33 kamionov italijanskega vojaštva, borbe za Koprivnik 14. maja 1942, napad na fašistično postojanko v Starem trgu ob Kolpi 1. junija 1942, napad na Mozelj itd. Posebej je treba omeniti borbo ob napadu na italijansko postojanko v Banja loki 22. junija 1942, v kateri so sodelovale hrvaške partizanske enote. Kot poznavalec domačega terena je napad vodil Cetinski. Partizani so v jurišu zavzeli več italijanskih bunkerjev ter onesposobili in ujeli več italijanskih vojakov, med njimi tudi komandirja italijanske čete. V tej borbi je padel narodni heroj Zdenko Petranovič - Jastreb, komandir mladinske čete hrvaških partizanov. Ob formiranju Cankarjeve brigade septembra 1942 je prešel iz Kočevskega odreda v to enoto in -kmalu postal komandir čete, komandant bataljona, nato namestnik komandanta Cankarjeve brigade. Na teh dolžnostih je vodil borbe proti italijanskim in nemškim okupatorjem in domačim izdajalcem. To so bile borbe na Trnovcu, borbe za zavzetje sovražne utrdbe na Suhorju v Beli krajini, borbe z Nemci pri Svetem križu pri Kostanjevici, Pleterju, Stojdragi in Krašičih v Žumberku, napad na Metliko, borbe pri Hrastju pri Metliki, borbe za Šentrupert, Kočevje in vseh ostalih borbah Cankarjeve brigade. Leta 1944 je bil tov. Cetinski razporejen na Štajersko za komandanta 11. brigade Milana Zidanška. S to brigado je učinkovito deloval v mnogih akcijah. Znane so borbe te brigade v Savinjski dolini. V teh spopadih je brigadi uspelo uničiti progo med Mariborom, Dravogradom in Šoštanjem. Ob pohodu brigade na Dolenjsko je bila porušena sovražna postojanka Sava. Istega leta, t. j. 1944, je Glavni štab Slovenije imenoval tov. Cetinskega za komandanta Operativnega štaba šeste in enajste brigade. Kasneje je bil tudi komandant 13. udarne brigade M. Bračiča. V začetku 1945. leta je bil imenovan za komandanta Grupe štajerskih odredov, s katerimi je izvajal uspešne boje za osvoboditev Slovenske Koroške. Kmalu za tem je postal komandant Pohorske birgade, ki je bila vsled težkih borb zelo oslabljena. Toda velike izkušnje in poveljniške sposobnosti, ki jih je imel tov. Cetinski, so mnogo pripomogle, da je brigada v pičlem mesecu postala ena najboljših enot Narodnoosvobodilne vojske na Koroškem. Po osvoboditvi je opravljal pomembne vojaške funkcije od komandanta polka do komandanta divizije in načelnika oddelka v armadni oblasti. Končal je najvišje vojaške šole in bil tudi več let predavatelj na vojni akademiji. Dosegel je čin generalmajorja. Poleg opravljanja poklicnih dolžnosti je tudi vsestransko družbenopolitično aktiven. Bil je 8 let predsednik odbora skupnosti borcev Cankarjeve brigade. Odbor je izdal obsežno monografijo Cankarjeve brigade, pri čemer gre največja zasluga njegovi prizadevnosti in iznajdljivosti pri reševanju in zagotovitvi finančnih ter gmotnih zadev, tiskanja monografije in zbiranja dokumentarnega gradiva za knjigo. Sedaj je predsednik skupnosti borcev Kočevskega odreda, kjer je zopet polno angažiran za postavitev spominskega obeležja odredu in z izdajo monografije odreda. Tudi po upokojitvi je tov. Cetinski nadaljeval z družbenopolitično aktivnostjo in kontinuirano deloval kot vojaški starešina na področju usposabljanja rezervnih vojaških starešin in vnašanju revolucionarnih borbenih tradicij na mlade generacije. Je član sveta za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Skupščine občine Kočevje. Aktivno se vključuje tudi v programske zasnove družbenega razvoja Kočevske in izvajanja programskih izhodišč občinske organizacije ZZB NOV občine Kočevje. Za narodnega heroja je bil imenovan 27. novembra 1953. Stanuje v Ljubljani, Vodnikovo naselje 54, občasno pa tudi v svoji rojstni hiši v Banji loki. Jože Ožbolt — Jože Rojen je 4. januarja 1922 v Belici. Izhaja iz kmečke družine iz vasi Belica ob Čabranki. Majhno kmečko posestvo ob potoku z mlinom pač ni moglo zagotoviti življenjskih pogojev številni družini Ožboltovih. Zato so si mnogi prebivalci te doline iskali zaposlitev drugod po Jugoslaviji, pa tudi v inozemstvu. Enaka usoda je spremljala tudi tov. Jožeta. Takoj po končani osnovni šoli je šel z očetom v svet. Delal je kot gozdni delavec v Slavoniji in drugod. Stiki s proletariatom v večjih naseljih so oblikovali njegovo razredno zavest in postal je enak tistim, ki so že dolgo vodili borbo za osvoboditev dela. Ob kapitulaciji Jugoslavije se je iz sezonskega gozdnega dela v Bosanskem Novem, Bjelovaru, Čazmi in drugod vrnil v domače kraje. Tu se je takoj povezal z osvobodilno fronto in postal njen aktivist zlasti za delo med mladino. V jeseni 1941. leta je skupaj z mladinci sosednje Hrvaške zbiral orožje in municijo ter drugi vojni material in ga skril za potrebe oborožene vstaje. Spomladi 1942. leta je vstopil v partizane v Kočevski odred. Udeleževal se je vseh borb te pomembne parizanske enote in se izkazal z izredno hrabrostjo in iznajdljivostjo zlasti v diverzantskih akcijah. Poleg tega je še vedno deloval kot aktivist osvobodilne fronte na terenu za politično aktivizacijo prebivalstva Kolpske in Čabranske doline. Od oktobra 1942. leta do septembra 1943. leta je bil tov. Ožbolt v brigadi Ljube Šercerja. Zaradi svoje hrabrosti in bogatih borbenih veščin je hitro napredoval od komandirja oddelka in voda do komandirja čete. Po kapitulaciji Italije septembra 1943. leta je postal komandant bataljona v Deseti udarni brigadi - Ljubljanski. V začetku 1944. leta je bil imenovan za namestnika, nato pa za komandanta 8. slovenske udarne brigade Frana Levstika. Na tej dolžnosti je bil vse do januarja 1945, ko je bil težko ranjen. Svobodo je dočakal v bolnici. Od mnogih borb, ki se ji n je udeležil ali vodil kot skojevec, partizan, bombaš, jurišnik an poveljnik, je treba zlasti omeniti: 1942. leta napad na Osilnico, borbe na Runarskem, na Mačkovcu, Mokrecu, Pijavi Gorici, Krvavi peči; v letu 1943 borbe okoli Mokreča, Jelenovega žleba, uničenje sovražne kolone na Travi, likvidacijo plavogardistov v Grčaricah, borbe na Ilovi gori, v Gorskem Kotarju, napad na Kočevje, Trebnje in Žužemberk; v 1944. letu borbe za Velike Lašče, Hinje in Ribnico ter sijajno zmago 8. brigade nad belogardističnim jurišnim bataljonom pri Koprivniku. V borbah je bil 4-krat ranjen in je dobil 17 ran. Mnogokrat je kot poveljnik enote v kritični situaciji deloval kot mitraljezec, bombaš, jurišnik ter tako z osebnim zgledom na čelu svoje brigade povedel borce iz kritične situacije v zmago. Po osvoboditvi je opravljal pomembne visoke vojaške funkcije od komandanta polka in divizije do načelnika armadne oblasti in dosegel čin generalpolkovnika. Končal je pehotno oficirsko šolo in višjo vojno akademijo. Vojaške enote so pod njegovim poveljstvom z izrednim uspehom izvajale program pomoči občanom na področju urejanja komunalne infrastrukture, gradnje cest, telekomunikacij, vodovodov in pomoči ob elementarnih nesrečah. Tako se je utrjevala in nadaljevala povezava armade z ljudstvom. Tudi po upokojitvi je tov. Ožbolt ostal aktiven družbenopolitični delavec in kontinuirano je deloval kot visok vojaški starešina na področju usposabljanja rezervnih vojaških starešin in vnašanju revolucionarnih borbenih tradicij na mlado generacijo. Je predsednik odbora skupnosti borcev 18. divizije NOV in POS ter predsednik odbora za izgradnjo poti spominov in tovarištva v Ljubljani. Aktivno deluje in sodeluje pri programskih zasnovah gospodarskega in družbenega razvoja Kočevske. Za narodnega heroja je bil proglašen 27. novembra 1953. Stanuje v Ljubljani, Martinčeva 31. občasno pa tudi v svoji rojstni hiši v Belici v Čabranski dolini. OBRAZLOŽITEV PRIPRAVILO PREDSEDSTVO OK SZDL KOČEVJE PREDLAGATELJ: ESA 339 OK SZDL KOČEVJE Koordinacijski odbor za družbene organizacije in društva Informacija o delovanju društev in družbenih organizacij v občini Kočevje UVOD V občini Kočevje je po statističnih podatkih oddelka za notranje zadeve registriranih 100 društev. Najštevilnejša po dejavnosti so gasilska, telesnokultuma, strelska, lovska, kulturno-prosvetna in strokovna. Društva ostalih dejavnosti beležimo po en primer. Zakonske opredelitve, kdo in kdaj lahko ustanovi društvo oz. kdaj so dani vsi pogoji za registracijo društva, so opredeljeni v Zakonu 0 društvih (Ur. list SRS, št. 37/74) in Pravilniku o registru društev (Ur. list SRS 5/75). Iz dosedanje prakse ugotavljamo, da ob ustanavljanju društev nastopajo različne težave, saj skupina zanesenjakov oz. ljubiteljev neke dejavnosti pozablja, da je za to potrebno pridobiti vsa potrebna soglasja in sprejeti ustrezne samoupravne akte. Največkrat so težave z akti, ki so prepisani od drugih dejavnosti in ne odražajo dejanskega stanja. V teh primerih se postopek registracije društva zavleče, kar ima za posledico nepotrebno negodovanje in jezo. Drugi problem, ki se tudi pogosto pojavlja, je ta, da naslov društva velja samo ob registraciji, potem pa se le-ta z menjavo vodstvenih kadrov menja. V takih primerih se izgubi stik z društvi in so primeri, ko je težko ugotoviti, če registrirano društvo še deluje oz. obstaja. Društva pa tudi premalo obveščajo širšo družbeno javnost o svoji dejavnosti. Delovanje društev pa nikakor ni za zanemariti, saj se članstvo ukvarja s še kako družbeno pomembno in potrebno dejavnostjo. Znanje in usposobljenost članstva bi lahko v večji meri uporabili za različne dejavnosti, nenazadnje tudi za potrebe SLO in DS. Društva pa tudi razpolagajo z dokaj velikimi materialnimi in finančnimi sredstvi. O splošnih ugotovitvah bi lahko še razmišljali, vendar bodo določene ugotovitve zaznane iz nadaljevanja, ko predstavljamo problematiko delovanja posameznih društev. V tej informaciji smo zajeli samo društva, ki so na poziv KO za DO-D pri OK SZDL Kočevje pravočasno poslala poročila. 1 Problematika delovanja telesnokulturnih organizacij V občini Kočevje deluje na področju telesne kulture 34 organizacij. Večina je registriranih kot organizacije, ki izvajajo telesnokul-turno dejavnost, nekatere so mešane, izvajajo kulturne, telesno-kulturne ali tudi druge družbene aktivnosti, nekatere pa nimajo statusa organizacije in delujejo kot sekcija ipd. Pokritost občinskega prostora z organizacijami, ki izvajajo telesnokulturno dejavnost, je trenutno zadovoljiva, saj sta le dve krajevni skupnosti, v katerih ni nobene telesnokulturne ali druge organizacije, ki bi izvajala športne aktivnosti. Kljub določenim zadovoljivim rezultatom je še daleč osnovni cilj, ki si ga vedno znova zastavljamo — vključiti čimveč občanov v redne dejavnosti. Po dosegljivih podatkih se s telesno kulturo ukvarja okoli 3500 občanov ali 18,5 % vsega prebivalstva, razpolagamo s približno 2,2 m2 uporabnih telesnokulturnih površin na prebivalca, dejavnost vodi okoli 40 amaterskih strokovnih delavcev — trenerjev in večje število organizatorjev, sodnikov in funkcionarjev. Vsa dejavnost, razen strokovne službe ZTKO in TKS ter vzdrževalcev objektov pri Centru za VIGŠO Kočevje, se izvaja amatersko. Glede na dane okoliščine gospodarske razvitosti naše občine je dosežen soliden nivo razvitosti telesne kulture, kar pa ne pomeni. da smo s tem lahko zadovoljni. Ugotavljamo, da bi z izboljšanjem nekaterih pogojev lahko dosegli bistveno več. Da temu ni tako, so različni razlogi: 1. Finančna sredstva že za doseženo stanje ne zadostujejo, pa naj si bo to za rekreacijski ali tekmovalni šport. Razkorak med cenami in materialnimi možnostmi je iz leta v leto večji. 2. Vedno teže je pridobiti zanesenjake, ki bi hoteli amatersko o;pravljati strokovno delo. Razlog je lahko padanje življenjskega standarda in zato drugačni interesi. Honorarji, ki se sicer izplačujejo za opravljeno strokovno delo, pa so glede na prevzete obveznosti majhne. 3. Vse teže se občani odločajo za organizacijsko delo in prevzem odgovornih funkcij v telesnokulturnih organizacijah, saj se vse preveč obvez nagiba na iskanje dodatnih virov finančnih sredstev za izvedbo programov ali preprosteje rečeno na prosjačenje, kar ni prijetna naloga. To in tudi druga dela zahtevajo angažiranosti. 4. Vse manj je možnosti investicijskega vlaganja za izboljšanje pogojev in razširitev uporabnih športnih površin, kar je osnova za povečanje udeležbe v redni športnorekreacijski in športno-tekmovalni vadbi. 2,2 m1 2 površin je daleč od potreb in ciljev, ki si jih zastavljamo v celotni republiki. 5. Zaradi omejenih sredstev si ne moremo privoščiti kvalitetne in dovolj obsežne propagande, kar tudi vpliva na udeležbo občanov. 6. So verjetno tudi drugi razlogi, ki pa so od dejavnosti do dejavnosti oziroma od kluba do kluba zelo različni. V kratkem poročilu je težko zajeti vso problematiko, ki vpliva na izvajanje dejavnosti in samo organiziranost v telesnokulturnih organizacijah. Zato predlagamo, da se v okviru OK SZDL organizira problemska konferenca na to temo, sodelovali pa naj bi predstavniki vseh organizacij, ki izvajajo programe telesne kulture. 2. Zveza kulturnih organizacij Kočevje (ZKO) ZKO v občini Kočevje združuje naslednja društva: DKUD »Svoboda« Kočevje, KUD Matej Bor na SŠTUD, šolsko kulturno društvo na OŠ »Zbora odposlancev«, KŠD »Kostel«, KŠD Tone Ožbolt Osilnica in KŠD Predgrad. Poleg društev zeza združuje tudi skupine in organizacije: likovni salon, potujoči kino, Delavsko godbo Kočevje, Nonet Rog iz Želenj in filatelistično društvo. Vsi ti subjekti kulturnega delovanja, ki presega zgolj ljubiteljsko dejavnost, saj predstavlja krepitev kulturne zavesti celotne družbe, se ubadajo z vrsto problemov, kot so: pomanjkanje prostorov, pridobivanje novih mlajših članov in v tej zvezi pomanjkanje kulturnih animatorjev, strokovnih delavcev ter premalo finančnih sredstev za gostovanja in opremo. 3. Zveza lovskih družin Kočevje V tej informaciji ne omenjamo posebej dejavnosti te zveze, saj je bila problematika samostojno obravnava na eni od spomladanskih sej zborov občinske skupščine. 4. Občinska gasilska zveza (OGZ) OGZ povezuje 21 gasilskih društev. Lahko trdimo, da je članstvo, ki deluje izključno na prostovoljni osnovi, izredno aktivno in je lahko vzor za delovanje vsem ostalim. Problematika zveze je dokaj specifična, dejavnost pa izredno pomembna. Zato bo po sklepu občinskega komiteja za SLO in DS obravnava na eni izmed sej IS SO Kočevje. Predlagamo, da se problematika OGZ samostojno obravnava na eni izmed sej občinske skupščine v letu 1986. 5. Občinska strelska zveza (OSZ) OSZ združuje 16 strelskih družin s preko 700 člani. Od tega je aktivnih 150 do 200 strelcev. Zveza uspešno deluje že vrsto let, predvsem po zaslugi aktivnega vodstva zveze (kljub slabšemu posluhu širše družbenopolitične skupnosti). Člani zveze dosegajo že nekaj let vidne uvrstitve na republiških in državnih prvenstvih. Zveza nujno potrebuje primerne prostore v mestu Kočevje za strelišče z zračno puško in hrambo orožja. Za nadaljnje uspešno delovanje se mora zveza kadrovsko okrepiti in članstvo strokovno dodatno izpopolnjevati (osnovni tečaji za sodnike in trenerje — vaditelje). Finančna sredstva, ki jih dobiva zveza kot pomoč za dejavnost, so v primerjavi s potrebami minimalne. Tekmovalci, ki nastopajo na republiških in državnih prvenstvih, nimajo niti kompletne opreme za strelce, da ne omenjamo nabavo orožja, ki je sila drago. Z ozirom na dosežene rezultate, množičnost in delo z mladimi mora družba spremeniti odnos do te izredno pomembne dejavnosti. 6. Občinska konferenca ZRVS Kočevje (OK ZRVS) Osnovno težišče dela OK ZRVS je realizacija sprejetega programa usposabljanja (preverjanje znanja, praktične vaje). Problem pri delovanju te organizacije se kaže v premajhni angažiranosti članov pri izobraževanju, saj so predavanja nezadostno obiskana. Novo vodstvo OK ZRVS si je zadalo obsežen program dela, ki pa bo lahko realiziran le v primeru angažiranja večjega števila članov ZRVS. 7. Društvo upokojencev Kočevje (DU) DU je organizirano za celotno področje občine, razen v KS Draga, kjer obstaja samostojno društvo. Zaradi obsežnosti občine ima DU po posameznih KS svoje poverjenike. Delujejo tudi komisije za gospodarjenje, šport in rekreacijo, družabno dejavnost in izlete. Na vseh področjih dela so člani dokaj aktivni. DU se navzven povezuje z delovnimi organizacijami, KS, DPO, šolami in drugimi. zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ne morejo vseh nalog v celoti organizirati (pomoč ostarelim, nabava ozimnice itd.). 8 9 8. Društvo delovnih invalidov Kočevje in društvo delovnih invalidov IT AS V SR Sloveniji je menda edini primer, da imamo v občini registrirana dva društva invalidov. To je vsekakor v nasprotju s stališči in sklepi zveze invalidov Slovenije. KO za DO-D je v preteklih letih večkrat obravnaval delovanje dveh društev, predvsem zaradi delitve sredstev, ki jih namensko odvaja Zveza invalidov Slovenije. Na enem izmed sestankov sta bila poleg predstavnikov obeh društev prisotna tudi predsednik in tajnik Zveze invalidov Slovenije in sprejeti so bili konkretni sklepi v zvezi z združitvijo obeh društev. Sklepe je verificiralo tudi P OK SZDL Kočevje, vendar do realizacije ni prišlo. Osnovni namen združitve je združevanje materialnih in strokovnih moči, predvsem pa namensko koriščenje denarnih pomoči. Iz poročil o delu obeh društev je razvidno, da se večji del denarnih pomoči porabi za športno-rekreativno dejavnost, te pa vključuje le manjši krog članstva. Ni nam znano kako zadevo rešiti (je osebne narave). Vsekakor jo bo potrebno čim-prej, ker zveza invalidov Slovenije v bodoče ne bo več sofinancirala dveh društev. 9. Občinska zveza prijateljev mladine (OZPM) V občini Kočevje delujejo društva v Osilnici, Strugah in Vas-Fara. Vse povezuje občinska zveza z sedežem v Kočevju. Izvajajo program zveze prijateljev mladine Slovenije in sveta zveze pionirjev Slovenije. Glavna dejavnost je vezana na novoletne prireditve, kurirčkovo pošto, letovanje otrok, jugoslovanske pionirske igre in solidarnostne ter zbiralne akcije. Delavci, ki delajo v tej dejavnosti, navajajo, da nimajo lastnih prostorov, čeprav imajo dejavnost izredno razvejano. Nadalje navajajo, da imajo od družbe premalo moralne kot tudi materialne pomoči. 10. Društvo za boj proti alkoholizmu Društvo šteje 38 članov in njihovih svojcev, ki se redno udeležujejo sestankov strokovne narave. Vstop v članstvo je na prostovoljni bazi in torej odvisen od volje posameznika. To je tudi ovira, da društvo ne šteje več članov. Mnogi nečlani se sevada brez strokovnega vodstva in pomoči ponovno zatečejo k alkoholizmu. Pogrešajo tudi stalen in primeren prostor za srečanja, kar jih tudi ovira pri delu. Prav je, da na zaključku poudarimo, da društvo opravlja družbeno koristno in humano dejavnost in zasluži vso podporo. 11. Turistično društvo Kočevje Društvo šteje ca 70 članov, če seveda sodimo po članarini. Poleg članarine si pridobiva še sredstva s turistično takso in prodajo spominkov. Delavci v društvu navajajo kot vzrok slabšega delovanja to, da imajo poslovni prostor odmaknjen od glavne prometnice in so brez profesionalnega delavca. Seveda pa tako stanje ne bi smeli pustiti, če hočemo v bodoče več iztržiti od turizma, za kar ima Kočevska vse pogoje. Poleg društva v Kočevju uspešno deluje društvo tudi v KS Osilnica. 12. Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Kočevje—Ribnica (DIT) Društvo sestavljajo štiri sekcije: GG Kočevje, INLES Ribnica, LIK Kočevje in Snežnik Kočevska Reka. Izmed društev strokovnih dejavnosti je DIT gozdarstva in lesarstva eno izmed bolj uspešnih predvsem na področju strokovne dejavnosti (predavanja, strokovne ekskurzije), pa tudi rekreativno-športne dejavnosti. 13. Klub DIANA — sekcija Kočevje Delovanje sekcije je dokaj specifično. Množičnosti v sekciji ni, ker je oprema za tovrstno dejavnost izredno draga. Kljub temu člani sekcije opravljajo s svojo ljubiteljsko vnemo pomembno dejavnost in jo je vsekakor potrebno podpirati. 14. Slovenska izseljenska matica — podružnica Kočevje Dejavnost tega društva je odvisna predvsem od dela nekaj članov. Z organiziranjem izseljeniških piknikov v Kočevju se je društvo organizacijsko uspešno izkazalo. Izkoristiti bi bilo potrebno dosedanjo organiziranost za razvoj turizma v naši občini. ZAKLJUČEK V tej informaciji smo želeli na kratko predstaviti delovanje in problematiko društev in družbenih organizacij. Zavedamo se, da informacija ni popolna, morda tudi zato ne, ker niso zajeta vsa društva (poročil niso posredovali: Ribiška družina, ZŠAM, AMD. Občinska organizacija RK. Društvo za raziskavo jam. Taborniški odred SVOBODNI GOZDOVI). Pozitivno pa je vsekakor to, da bo ta informacija prišla na dnevni red občinske skupščine in da bo preko Kočevskih novic seznanjen širši krog občanov. KO za DO-D pri OK SZDL Kočevje bo tudi v bodoče spremljal delo društev, usposobil stike z vsemi registriranimi društvi ter ugotovil dejansko stanje. Informacijo pripravila: GABRIČ STANE Predsednik KO za DO-D MAJERLE MIHA pri OK SZDL Kočevje Načelnik oddelka za notranje zadeve PREDLAGATEU: OSNUTEK IS SO Kočevje ESA—337 Na podlagi 72. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77 in 22/81) in 192. ter 198. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79, 2/82 in 34/84) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela dne ________________________________ sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o pošiljanju delegatov v zbore Skupščine občine Kočevje 1. člen 5. člen odloka o pošiljanju delegatov v zbore občine skupščine Kočevje (Skupščinski Dolenjski list, št. 3/78, Uradni list SRS, št. 7/ 82 in 23/83) se spremeni tako, da se glasi: Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine se ob upoštevanju meril iz 4. člena odloka o pošiljanju delegatov v zbore občinske skupščine Kočevje določijo delegacije oziroma oblikujejo konference delegacij, ki delegirajo naslednje število delegatov: 1. IT AS Kočevje: delegira 4 delegate 2. Kemična tovarna MELAMIN Kočevje-DS Skupnih služb, TOZD Storitve in TOZD Komeloli: konferenca delegacij delegira 1 delegata 3. Kemična tovarna MELAMIN Kočevje-TOZD Melapan: delegacija delegira 1 delegata 4. Slovenijales LIK Kočevje-DS Skupnih služb in TOZD Blagovni promet: konferenca delegacij delegira 1 delegata 5. Slovenijales LIK Kočevje TOZD Tovarna šolskega pohištva in TOZD Tovarna masivnega pohištva: konferenca delegacij delegira 2 delegata 6. Slovenijales LIK Kočevje-TOZD Vzdrževanje in oskrbovanje in TOZD Žaga: konferenca delegacij delegira 1 delegata 7. INKOP Kočevje: delegacija delegira 1 delegata 8. ELEKTRO Ljubljana TOZD Elektro Kočevje in Tiskarna Kočevski tisk: konferenca delegacij delegira 1 delegata 9. TEKSTILANA Kočevje: delegacija delegira 2 delegata 10. TRIKON Kočevje-DS Skupnih služb, TOZD Pletenine in TOZD Vezenine Kočevje: konferenca delegacij delegira 1 delegata 11. TRIKON Kočevje-TOZD Konfekcija: delegacija delegira 1 delegata 12. ŽITO Ljubljana (Slaščičarna, Pekarna. Metka bar in Ljubljanska 5), Ljubljanske mlekame-obrat Kočevje in Veterinarska postaja: konferenca delegacij delegira 1 delegata 13. GK Kočevje-DSSS SOZD, KG-DSSS in GG-DSSS: konferenca delegacij delegira 1 delegata 14. KG Kočevje-TOZD Prašičereja in TOZD Mesarija: konferenca delegacij delegira 1 delegata 15. KG Kočevje-TOZD Govedoreja in TOK: konferenca delegacij delegira 1 delegata 16. GG-TOZD Transport-gradnje-vzdrževanje in DO Gramiz Kočevje: konferenca delegacij delegira 1 delegata 17. GG Kočevje-TOZD Gozdarstvo ROG Kočevje: delegacija delegira 1 delegata 18. GG Kočevje-TOZD Gozdarstvo Pugled in TOZD Gojitveno lovišče Medved: konferenca delegacij delegira 1 delegata 19. GG Kočevje-TOZD Gozdarstvo Draga in Slovenijales LIK-TOZD Jelka Podpreska: konferenca delegacij delegira 1 delegata 20. Posestvo Snežnik Kočevska Reka: delegacija delegira 1 delegata 21. AVTO Kočevje: delegacija delegira 1 delegata 22. TOZD PTT Kočevje-Telekomunikacije, Cestno podjetje Novo mesto-TOZD za vdrževanje in rekonstrukcijo cest Kočevje, Integral Ljubljana-TOZD Stojna Kočevje in Železniško podjetje Novo mesto-enota Kočevje: konferenca delegacij delegira 1 delegata 23. SGP Zidar-DSSS in TOZD Strojni obrati: konferenca delega- ~ cij delegira 1 delegata 24. SGP ZIDAR-TOZD Gradbeni sektor: delegacija delegira 1 delegata 25. MERCATOR Ljubljana-TOZD Trgopromet Kočevje: delegacija delegira 1 delegata 26. NAMA Ljubljana-TOZD Veleblagovnica Kočevje, trgovina Varteks, trgovina Standard, trgovina Planika, trgovina Borovo, trgovina Peko, trgovina Jelka Struge, Državna založba Slovenije-poslovalnica Kočevje, trgovina Jugopla-stika, KOTEKS TOBUS-obrat Kočevje, PETROL Ljubljana-obrat Kočevje, Tobačna tovarna Ljubljana-poslovna enota Kočevje, DINOS Kočevje, AGRARIJA Kočevje, Gorenje Velenje-servis Kočevje, Optika Kočevje, Zavarovalna skupnost Triglav-predstavništvo Kočevje, Zavod SRS za rezerve-skladišče Kočevje, Projektivni atelje Kočevje ter prodajalne Dela in Loterije v Kočevju: konferenca delegacij delegira 1 delegata 27. Gostinsko podjetje Hotel PUGLED Kočevje, Ljubljanska banka Kočevje, Računovodski biro Kočevje in MORC Kočevje-Ribnica: konferenca delegacij delegira 1 delegata 28. OPREMA Kočevje-DSSS, TOZD Lesna predelava, TOZD Težka konfekcija SINTEP, TOZD Usluga in DO Kovinar Kočevje: konferenca delegacij delegira 1 delegata 29. HYDROVOD Kočevje, KOMUNALA Kočevje in TOZD VARNOST Kočevje: konferenca delegacij delegira 1 delegata 30. Kmetje kooperanti: delegacija delegira 1 delegata 31. Obrtniki zasebniki: delegacija delegira 1 delegata 32. Osnovna šola Zbora odposlancev Kočevje, Osnovna šola Fara, Osnovna šola Ljubo Šercer Kočevje, Srednja šola tehniških usmeritev in družboslovja, Vzgojno varstveni zavod Kočevje, Glasbena šola Kočevje, Delavska univerza Jože Šeško Kočevje, Kulturni center Kočevje, Center za vzdrževanje športnih objektov Kočevje in Dom Dušana Remiha Kočevje: konferenca delegacij delegira 1 delegata 33. Zdravstveni dom Kočevje-TOZD Kočevje in Zdravstveni dom Kočevje-DSSS ter Lekarna Kočevje: konferenca delegacij delegira 1 delegata 34. Uprava občinske skupščine Kočevje, Temeljno sodišče Ljub-ljana-enota Kočevje, Temeljno javno tožilstvo Ljubljana-enota Kočevje, Občinski sodnik za prekrške Kočevje, Delovna skupnost skupnih služb SIS Družbenih dejavnosti občine Kočevje, Strokovne službe kmetijske zemljiške skupnosti Kočevje, Uprava SIS za komunalno in cestno dejavnost Kočevje, Strokovne službe Samoupravne stanovanjske skupnosti Kočevje, Strokovne službe KS Kočevje, Občinski komite ZKS Kočevje, Občinska konferenca SZDL Kočevje, Občinski sindikalni svet Kočevje, Občinska konferenca ZSMS Kočevje, Občinski odbor ZZB NOV Kočevje, Občinski odbor RK Kočevje, Občinska gasilska zveza Kočevje, Avto moto društvo Kočevje, Društvo upokojencev Kočevje, Služba družbenega knjigovodstva Kočevje, Postaja milice Kočevje, Oddelek postaje milice Kočevska Reka ter Združenje šoferjev in avtomehanikov Kočevje: skupna delegacija delegira 1 delegata. 2. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: 013-4/78-1/2 Datum:------------------------------ Predsednik občinske skupščine Jože NOVAK OBRAZLOŽITEV: Zaradi statusnih sprememb v organizacijah združenega dela Itas Kočevje, LIK Kočevje, ZKGP Kočevje, ukinitve Gimnazije Kočevje, je potrebno dopolniti in spremeniti odlok o pošiljanju delegatov v zbore občinske skupščine. V predloženem osnutku so upoštevane tudi nekatere pobude po funkcionalnejšem oblikovanju konferenc delegacij. Opozoriti velja, da se odlok sprejema v dvofaznem postopku, zato bo predlagatelj lahko upošteval tudi pobude in predloge, ki jih bodo delegati posredovali na 28. seji zborov občinske skupščine. GRADIVO PRIPRAVIL SEKRETARIAT IS IN SO KOČEVJE PREDLAGATELJ: OSNUTEK UPRAVNI ORGAN ZA NOTRANJE ZADEVE ESA 326 Na podlagi 20. člena zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76) in 1%. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79) je skupščina Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne ___________________________ sprejela ODLOK o varstvu pred hrupom v nekaterih naravnih in bivalnih okoljih v občini Kočevje I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se določajo posebni ukrepi za varstvo pred hrupom in sanacijski ukrepi za odpravo in zmanjšanje prepovedanega hrupa v določenih območjih občine Kočevje. 2. člen Določila tega odloka se nanašajo na določena zavarovana naravna in bivalna okolja v občini Kočevje, in sicer: — okolja stanovanjskih hiš in bivalnih prostorov v občini Kočevje — zelene površine v mestu Kočevje — območja, ki so z določili tega odloka posebno zavarovana. II. POSEBNO ZAVAROVANA OBMOČJA 3. člen Posebno zavarovana območja v občini Kočevje so: — center mesta Kočevja pri spomeniku — območje zdravstvenega doma - območje vseh vzgojno izobraževalnih in socialno varstvenih ustanov — območje Titovega parka - območje pokopališč - območje športnorekreacijskih površin 4. člen Na posebno zavarovanih območjih iz 2. in 3. člena tega odloka pristojne občinske inšpekcijske službe ne glede na normativne vrednosti dovoljenih ravni hrupa lahko: — stalno ali v določenih časovnih obdobjih prepovedo določena hrupna in moteča dela in dejavnosti, - prepovedo uporabo določenih gradbenih strojev ali predpišejo posebne varstvene ukrepe za omejitev širjenja hrupa, - omejijo ali prepovedo promet z motornimi vozili po določenih predelih posebno zavarovanih območij, — določajo pogoje za ureditev parkirišč v zadostni oddaljenosti od bivalnih prostorov, - prepovedo ali omejijo hrupne dejavnosti v bližini posebno zavarovanih območij, — določijo druge ukrepe za varstvo pred hrupom. III. Sanacijski ukrepi za odpravo ali zmanjšanje prepovedanega hrupa 5. člen Če v zavarovanih naravnih in bivalnih okoljih iz tega odloka hrup presega maksimalno raven, določeno z odlokom o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 29/80), odredijo pristojne občinske inšpekcijske službe, da se izdela sanacijski program za odpravo ali zmanjšanje prepovedanega hrupa. Tak sanacijski program izdela organizacija združenega dela ali druga pravna oseba oziroma društvo, ki povzroča hrup. 6. člen Sredstva za odpravo ali zmanjšanje prepovedanega hrupa so dolžne zagotoviti tiste organizacije združenega dela, druge pravne osebe, društva ali občani, ki hrup povzročajo. 7. člen Organizacije združenega dela, druge pravne osebe, društva ali občani lahko dajo pobudo, da se s samoupravnim sporazumom skupno načrtujejo ukrepi in akcije za odpravo ali zmanjšanje hrupa, združujejo potrebna sredstva in skupno uresničujejo sprejete načrte. 8. člen Kadar je več povzročiteljev prepovedanega hrupa v okolju, jim lahko pristojni organ naloži, da se medsebojno sporazumejo, kako bodo zmanjšali učinek hrupa, in v kakšnem roku bodo izvršili ustrezne ukrepe. IV. Varstvo pred hrupom z zvočnimi napravami 9. člen Naprave za povzročanje zvokov, radijski in televizijski sprejemniki, glasbila in druga sredstva se smejo uporabljati le tako, da ne motijo drugih ljudi v okolju. Izjemoma se smejo uporabljati zvočna sredstva za opozorilne in varnostne namene kot to za njihovo uporabo določajo posebni predpisi. 10. člen Uporaba zvočnih naprav je na javnih prostorih dovoljena le, če ima tisti, ki uporablja zvočne naprave, za vsak primer enkratne ali trajne uporabe posebno dovoljenje za uporabo zvočnih naprav na javnem prostoru. Dovoljenje iz prejšnjega odstavka izda občinski upravni organ za notranje zadeve z obrazložitvijo o načinu uporabe, ki mora ustrezati dogovorjenim normam uporabe in predpisom o preprečevanju prepovedanega hrupa. V. Kazenske določbe 11. člen Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba: — če krši ukrepe iz 4. člena odloka — če ne izdela v določenem roku sanacijskega program iz 5. člena odloka — če ne izvrši sanacijskih ukrepov iz 8. člena odloka. Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 din se kaznujejo za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba OZD, druga pravna oseba in fizične osebe. 12. člen Z denarno kaznijo od 3.000 do 30.000 din se kaznuje za prekršek OZD in druga pravna oseba: — če krši določila 9. in 10. člena odloka. Z denarno kaznijo od 300 do 3.000 din se kaznuje za prekršek iz tega člena odgovorna oseba OZD, druge pravne in fizične osebe. VI. Prehodne in končne določbe 13. člen Izvajanje tega odloka nadzorujejo občinske inšpekcijske službe in oddelek za notranje zadeve občine Kočevje. 14. člen Sanacijske programe iz 5. člena odloka morajo OZD in druge pravne osebe izdelati najkasneje v roku 6 mesecev po izdani odredbi pristojnega organa. Ta rok se v izjemnih primerih, ko ni mogoče izdelati teh programov zaradi tehničnih ali ekonomskih razlogov, lahko podaljša največ za dve leti. 15. člen Oddelek za notranje zadeve občine Kočevje lahko organizatorjem prireditev dovoli daljše trajanje prireditev kot je določeno v prvem odstavku 19. člena zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju. 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Kočevje, 15. 10. 1985 Predsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak 1. r. Obrazložitev: Zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju je bil sprejet že v letu 1976, vendar v občini Kočevje do sedaj še nismo sprejeli nobenega tovrstnega dokumenta. Praksa pa je pokazala, da bi bilo to potrebno, saj pride večkrat do spornih zadev, v katerih bi nam bil dobrodošel delegatsko sprejet občinski dokument. Osnutek je torej pred nami. Občani naj ga preko svojih delegatov na zborih skupščine občine Kočevje dopolnijo. Vse pripombe, ki bodo sprejemljive v okviru republiškega zakona, bomo upoštevali v predlogu odloka. Načelnik Oddelka za notranje zadeve Miha Majerle 1. r. Dogovor o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986 do 1990 Predlagatelj: Osnutek Republiška uprava za družbene prihodke ESA 328 Povzetek Osnutek dogovora za obdobje 1986 do 1990 je pripravljen na osnovi 12. člena zakona o davkih občanov, ki določa, da se stopnje davka predpisujejo praviloma za srednjeročno plansko obdobje. Tako bodo zavezanci že vnaprej seznanjeni s svojimi obveznostmi pa tudi z ukrepi za spodbujanje opravljanja posameznih dejavnosti. V dogovoru so obravnavane davčne stopnje oziroma razponi davčnih stopenj in osnov, davčne oprostitve in okvirna merila za priznavanje davčnih olajšav po vrstah davkov. V osnutek dogovora so v večji meri povzete rešitve, ki so bile predmet usklajevanja v obdobju do leta 1985 z manjšimi dopolnitvami. Na novo se vključujejo kriteriji za določitev pavšalnega letnega zneska davka, določbe glede stopenj davka na promet nepremičnin in določbe o kriterijih za začasne odloge plačil in obročno odplačevanje davčnega dolga. 1. Davek od osebnega dohodka delavcev Ker še niso znana dokončna izhodišča za financiranje splošne porabe občin, je za davek od osebnega dohodka delavcev v tej fazi predlagana veljavna ureditev. 2. Davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti Pri obdavčevanju dohodka iz kmetijske dejavnosti ni vsebinskih sprememb v primerjavi z letom 1985. Pri obdavčevanju negozdnih površin se zadržujejo veljavni razponi davčnih stopenj po skupinah katastrskih občin tako, da znašajo: I. skupino od 12 do 14 % II. skupino od 8 do 10 % III. skupino od 4 do 6 % IV. skupino od 1 do 3 % Prav tako se za dohodke od gozdov, kjer je kot davčna osnova opredeljena vrednost lesa, odkazanega za posek, zadržuje veljavni razpon davčne stopnje v višini med 25 in 32 %. — Za zavezance davka iz kmetijstva, ki niso sami ali njihovi družinski člani zavarovani iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti, se zadržuje sedanji razpon dodatne stopnje na katastrski dohodek negozdnih površin v višini od 10 % do 15 %, za dohodke od gozda pa v višini od 20 % do 30 %. Zadržuje se znesek katastrskega dohodka, do katerega se davek iz kmetijstva iz odmemo-tehničnih razlogov ne odmerja. Vsebinsko so povzeta veljavna merila za priznavanje davčnih oprostitev za zavezance iz višinskih krajev, merila za priznavanje davčnih olajšav za zavezance, ki so vključeni v družbeno organizirano proizvodnjo, do katerih so glede na obseg takega vključevanja opravičeni kmetje in nekmetje v višini do 70 % od odmerjenega davka, olajšave v zvezi z združevanjem v višini do 50 % od odmerjenega davka ter merila in višina za priznavanje ekonomskih olajšav. Zadržuje se višina davčnih olajšav v zvezi z zakupnimi razmerji, ki je povzeta iz medrepubliškega dogovora o temeljih davčne politike in višina ostalih olajšav, ki je povzeta iz veljavne ureditve. 3. Davek od dohodka iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti Pri obdavčevanju dohodkov iz gospodarskih dejavnosti se na novo vključujejo merila za določitev višine pavšalnega letnega zneska davka. Natančneje so tudi opredeljena merila za priznavanje davčnih olajšav od dohodkov, doseženih z oddajanjem viškov električne energije in od prodaje izdelkov umetne obrti z znakom kvalitete. Pri obdavčevanju po dejanskem dohodku se zadržujejo proporcionalne stopnje v razponu od 28 % do 35 %. Prav tako je za zavezance davka iz poklicnih dejavnosti, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, zadržana veljavna stopnja davka v višini 10 %. Za zavezance, ki pridobivajo dohodek v obliki postranskega poklica, in za zavezance, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarskih dejavnosti, ki s predpisi niso prepovedane, so (enako kot doslej) predlagane zvišane davčne stopnje za 5 oziroma 10 odstotnih točk. V dogovoru so povzeti tudi kriteriji in višina davčnih olajšav, ki so bile predmet usklajevanja že v preteklih letih. Tako se davčne olajšave priznavajo zavezancem, ki opravljajo dejavnosti, katere se v skladu s sprejetimi usmeritvami o razvoju drobnega gospodarstva želi pospeševati, zavezancem, ki so pričeli opravljati dejavnosti (25 do 100 % za dobo do 3 let), zavezancem, ki dodatno zaposlijo nove delavce (v višini 10 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji oziroma pri pavšalistih 20 % od odmerjenega pavšalnega letnega zneska davka za vsakega takega delavca); zavezancem, ki izvažajo blago in storitve na konvertibilno področje in zavezancem — gostincem, če po pogodbi z organizacijo združenega dela sprejemajo turistične čeke, olajšave v zvezi z oddajanjem viškov električne energije v elektroenergetski sistem glede na odstotni deleže tega prihodka v celotnem prihodku obratovalnice (5 do 30 %) in za vlaganja sredstev v gradnjo malih hidroelektrarn in drugih alternativnih energetskih virov, pri čemer se za vlaganje v te namene priznava olajšava v višini do 30 % za dobo 3 let. Olajšavo, do katere so upravičeni zavezanci, ki dosegajo dohodke s prodajo izdelkov umetne obrti, za katere so prejeli znak kvalitete, se prizna v višini od 5 do 25 % od odmerjenega davka glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku te dejavnosti. Davčne olajšave za vlaganja sredstev v razširitev materialne osnove dela se skladno s 24. členom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov priznajo v obliki znižanja davčne osnove do 25 % za dobo največ 5 let od vsakega vlaganja, občinska skupščina pa lahko za dejavnosti, katerih razvoj želi pospeševati v skladu z usmeritvami družbenih dogovorov o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva, uvede dodatno znižanje davčne osnove do 25 %. S tem imajo zavezanci, ki opravljajo takšne dejavnosti, možnost do 50 % znižanja davčne osnove. Zavezancem, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, se tovrstne olajšave priznavajo v višini od 20 % do 40 % od odmerjenega davka, če zavezanec za te namene vloži določena sredstva. Pod enakimi pogoji in v enaki višini kot doslej so obravnavane izvozne olajšave. Te se priznavajo zavezancem, ki izvažajo blago ali storitve preko obrtne zadruge ali preko temeljne organizacije kooperantov, če posluje podobno kot obrtna zadruga in ima svoj devizni račun in je bil devizni priliv razporejen na njun devizni račun. Za izvoz preko organizacije združenega dela se priznajo olajšave, če je na izvozni carinski deklaraciji kot proizvajalec deklarirana obrtna zadruga ali temeljna organizacija kooperantov in je bil devizni priliv razporejen na njun devizni račun. V primeru, da je bil devizni priliv razporejen na račun organizacije združenega dela, pa mora biti v koloni 37 izvozne cirinske deklaracije kot proizvajalec naveden zavezanec ali skupna zavezancev, ki bodo takšno olajšavo uveljavili. Zadržan je dosedanji limit skupnih možnih olajšav v višini 80 % od odmerjenega davka s tem, da se davčne olajšave za dodatno zaposlene delavce in 100 % olajšave za začetek opravljanja dejavnosti v ta limit ne vštevajo. 4. Davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničih izboljšav Obdavčevanje dohodkov iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se v primerjavi z letom 1985 ne spreminja. 5 5. Davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic Pri obdavčevanju dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic je predlagana enotna progresivna davčna lestvica s tem, da je stopnja pri začetnem razponu davčne osnove (do 50.000 din) ostala nespremenjena (15 %), pri končnem razponu davčne osnove (nad 300.000 din) pa je predlagana enotna stopnja v višini 65 % (doslej med 60 % in 70 %). Na novo je predlagana tudi valorizacija razponov davčnih osnov. Le-te naj bi se valorizirale z indeksom porasta cen na drobno v SR Sloveniji. 6. Davek od premoženja Pri obdavčevanju stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž ter poslovnih prostorov se razponi davčnih osnov in davčne stopnje zadržujejo v višini, dogovorjeni za leto 1985 s tem, da se v bodoče hkrati z valorizacijo vrednosti tega premoženja izvaja tudi valorizacija razponov davčnih osnov, in sicer z indeksom porasta cen gradbenih objektov v družbeni lastnini. Pavšalni letni znesek davka na plovne objekte je valoriziran s stopnjo rasti povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v SR Sloveniji, to je z 52 %, ki jo je za leto 1984 objavil Zavod SRS Slovenije za statistiko in se zvišuje od se-danjih.20.000 din na 30.400 din (za objekte od najmanj 8—9 m dolžine) oziroma od 8.000 din na 12.000 din (za vsak nadaljnji m dolž.). 7. Davek na dobitke od iger na srečo Stopnja davka na dobitke od iger na srečo je zadržana v sedanji višini, to je 15 %, medtem ko je vrednost dobitka, od katere se davek ne plačuje zaradi morebitnih sprememb dogovora SR in SAP o usklajevanju davčnega sistema, opredeljen opisno. Po veljavnem dogovoru ta znaša 10.000 din. 8. Davek na promet nepremičnin V osnutek dogovora se na novo vključuje določbe, s katerimi se opredeljuje višina stopenj davka na promet nepremičnin. Sistem in višina stopenj davka na promet nepremičnin je usklajen s predlaganimi spremembami in dopolnitvami zakona o davku na promet nepremičnin in medrepubliškim dogovorom o temeljih davčne politike. Za promet s kmetijskimi zemljišči, za katera je osnova prometna vrednost m2, je predlagana enotna proporcionalna stopnja v višini 15 %, za gradbena in druga zemljišča, ki ne služijo za kmetijske namene, za katera je prav tako osnova prometna vrednost m2, pa enotne progresivne stopnje, pri čemer je začetna in končna osnova ter stopnja usklajena z medrepubliškim dogovorom o temeljih davčne politike. Za gradbene objekte je na prometno vrednost gradbenega objekta predlagana enotna proprocionalna stopnja v višini 25 %, na razliko med prometno in gradbeno vrednostjo pa progresivne stopnje iz medrepubliškega dogovora o temeljih davčne politike. 9. Davek od prometa proizvodov in storitev Stopnje posebnega občinskega davka na promet alkoholnih pijač, ki so bile predmet usklajevanja v letih 1981 do 1985, so z izjemo medice, ki se na predlog številnih občin zaradi uskladitve z zveznimi predpisi, vključuje med vina. Zaradi uskladitve z zveznim in republiškim predpisom o prometnem davku je predlagano, naj bi bila tudi za posebni občinski davek od prometa alkoholnih in brezalkoholnih pijač osnova prodajna cena, od katere bi se obračunaval davek po benificiranih stopnjah v višini 30 % od stopenj, predpisanih z občinskimi odloki. 10. Druge določbe V novem 31. členu dogovora so predlagani enotni kriteriji za odlog plačila davka in obročnega odplačevanja davčnega dolga. Za leto 1986 ni razlogov za predložitev zakona o podaljšanju rokov za določitev osnov in stopenj davka. Zato morajo občinske skupščine svoje predpise uskladiti z dogovorom do 31. decembra 1985. Zaradi obsežnosti dogovor v celoti ni objavljen, temveč so povzete bistvene določbe dogovora. Vsem, ki bi želeli dodatne informacije, pa se le-te dobe na Upravi za družbene prihodke občine Kočevje. Uprava za družbene prihodke Kočevje PREDLAGATELJ: OSNUTEK Izvršni svet ESA—329 Na podlagi 1. in 10. člena Zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS št. 27/72, 39/74, 11/79, 23/83 in 27/85) ter 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS št. 6/79, 2/82 in 34/84) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne-------------- sprejela ODLOK o davku na promet nepremičnin 2. člen Davek na promet nepremičnin se plačuje od prometne vrednosti kvadratnega metra kmetijskega zemljišča, nezazidanega stavbnega in drugega zemljišča ter od prometne vrednosti kvadratnega metra gradbenega objekta oziroma od razlike med prometno in gradbeno vrednostjo gradbenega objekta. Stopnje prometnega davka, predpisane s tem odlokom, so proporcionalne in progresivne, urejene po sistemu stopničaste progresije. 3. člen Davek na promet kmetijskega zemljišča se plačuje od prometne vrednosti kvadratnega metra po stopnji 15 %. 1. člen V občini Kočevje se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davku na promet nepremičnin in po določbah tega odloka. 4. člen Davek na promet nezazidalnega stavbnega zemljišča ali drugega zemljišča, ki se ne uporablja za kmetijske namene, se plačuje od prometne vrednosti kvadratnega metra po naslednjih progresivnih stopnjah: Prometna vrednost zemljišča kvadratnega metra nad do davek 5o din 5o din 15o din 15o din 25o din 25o din 3oo din 3oo din 35o din 35o din 4oo din o o ■d- din 45o din 45o din 5oo din 5oo din 15# 7,5o din + 2o# nad 5o din 27,5o din + 25# nad 15o din 52,5o din + 3o* nad 25o din 67,5o din + 36# nad 3oo din 85,5o din + 42# nad 35o din lo6,5° din + 43# nad 4oo din 13o,5o din + 54# nad 45o din 157,5o din + 60# nad 5oo din 5. člen Davek na promet gradbenega objekta na prometno vrednost kvadratnega metra se plačuje po stopnji 25 %. Za razliko med prometno in gradbeno vrednostjo gradbenega objekta od kvadratnega metra površine se davek plačuje po naslednjih stopnjah: Razlika med prometno in gradbeno vrednostjo gradbenega objekta nad do davek 1.000 din 15# 1.000 din 3.000 din 15o din 2o# nad 1.000 din o o o KN din 5.5oo din 55o din 25# nad 3.000 din o o lA lA din 8.5oo din 1.175 din 3o# nad 5.5oo din 8.5oo din II.500 A (N O OJ din 4o# nad 8.5oo /iin 11.500 din 3.275 din 5o# nad 11.500 din 6. člen Če lastnik nepremičnino, ki jo je pridobil z nakupom ali darilom, odtuji pred potekom petih let od pridobitve, se mu davek odmeri po stopnji, ki je za 30 % višja od stopenj, določenih v tem odloku. 7. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS 11/81). 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 1986. Številka: Datum: oktober 1985 „ , , Predsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak Obrazložitev: Obveznost plačevanja davka na promet nepremičnin določa republiški zakon, ki v 1. členu predpisuje, da občine z odlokom uvajajo davek na promet nepremičnin in predpisujejo višino davčnih stopenj. Republika Slovenija je z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na promet nepremičin dopolnila in uskladila sistem davčnih oprostitev, na novo uredila davčno osnovo in sistem davčnih stopenj. Določbe Dogovora o temeljih davčne politike o davku na promet napremičnin in določbe zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na promet nepremičnin so z ustrezno vsebino vgrajene v pripravljalno gradivo dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986 do 1990 občin v SR Sloveniji. Predloženi osnutek je usklajen z vsemi dokumenti. V osnutku odloka je opuščena oprostitev kupoprodaje kmetijskega zemljišča, če je bil kupec občan, ki je izvrševal kmetijsko dejavnost, prav tako oprostitev davka za prvo prodajo novo zgrajenega poslovnega prostora s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev, ker je to prevzel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na promet nepremičnin. Osnutek odloka je usklajen z ostalimi ljubljanskimi občinami in občinami ljubljanske regije. Uprava za družbene prihodke PREDLAGATELJ: OSNUTEK IS ESA—330 Na podlagi 187. člena Statuta občine Kočevje (Ur. list SRS št. 6/ 79, 2/82 in 34/84), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Ur. list SRS št. 44/82 in 9/85) ter 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS št. 39/74 in 4/78) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne_______________________ sprejela ODLOK o spremembah m dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS št. 13/83,1/84, 11/84, 34/84 in 13/85) se 4. člen spremeni tako, da se glasi: »Davek od osebnega dohodka delavca plačujejo zavezanci po stopnji 0,75 %. 2. člen V 15. členu odloka se črta besedilo prvega odstavka »ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva in se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete« ter v celoti besedilo tretjega odstavka. 3. člen Prvi odstavek 22. člena se spremeni tako, da se glasi: »Zavezanci davka iz gospodarskih dejavnostih, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 35 %. 4 4. člen Četrti odstavek 23. člena se spremeni tako, da se glasi: »Zavezancem, ki dosegajo dohodek s prodajo izdelkov umetne obrti, za katero so prejeli znak kvalitete, se prizna davčna olajšava glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku te dejavnosti v naslednji višini: delež prihodka v celotnem prihodku % olajšave od odmerjenega nad do davka 10% 20% 5 % 20% 30% 10 % 30% 40% 15 % 40% 50% 20 % 50% 25 % 5. člen 28.a člen se spremeni tako, da se glasi: »Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki dosegajo dohodek z oddajanjem viškov električne energije v elektroenergetski sistem, če instalirana moč male hidroelektrarne presega 100 kilovatov, se glede na odstotni delež tega prihodka v celotnem prihodku obratovalnice odmerjeni davek zniža: — za 5 %, če znaša odstotni delež tega prihodka do 5 % — za 10 %, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 5—15 % — za 20 %, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 15-30 % — za 30 %, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 30 %. 6. člen V 35. členu se prvi in drugi odstavek spremenita tako, da se glasita: »Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti se odmerja pavšalni letni znesek davka v višini 5 % enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Pavšalni letni znesek davka iz prvega odstavka tega člena se poveča v odstotku od enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu glede na vrsto dejavnosti, predmet poslovanja, način in kraj poslovanja, delovno sposobnost zavezanca in uporabo dopolnilnega dela delavcev in družinskih članov, in sicer: 1. Glede na vrsto dejavnosti oz. predmet poslovanja: — vi. skupini (deficitarne dejavnosti) 0 % — v II. skupini 5 % — v III. skupini 10 % — v IV. skupini 15 %. 2. Način poslovanja (velikost in opremljenost poslovnih prostorov ter stopnja avtomatiziranosti procesa): — če občan opravlja popravila in storitve za občane z uporabo ročnega dela oziroma lastne telesne moči 0 % — ostale storitve 5 % — ročno izdelovanje izdelkov 10 % — izdelovanje izdelkov v neavtomatiziranem procesu 15 % — izdelovanje izdelkov v avtomatiziranem procesu 20 % 3. Kraj poslovanja, vezan na možnost pridobivanja dohodka: — v odročnih in višinskih naseljih 0 % — v manjših ali večjih naseljih, ki so oddaljena od mestnih središč 5 % — v primestnih in mestnih naseljih 10 %. 4. Delovna sposobnost zavezancev, vezana na možnost pridobivanja dohodka: — bistveno zmanjšana delovna sposobnost zaradi invalidnosti, kroničnega obolenja ali starosti zavezanca nad 65 let (ženske) oziroma (70 let (moški) 0 % — slabše zdravstveno stanje zavezanca, ki delno vpliva na doseganje dohodka ali starost zavezanca nad 50 let (ženske) oziroma 55 let (moški) 5 % — delovna sposobnost ni zmanjšana, oziroma zdravstveno stanje in starost glede na vrsto dejavnosti ne vplivajo na doseganje dohodka 10 %. 5. Uporaba dopolnilnega dela delavcev ali družinskih članov5 %. 7. člen Za 35. a členom se doda 5. b člen, ki se glasi: »Zavezancem, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, se priznavajo izdatki za kulturne in telesne kulturne namene v višini do 20 %, za humanitarne namene pa v višini do 40 % enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji, za katero se davek odmerja. Skupni znesek izdatkov pa ne sme presegati 40 % enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja.« 8. člen 45. člen se spremeni tako, da se glasi: »Davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah: Če znaša vrednost (osnova) dinarjev nad do stopnja v % 50.000 15 % 50.000 100.000 24 % 100.000 150.000 33 % 150.000 200.000 42 % 200.000 250.000 50 % 250.000 300.000 58 % 300.000 65 % 9. člen 50.a člen se spremeni tako, da se glasi: »Zavezanci davka iz premoženja, ki so lastniki oziroma uživalci stavb in prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in rekreacijo, plačujejo davek iz premoženja glede na višino vrednosti po naslednjih stopnjah: nad do stopnja v % 1.000.000 0,20 % 1.000.000 2.000.000 0,30 % 2.000.000 4.000.000 0,50 % 4.000.000 6.000.000 0,75 % 6.000.000 s.oOo.ooo 1,00 % 8.000.000 10.000.000 1,25 % 10.000.000 1,50 % 10. člen Prvi odstavek 51. a člena se spremeni tako, da se glasi: »Zavezanci davka iz premoženja, ki so lastniki plovnih objektov, plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku glede na dolžino plovnega objekta, in sicer: — od najmanj 8 do 9 metrov dolžine 30.400 din — nad 9 metrov dolžine pa po 12.000 din za vsak nadaljni polni meter dolžine.« 11. člen 55. člen se spremeni tako, da se glasi: »Občinska uprava za družbene prihodke na pismeno vlogo zavezanca začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih: — če zavezanec pri prehodu s fakturirane na plačano realizacijo izkaže, da je tisti del materialnih stroškov, ki odpade na plačano realizacijo, bistveno nižji od materialnih stroškov, ki so bili potrebni, da se je dosegel celotni prihodek, ki predstavlja vrednost prodanih proizvodov in storitev; — če zavezanec, obdavčen po fakturirani realizaciji, izkaže, da so realizirani dohodki bistveno nižji od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno odplačevanje se lahko prizna le za del dolga, ki odpade na neplačane dohodke; — če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi bolezni zavezanca ali smrti v družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti ali zaradi drugih podobnih razlogov. Zavezancem, ki so dolžni voditi poslovne knjige, se v primerih prve in druge alineje tega člena odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga na podlagi podatkov iz v redu vodenih poslovnih knjig. — Odlog plačila davka se v primerih prve in druge alineje tega člena prizna za čas 6 mesecev, v primeru tretje alineje tega člena pa za čas enega leta. Obročno odplačevanje davčnega dolga se lahko prizna za čas do enega leta. Za čas, ko je bilo zavazancu plačilo davka odloženo ah dovoljeno obročno odplačevanje, se ne poračunavanjo zamudne obresti.« 12. člen Statutarno pravna komisija skupščine občine Kočevje je pooblaščena za izdajo prečiščenega besedila odloka o davkih občanov. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje. Številka: 420-2/83-4/1 Datum: oktober 1985 PREDSEDNIK skupščine občine Kočevje Jože NOVAK Obrazložitev: Skupščina občine v skladu z določili 187. člena statuta občine Kočevje sprejema odlok o davkih občanov enakopravno na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti. V 6. členu zakona o davkih občanov je predpisano, da občina z odlokom uvaja obveznost plačevanja davkov občanov in samostojno določa njihovo višino, vendar je v skladu z določili 7. člena istega zakona občina dolžna zagotoviti, da bodo obveznosti določene tako, da se z njimi trajno spodbuja zavezance k večji produktivnosti dela in da ne pride do neutemeljenih razlik v višini obveznosti med posameznimi družbenopolitičnimi skupnostmi. Da se zagotovijo pogoji izenačenja gospodarjenja, skladnega razvoja v SR Sloveniji ter zagotovi enakopravni položaj občana, so občine z medsebojnimi dogovori dolžne usklajevati davčne obveznosti občanov. Predložen osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov je usklajen z osnutkom dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986—1990. Predloženi osnutek odloka dopolnjuje usklajenost davčnih olajšav za kmetijsko in gospodarsko dejavnost, izpolnjuje merila za odmerjanje pavšalnega letnega zneska davka zavezancem iz gospodarskih dejavnosti, ureja višino izdatkov za kulturne, teles-nokulturne in humanitarne namene za zavezance po dejanskem dohodku za zavezance davka od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic ter za zavezance za davek iz premoženja, ki so lastniki oziroma uživalci stavb in prostorov, ki jih uporabljajo za počitek in rekreacijo. Odlok ureja usklajenost z dogovorom o usklajevanju davčne politike davčni lestvici in realizira pavšalni znesek davka za plovne objekte. V osnutku predloženega odloka so pogoji za začasni odlog plačila davka ali obročno odplačevanje usklajeni z določili dogovora. Osnutek odloka je usklajen z občinami ljubljanske regije. DIREKTOR Uprave za družbene prihodke Darinka Novak PREDLAGATEU: OSNUTEK Skupščina občine Kočevje, ESA—332 Geodetska uprava občin Kočevje in Ribnica Skupščina občine Kočevje je na podlagi 8. člena Zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Ur. list SRS, št. 11/80) in Pravilnika o določitvi imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb (Ur. list 11/80) ter po 196. členu Statuta občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevne skupnosti dne__________________sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o preimenovanju in imenovanju ulic v mestu Kočevje 1. člen Imenuje se novo zgrajeno zazidalno območje: Novo zazidalno območje med Ljubljansko cesto, delom Rožne ulice in Kekčeve ulico, se imenuje TURJAŠKO NASELJE. 2. člen Ukine se Turjaška ulica, vse stavbe s te ulice pa se pripojijo k Turjaškemu naselju. 3. člen Nova stanovanjska soseska je narisana na zemljiško-kataster-skem načrtu M 1:1000. 4. člen Občinska Geodetska uprava Kočevje izvede spremembe po tem odloku v vseh uradno vodenih seznamih ROTE in EHIŠ. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Obrazložitev odloka: Geodetska uprava Kočevje je dobila 12. 5. 1983 sklep Krajevne skupnosti Kočevje-mesto, da se imenuje v podaljšku Kolodvorske ulice GOZDARSKA CESTA. Pripravili smo predlog odloka o spremembi in dopolnitvi Odloka o preimenovanju in imenovanju ulic v mestu Kočevje. Predlog odloka je bil na seji zbora združenega dela in zbora krajevne skupnosti dne 17 . 2. 1984 zavrnjen, ker so stanovalci novih blokov želeli, da se imenuje Turjaško naselje. Dne 15. 10. 1985 pa smo s Krajevne skupnosti Kočevje-mesto ponovno dobili dopis, s katerim nas obveščajo, da so se odločili, da se novo zazidalno območje in dosedanja Turjaška ulica poimenuje oziroma preimenuje v TURJAŠKO NASELJE. Načelnik GU: Devjak Oton, dipl. ing. geod. Sklep o soglasju k statutu Sklada stavbnih zemljišč občine Kočevje PREDLOG ESA—340 PREDLAGATEU: Komisija za pregled samoupravnih splošnih aktov SO Kočevje Skupščini občine Kočevje — zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti se predlaga, da v skladu z 31. členom Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS št. 18/84) in 196. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79, 2/82, in 34/84) sprejme naslednji SKLEP Izda se soglasje k statutu sklada stavbnih zemljišč občine Kočevje Številka: 016-4/85-1/2 Datum:________________ Obrazložitev: Predsednik občinske skupščine Jože Novak Komisija za pregled samoupravnih splošnih aktov je pregledala zgoraj omenjeni statut ter nanj ni imela pripomb. Predsednik komisije Julij Plut Kadrovske zadeve PREDLAGATEU: ESA-336 Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve SO Kočevje Na podlagi 27. člena zakona o volitvah in delegiranju s skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77 in 22/81) in 195. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79, 2/82 in 34/84) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne_____spre- jela SKLEP o imenovanju občinske volilne komisije I. V občinsko volilno komisijo se imenuje: 1. Za predsednika Julij PLUT, predsednik Temeljnega sodišča Ljubljana enota Kočevje Za namestnika predsednika Franc KRALJ, sodnik Temeljnega sodišča Ljubljana -enota Kočevje Jože LINDIČ, SO Kočevje Miha MAJERLE, SO Kočevje Sanda ŽURGA, SO Kočevje Irena STARC, SO Kočevje Peter ŠUBIC, DSSS SIS družbenih dejavnosti občine Kočevje 2. Za tajnika Za namestnika tajnika 3. Za člana Za namestnika člana 4. Za člana Za namestnika člana Danica KAPLAN, DSSS SIS družbenih dejavnosti občine Kočevje 5. Za člana Matija JERBlC, Dom ostarelih občanov Kočevje v ustanavljanju Za namestnika člana Jože GOLOB, Elektro Kočevje. II. Ta sklep velja z dnevom sprejema in se objavi v Uradnem listu SRS. Številka:__________________ Predsednik ■ občinske skupščine Jože NOVAK Obrazložitev: V okviru izvedbe splošnih volitev članov delegacij za delegiranje delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti je potebno izvoliti občinsko volilno komisijo novega mandata. V predlaganem sklepu so upoštevane usmeritve Republiške volilne komisije glede kadrovske kontinuitete, glede izkušenj iz preteklih volitev, prav tako je k predlogu sklepa pridobljeno soglasje kadrovske koordinacije OK SZDL. Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve SO preds. Rajko JENKO, l.r. PREDLAGATEU: ESA-342 Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve Kadrovske zadeve L Izvolitev nepoklicnih sodnikov Sodišča združenega dela v Ljubljani Za nepoklicne sodnike Sodišča združenega dela v Ljubljani se izvolijo: L Občina DOMŽALE — 2. Občina GROSUPLJE 3. Občina HRASTNIK 4. Občina KAMNIK 5. Občina LITIJA — 6. Občina UUBUANA-BEŽIGRAD 7. Občina LJUBLJANA-CENTER 8. Občina LJUBUANA-MOSTE-POUE - 9. Občina LJUBU AN A-ŠIŠKA 10. Občina UUBUANA-VIČ-RUDNIK - 11. Občina LOGATEC — 12. Občina RIBNICA 13. Občina VRHNIKA 14. Občina ZAGORJE OB SAVI - 15. Občina KOČEVJE 9 nepoklicnih sodnikov 9 nepoklicnih sodnikov 8 nepoklicnih sodnikov 10 nepoklicnih sodnikov 9 nepoklicnih sodnikov 19 nepoklicnih sodnikov 18 nepoklicnih sodnikov 16 nepoklicnih sodnikov 18 nepoklicnih sodnikov 17 nepoklicnih sodnikov 10 nepoklicnih sodnikov 9 nepoklicnih sodnikov 10 nepoklicnih sodnikov 9 nepoklicnih sodnikov 9 nepoklicnih sodnikov Obrazložitev V letu 1981 so občinske skupščine območja Sodišča združenega dela v Ljubljani sprejele Odlok o 100% povečanju števila nepoklicnih sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 13/81), s čimer se razširja in zagotavlja pomen in izvajanje te družbene funkcije z nepoklicnimi sodniki. V decembru 1985 pa izteče 4-letni mandat nepoklicnih sodnikov, ki so bili izvoljeni v letu 1981. Upoštevajoč določila navedenega odloka in potek mandata nepoklicnim dosedanjim sodnikom je potrebno za naslednje mandatno obdobje izvoliti skupno 188 nepoklicnih sodnikov Sodišča združenega dela v Ljubljani. Postopek evidentiranja kandidatov je potekal v skladu z zakonom v vseh občinskih konferencah SZDL območja tega sodišča, usklajevalni in kandidacijski postopek pa v okviru odbora za kadrovska vprašanja pri Medobčinskem svetu SZDL. Iz občine Kočevje so predlagani naslednji kandidati za izvolitev nepoklicnih sodnikov Sodišča združenega dela za naslednje mandatno obdobje: — ABRAHAMSBERG Aleš, roj. 1958, dipl. pravnik, zaposlen kot pravni referent v SGP Zidar Kočevje—DSSS, — DIMITRIJE VIČ Mirica, roj. 1954, višji upravni delavec, zaposlena kot sekretar občinskega sveta ZS Kočevje, — JARNI Tomo, roj. 1955, dipl. pravnik, zaposlen kot pravnik v DO Itas Kočevje, — KRIŽ Nevenka, roj. 1947, višji upravni delavec, zaposlena kot kadrovnik v DO Trikon Kočevje, — LINDIČ Majda, roj. 1950, višji upravni delavec, zaposlena kot načelnik oddelka za občo upravo SO Kočevje, — MEDVED Peter, roj. 1950, zaposlen kot pravnik v SOZD GK—DSSS Kočevje, — OBERSTAR Sonja, roj. 1957, srednja izobrazba, zaposlena kot saldokontist v DO Melamin Kočevje, — VIDIC Alojz, roj. 1949, ing. agronomije, zaposlen kot vodja TOZD Govedoreja v DO KG Kočevje, — ŽLINDRA Franc, roj. 1935, socialni delavec, zaposlen kot vodja kadrovske službe v DO Slovenijales LIK Kočevje. 2.Imenovanje članov v Upravni odbor sklada stavbnih zemljišč Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve predlaga vsem zborom občinske skupščine, da v skladu s 6. členom Statuta sklada stavbnih zemljišč občine Kočevje imenuje Upravni odbor sklada stavbnih zemljišč: 1. PIŠKUR Anton, predsednik 2. MALEŽIČ Peter, član 3. PIRC Pavla, član 4. CILENŠEK Branko, član 5. ŠEGA Jasna, član 6. TRD AN Franc, član 7. TOMŠIČ Martin, član 8. POJE Jože, član 9. RUS Anton, član 10. LUNDER Janez, član 11. SEVŠEK Stanka, član. Obrazložitev: Zbori občinske skupščine so na zasedanju septembra sprejeli Odlok o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč občine Kočevje. V skladu z odlokom in statutom sklada stavbnih zemljišč občinska skupščina imenuje upravni odbor, ki ima predsednika in 10 članov. Predsednika in člane upravnega odbora imenuje za dobo dveh let občinska skupščina izmed svojih delegatov. Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve Premoženjsko pravne zadeve ESA-334 PREDLAGATELJ: UO za gospodarstvo SO Kočevje Skupščini občine Kočevje - zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti, predlagamo, da v skladu s 102. in 103. členom Ustave SR Slovenije in 147. členom statuta občine Kočevje ter na podlagi sklepa IS SO Kočevje z dne 31.7. 1985 sprejme naslednja sklepa: 1. Zemljišče pare. št. 1053/1 pot v izmeri 1082 m2, seznam 1. k. o. Sela-željne, družbena lastnina v splošni rabi, se prenese iz javne imovine v sklad družbene lastnine in določi za imetnika pravice uporabe občino Kočevje. 2. Zemljišče pare. št. 3022 (del) pot, vpisana v seznam I. k. o. družbena lastnina v splošni rabi, se prenese iz sklada javne imovine v sklad družbene lastnine in določi za imetnika pravice uporabe občino Kočevje. 3. SOZD Gozdarstvo—Kmetijstvo Kočevje je zaprosila za neodplačen prenos zemljišča pare. št. 426 njiva v izmeri 5 a 15 m2 vi. št. 10 pare. št. 427 njiva v izmeri 6 a 88 m" vi. št. 206 pare. št. 429 travnik v izmeri 1 a % m2 vi. št. 3 pare. št. 430 travnik v izmeri 2 a 58 m2 vi. št. 1 pare. št. 431 travnik v izmeri 2 a 11 m2 vi. št. 8 pare. št. 432 travnik v izmeri 2 a 74 m2 vi. št. 462 pare. št. 433 travnik v izmeri 4 a 36 m2 vi. št. 12 pare. št. 434 travnik v izmeri 2 a 90 m2 vi. št. 462 pare. št. 436 travnik v izmeri 2 a 91 m2 vi. št. 1 pare. št. 437 travnik v izmeri 4 a 64 m2 vi. št. 3 pare. št. 438 travnik v izmeri 3 a 71 m2 vi. št. 17 vse k. o. Draga, na njihovo delovno organizacijo. Obrazložitev: Pod 1. SOZD Gozdarstvo—Kmetijstvo Kočevje je predlagala ukinitev poti pare. št. 7053/1. V naravi predstavlja ta pot dohod na kme- tijske površine družbene lastnike v Klinji vasi. Z zaporo poti bi bil onemogočen dostop na kmetijske površine ter s tem zmanjšana možnost protipravne prilastitve kmetijskih proizvodov ter omejen dostop na prašičjo farmo nepoklicanim. KS Rudnik-Šalka vas z ukinitvijo poti soglaša. Izvršni svet je na seji dne 31. 7. 1985 sprejel sklep o prenosu nepremičnine. Na oglasni deski je bil izobešen oklic, ki je pozival prizadete stranke, da podajo pripombe, le-teh pa ni bilo. Pod 2. SOZD Gozdarstvo-Kmetijstvo Kočevje je predlagalo, da se ukine del poti od križišča z Ljubljansko cesto do konca ograje TOZD TGV, pare. št. 3022 k.o. Mahovnik. KS Kočevje-mesto je izdala pozitivno soglasje, prav tako področni odbor SZDL Mahovnik, pod pogojem, da SOZD Gozdarstvo-Kmetijstvo Kočevje uredi nadomestno pot za vaščane Mahovnika ob ograji. SOZD GK je dal izjavo, da bo ustrezno pot uredil. Izvršni svet je sprejel sklep o prenosu nepremičnin dne 31. 7. 1985. Na oglasni deski je bil izobešen oklic, ki je pozival prizadete stranke, da podajo pripombe nanj, le-teh pa ni bilo. Pod 3. SOZD Gozdarstvo-Kmetijstvo je zaprosila za neodplačen prenos zemljišč v k. o. Draga. Nepremičnine ležijo v naselju Draga, pri upravni zgradbi Gozdarstvo Draga. Na tem zemljišču namerava ta TOZD zgraditi objekte za shranjevanje mehanizacije. Zgoraj navedeno zemljišče je splošno ljudsko premoženje brez vknjiže-nega imetnika pravice uporabe oz. ima to pravico občina Kočevje. Predlagamo zboroma skupščine, da odobrita prenos navedenih parcel na občino Kočevje. Kočevje, oktober 1985 Oddelek za gospodarstvo Poročilo IS SO Kočevje o izvajanju Družbenega dogovora o odpravi barakarskih naselij na območju občine Kočevje____________________________________________________________ PREDLAGATELJ: ESA - 344 IZVRŠNI SVET Družbeni dogovor o odpravi barakarskih naselij na območju občine Kočevje je bil podpisan 24. 9. 1980 in nato objavljen v Uradnem listu SRS št. 26/80. Njegova veljavnost se bo iztekla 31. 12. 1985. Takoj je potrebno poudariti, da je to sicer dokument, na podlagi katerega bi bilo možno doseči pozitivne premike na tem področju, če ob njegovem izvajanju ne bi bilo prisotnih toliko problemov in če bi bila prisotna večja pripravljenost za reševanje tega resnično težkega problema. Na podlagi družbenega dogovora so bili sprejeti akcijski programi. Program, ki ga je sprejela občinska skupnost socialnega skrbstva v začetku tega leta, je dovolj konkreten. Vsebuje nosilce za izvedbo posameznih nalog in tudi roke izvedb le-teh. V izvajanje dogovora se je vključil tudi IS in še nekatere druge institucije. Vendar pa pravega efekta ni. Ne gre za to, da si nekateri odgovorni na tem področju niso prizadevali, saj je bilo veliko sprejetega in napisanega. Naše ustrezne službe so po romskih naseljih opravile popis Romov in barake oštevilčile z začasnimi hišnimi številkami. To bi sicer omogočilo nadzor, vendar ne ob tako velikem nenadzorovanem gibanju Romov iz kraja v kraj, iz občine v občino. Problem ima širše dimenzije, ki jih ena KS oz. občina ni v stanju sama obvladati. Osnove za rešitev tega vprašanja so naslednje: 1. Takoj je treba pripraviti nov osnutek družbenega dogovora za obdobje 1986—1990. Svoje predloge so posredovali občinska skupnost socialnega skrbstva, samoupravna stanovanjska skupnost in komite za družbeni razvoj z oddelkom za gospodarstvo. Krog soudeležencev je potrebno razširiti; gre za prisotnost pomembnih inštitucij (izobraževanja, otroškega varstva, organov nadzora, zdravstva, zavoda za zaposlovanje in SIS materialne proizvodnje). 2. V srednjeročni plan občine za obdobje 1986—1990 je potrebno vnesti program reševanja romskega vprašanja. To velja tudi za dolgoročni družbeni plan do leta 2000. V srednjeročnem družbenem planu je potrebno opredeliti lokacije za romska naselja. 3. Takoj je potrebno pripraviti SaS z udeleženci, katerih interes je vseskozi prisoten, vendar ni bil izvajan. SIS socialnega skrbstva in stanovanjske skupnosti imata svoje naloge jasno opredeljene, vendar niso usklajene, zato prihaja do dialogov — tudi z Izvršnim svetom. Takšno stanje je nedopustno in družbeno škodljivo. 4. Posebno vprašljivo je romsko naselje na Trati. Na tem področju živi tudi največ Romov v skrajno neurejenih prostorih in okolju. Pri zadnjem popisu 5. 3. 1985 je bilo evidentiranih 19 vseljenih barak. V teh je 22 gospodinjstev z 59 mladoletnimi otroki. Samo v dveh primerih sta zakonca poročena, od vseh pa je samo 5 odraslih redno zaposlenih. Toliko za ilustracijo in v razmislek vsem tistim, ki bi morali imeti več posluha za postopno razreševanje tega vprašanja. Prav bi bilo, da bi končno prenehali drug drugega učiti in opozarjati. 5. Spremeniti moramo našo miselnost. Izvršni svet nekaterih zahtev ni v stanju izvajati, ker mu to ne dopušča zakonodaja; predvsem se to nanaša na prisilno skupno preseljevanje, prijavno službo glede na kraj prebivališča, izgone in kazenske pregone, v kolikor ni za to ustreznih dokazov. To ne pomeni, da IS, organi za notranje zadeve in druge ustrezne službe ne nastopajo z večjo ostrino, vendar še v okviru možnega »opravičila«. V nobenem primeru ne gre za sentimentalnost ali brezbrižnost teh organov do tega vprašanja. 25 . 6. 1985 je bilo v Kočevju republiško posvetovanje v zvezi z romsko problematiko v naši republiki. Mnenje udeležencev posveta je bilo, da je z republiškega stališča ta problematika relativno načrtno in zadovoljivo rešena. Ugotovitve iz tega sestanka so v bistvu slične našim. Kljub temu pa IS meni, da reševanje romskega vprašanja presega občinske meje. Pomoč, ki prihaja iz republiškega vira, je absolutno premajhna. Sredstva za izgradnjo montažnih hiš na Marofu in štirih pričetih v Željnah to potrjujejo. ZAKLJUČEK 1. Izvršni svet in komite za družbeni razvoj prevzemata obveznost, da bodo navedene naloge dobile svojo osnovo v občinskih planskih dokumentih. 2. Oddelek za gospodarstvo pripravi do 20. 11. 1985 osnutek novega družbenega dogovora. 3. Občinska skupnost socialnega skrbstva pripravi do 20. 11. 1985 samoupravni sporazum, ki naj precizira obveznost udeležencev tega sporazuma. 4. Vsi udeleženci tega SaS morajo obveznosti, ki izhajajo iz tega sporazuma, vnesti v svoje planske dokumente. 5. Minimalno komunalno opremljena zemljišča se prenesejo na investitorja — to je samoupravno stanovanjsko skupnost. 6. IS SO Kočevje predlaga, da poročilo dopolni občinska komisija za romska vprašanja. Poročilo pripravil: Stane LETONJA Delegatska vprašanja in odgovori Delegacija KS Kočevje-mesto je na 27. seji zbora KS postavila naslednje delegatsko vprašanje: Zakaj je razlika pri plačevanju davka za obrtnika iste stroke -eden plača pavšal, drugi pa mora voditi knjige? Odgovor uprave za družbene prihodke SO Kočevje Po določbah 57. člena zakona o davkih občanov plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku občani, ki opravljajo dejavnost v manjšem obsegu. Šteje se, da zavezanci opravljajo dejavnost v manjšem obsegu, če ne uporabljajo dopolnilnega dela več kot enega delavca in če njihov čisti dohodek, zmanjšan za osebni dohodek, nadomestila osebnega dohodka in sredstev skupne porabe zaposlenega delavca, ne presega povprečnega letnega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Pri razvrščanju zavezancev med obdavčenje v pavšalnem letnem znesku je odločilnega pomena torej njegov čisti dohodek in ne dejavnost iste stroke. Delegacija KS Draga je na 27 seji zbora KS postavila naslednje delegatsko vpračanje: Zakaj se ne uredi nadomeščanje prodajalca v trgovini v Dragi, ker je le-ta že dalj časa v bolniški? Odgovor Mercator-Rožnik TOZD JELKA V prodajalni v Dragi je zaposlen samo en delavec, ki opravlja vsa dela v zvezi z nabavo in prodajo blaga ter čiščenjem in urejanjem lokala, ker za dva ali več delavcev ni dovolj prometa in s tem dohodka. Vse do letošnjega leta smo prakticirali tako. da smo bili s prodajalcem v Dragi dogovorjeni, da je redni letni dopust koristil za dve leti skupaj, da ni bilo toliko inventur. Navadno smo za nadomestilo delavca — prodajalca v Dragi dobili domačina oziroma enega prodajalca iz sosednje prodajalne v Podpreski. Letos to ni bilo mogoče, ker je sedanji poslovodja v Podpreski občasno v bolniškem staležu ter ni sposoben sam opravljati vse posle v prodajalni v Podpreski. Določili smo drugega prodajalca in prodajalko, da bi za čas koriščenja rednega letnega dopusta in bolniškega dopusta tov. Miheliča prodajala v Dragi, vendar nista hotela. Dala sta odpoved in odšla v drugo delovno organizacijo. Skušali smo pregovoriti še druge delavce, vendra nihče ni hotel prevzeti in prodajati v Dragi. Kot vzrok so navajali predvsem slabe prometne zveze. Zjutraj ne vozi nobeden avtobus v Drago, prav tako se ne vrača v popoldanskem času. Tudi med domačini (krajani Drage in Podpreske) nismo mogli dobiti delavca, ki bi bil pripravljen začasno prodajati v Dragi. Po naših samoupravnih aktih nimamo možnosti s sklepom ali prisilo pristojnega organa določiti osebo, ki bi lahko nadomeščala delavca v takih primerih (brez privolitve delavca), ker je tako delo vezano z materialno odgovornostjo. Trgovina v Dragi bo odprta 22. 10. 1985, razen če ne bo tov. Mihelič ponovno v bolniškem staležu. Delegacija DO Trikon je na 27. seji ZZD postavila naslednje delegatsko vprašanje: Zakaj SOZD Integral — TOZD Stojna Kočevje ne more končno urediti dostojen prevoz delavcev na delo in nazaj na vseh relacijah zjutraj in ob koncu delovnega časa (14.15), zlasti pa na relaciji Kočevje—Ribnica? Zakaj je raje uvedel expres progo Kočevje--Ljubljana za višjo ceno ob istem času, to je 14.15 uri. Ali rešuje na ta način samo svoj gmotni položaj in ne interesa potnikov. Delegati so bili mnenja, da se zahteva kulturen prevoz potnikov na relaciji Ljubljana-Kočevje. Bil je tudi predlog, naj se prouči možnost uvedbe zglobnikov na relaciji Kočevje-Ribnica, če to ni možno narediti za relacijo Kočevje—Ljubljana. Odgovor TOZD Slojna avtobusni promet Kočevje Znano je, da kvaliteta prevozov posebno v zadnjih letih upada, kar je splošen pojav v celotni Sloveniji in ne samo na kočevskem področju. Rigorozna cenovna politika je imela za posledico, da avtobusni promet močno zaostaja za gospodarstvom v rasti dohodka. Dejavnost javnega potniškega prometa ne zagotavlja več niti enostavne reprodukcije, saj je večina tozd s tega področja investicijsko nesposobnih. K upadanju kvalitete prevozov pa povzročajo tudi časovno ozke prometne konice, ki bi se jih lahko omililo le s prerazporeditvijo delovnega časa. Ekspresne linije so bile uvedene vsled tega, da se potniku omogoči čim krajše potovanje med Kočevjem, Ribnico in Ljubljano. Dober mesec obratovanja teh linij je pokazal, da so jih potniki sprejeli z odobravanjem, kar dokazuje njihova povprečna 70 % zasedenost. O tarifi za prevoz na navedenih linijah pa je potrebno pojasniti, da s tem tozd ne rešuje svojega gmotnega položaja »kot je razvidno iz dopisa,« temveč je to enotna tarifa prevoza potnikov v cestnem prometu, ki velja na teritoriju vseh republik in pokrajin in ne samo na linijah, ki jih izvaja tozd Stojna. V letu 1985 smo začeli akcijo za nabavo štirih avtobusov zglobne konstrukcije kapacitete 81 sedežev. Pri proizvajalcu vozil smo imeli dogovor o njihovi dobavi, prav tako pa tudi zagotovljena sredstva kreditiranja pri LB. S tem bi dosegli, da bi bile vse avtobusne povezave med Kočevjem in Ljubljano izvajane s takimi vozili, kar bi bistveno izboljšalo kvaliteto prevozov. Žal smo morali naročilo stornirati, ker je uporaba teh vozil možna le na podlagi odločbe Rep. komiteja za promet, in zveze, ki pa je pogojena s prehodnim soglasjem UJV. Inšpektorat milice nas je obvestil z dopisom dne 6. 9. 1985, da vsled križišča na Škofljici daje negativno mnenje za uporabo teh vozil. Iz navedenega je razvidno, da je ob sedanjem gospodarskem položaju cestnega potniškega prometa možno doseči boljšo kvaliteto prevoza le s prerazporeditvijo delovnega časa, kar je ugotovilo tudi Predsedstvo Rep. sveta Zveze sindikatov na 50. seji 17. 7. 1985. Poziv za skupni dogovor o enotni aktivnosti za razrešitev tega problema, ki ga je predsedstvo naslovilo na občinske svete zveze sindiaktov, izvršne svete občin in prevoznike ne sme ostati brez ukrepov, ki bi omogočili doseči kulturni javni cestni prevoz potnikov. Delegacija SGP Zidar — gradbeni sektor je na 27. seji ZZD postavila naslednje delegatsko vprašanje: Šeškov dom je v zelo slabem stanju — žlebovi razpadajo, streha zateka. Ker pomeni Šeškov dom za naše mesto zgodovinski spomenik, bi ga bilo potrebno bolje vzdrževati. Zato je potrebno hitro ukrepanje, ker bodo v nasprotnem primeru potrebna znatno večja sredstva. Odgovor KS Kočevje-mesto: Z domom Jože Šeško upravlja in ga vzdržuje KS Kočevje-mesto. Poleg dvorane za predstave je v domu še manjša dvoranica za sestanke. V njem ima svoje prostore tudi pokrajinski muzej in Zgodovinski arhiv. Kompletna strešna kritina stavbe je bila obnovljena leta 1982. Prav tako tudi žlebovi. Do danes se na opravljenih adaptacijskih delih še niso pokazale nikakršne napake. Dotrajana in potrebna popravila pa je strešna kritina nad slačilnicami in zgodovinskim arhivom (prizidek na severni strani) s površino 30 x 7 m. V septembru letos si je strešno kritino tega prizidka ogledal predstavnik Kovinarja in ocenil, da je za popravilo potrebno 2 miliona dinarjev. S to oceno stroškov je bil seznanjen tudi svet KS Kočevje-mesto na svoji 16. redni seji. Sprejet je bil sklep, da v letošnjem letu obnova strešne kritine ni mogoče glede na ostale investicijske stroške v letu 1985. Ko obnovi pa se pristopi v letu 1986. Zaradi potrebne adaptacije notranjosti dvorane, predvsem pa odra z vrviščem (ocena stroškov popravil cca 5 milio-nov dinarjev), je bil na seji sveta KS Kočevje-mesto sprejet tudi sklep: — V novembru sklicati sestanek krajevnih družbenopolitičnih organizacij, na katerem naj se pripravi akcijski program pridobivanja sredstev za obnovo in vzdrževanje Doma »Jože Šeško« glede na to, da je to spomenik naše revolucije in ima republiški pomen. — Dogovoriti se z OK SZDL, da IO predsedstva OK SZDL Kočevje vključi v program priprav za obletnico Kočevskega zbora leta 1993 tudi temeljito obnovo oz. popravilo Doma »Jože Šeško«. Konferenca delegacij proizvodnega podjetja »OPREMA« je na 27. seji ZZD postavila naslednje vprašanje: 1. Natečaj za dodelitev stanovanjskih posojil bi bilo potrebno izpeljati prej, predvsem pa tudi glede na ugovore iz preteklih let, ko se je zahtevala čimprejšnja izpeljava postopka natečaja zaradi večjih rasti cen. Sedaj je praktično že oktober in nekateri graditelji, ki bodo pridobili posojila, bodo omejeni pri izvršitvi določenih del in tudi sama realna vrednost posojila bo manjša kot pred meseci. Zakaj se to ne upošteva? 2. Ne glede na navedeno v predhodni točki sprašujemo, kako se je moglo pristopiti h končni dodelitvi posojil in sklepanju posojilnih pogodb posameznim dobitnikom posojil pred dokončno rešitvijo ugovorov. Res je, da je časovno gledano, predvsem pa ob upoštevanju predhodne točke primemo, da se posojila čim prej dodelijo in koristijo, vendar pa je potrebno upoštevati ustrezen način in postopek v skladu s samoupravnimi akti Samoupravne stanovanjske skupnosti Kočevje. Sprašujemo se, ali je letošnja delitev posojil usklajena z načinom in postopki, opredeljenimi v samoupravnih splošnih aktih Samoupravne stanovanjske skupnosti Kočevje? Odgovor Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje Odbor za graditev, prenovo in gospodarjenje skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje je na svoji seji dne 26. 3. 1985 sprejel natečaj za dodelitev kreditov iz sredstev vzajemnosti združenih v SSS občine Kočevje. Besedilo natečaja je bilo dostavljeno uredništvu »Kočevskih novic«. Natečaj je bil objavljen v Kočevskih novicah 23. 4. 1985 in je trajal do 23. maja 1985. Po zaključku natečaja je strokovna služba Ljubljanske banke, stanovanjsko komunalne banke, podružnica Kočevje obdelala dospele prošnje in sestavila seznam prosilcev. Na dodatno zahtevo odbora za graditev, prenovo in gospodarjenje sta gradbena strokovnjaka strokovne službe SSS izdala posamične sklepe vsem prosilcem. Izdaja sklepov je bila opravljena v nekaj dneh, tako da je preteklo od sprejema natečaja s strani odbora GPG skupščine SSS do izdaje sklepov prosilcem nekaj več kot štiri mesece. Tega roka se v nobenem primeru ni moglo skrajšati, če se je hotelo postopati po pravilniku o dodeljevanju kreditov in pogojih, razpisanih v natečaju. V bodoče pa se bo dodelitev kreditov podaljšala najmanj za dva meseca, ker se bo pred izdajo sklepov reševalo pritožbe prosilcev, ki bodo v prvostopenjskem postopku odklonjeni. Odgovor na drugo vprašanje vam bomo posredovali, ko bo Odbor samoupravne delavske kontrole Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje pregledal celoten postopek pri dodeljevanju kreditov v letu 1985 in podal svoje poročilo. To poročilo bo predhodno obravnavala skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje in ga nato posredovala kot odgovor na delegatsko vprašanje, ki ga postavljate. Delegacija DO Trikon je na 27. seji ZZD postavila naslednje delegatsko vprašanje: Dimnik Do Oprema Kočevje močno onesnažuje okolje prebivalcev s sajami in prahom. Kdaj namerava DO Oprema odpraviti to pomanjkljivost s čistilno napravo - filtrom na dimniku. Odgovor DO Oprema Kočevje V zadevi delegatskega vprašanja o onesnaževanju zraka v okolici naše tovarne vas obveščamo, da bomo ta problem rešili v okviru nove investicijske naložbe v strojno opremo. Opremo za čiščenje je potrebno v celoti uvoziti. Nabavna vrednost te opreme znaša ca 135.000.000.-, k čemer je treba še prišteti gradbena dela v zvezi z namestitvijo, tako da bo celotna investicija samo za ta namen znašala ca 190.000.000,- din. Predvidevamo, da bomo napravo lahko vgradili do konca leta 1987. Plini, ki izhajajo iz tovarne, sicer niso škodljivi, kar so pokazale raziskave, ki jih je opravil Inštitut Jožef Štefan iz Ljubljane, dajejo pa neprijeten vonj, zlasti ob nizkem zračnem pritisku. •Konferenca delegacij Zdravstvenega doma Kočevje je na 27. seji ZZD postavila naslednje delegatsko vprašanje: Delegacija predlaga, da se uredi semaforizacija križišča pri Zdravstvenem domu občine Kočevje, kar je bilo že tako predvideno, ker to križišče v takem stanju moti normalen pristop do zdravstvene ustanove. Popravijo naj se tudi pločniki od mostu do križišča na Roški cesti, za katere smo že večkrat urgirali. Odgovor SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje Cestno križišče pri Zdravstvenem domu je bilo urejeno tako, da je takoj možno postaviti semaforje, saj je gradbeno vse pripravljeno za semaforizacijo. Za uspešno delovanje semaforja pa je potrebno izvesti povezavo s semaforjem pri Železnini Kočevje zaradi usklajenega delovanja. To bo možno izdelati takrat, ko se bo urejala cesta s pločniki od »Roškega mostu« do križišča pri Zdravstvenem domu. Samoupravna interesna skupnost za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje ima sedaj v planu le ureditev pločnika pri hiši »Dragoš«. Ta dela so prestavljena na drugo leto zaradi trenutnega pomanjkanja sredstev, saj bo za realizacijo planiranih del v SIS za komunalne in cestno dejavnost predvidoma zmanjkalo v 1985. letu 38.000.000 dinarjev. Ker zaenkrat ni finančnih možnosti za postavitev semaforja in ureditev pločnikov, smatramo, da je nujno ob prometnih konicah organizirati usmerjanje prometa z miličniki, pločnike pa je treba redno vzdrževati. DELEGATSKA PRILOGA DELEGATSKA PRILOGA DELEGATSKA PRILOGA