UDK 669.14.018.252.3:539.55:621.785 ISSN 1580-2949 Izvirni znanstveni članek MTAEC9,36(6)337(2002) V. LESKOVŠEK ET AL.: LOMNA ŽILAVOST KIc, MERILO ZA IZBIRO TOPLOTNE OBDELAVE HITROREZNIH JEKEL LOMNA ŽILAVOST KIc, MERILO ZA IZBIRO TOPLOTNE OBDELAVE HITROREZNIH JEKEL KIc FRACTURE TOUGHNESS: A SELECTION CRITERION FOR THE HEAT TREATMENT OF HIGH-SPEED STEELS Vojteh Leskovšek1, Borivoj Šuštaršič1,Tatjana Večko Pirtovšek2, Ferdinand Grešovnik2, Gorazd Jutriša1 1 Inštitut za kovinske materiale in tehnologije, Lepi pot 11, 1000 Ljubljana, Slovenija 2 Slovenske železarne, METAL RAVNE, d. o. o., Ravne na Koroškem vojteh.leskovsekŽimt.si Prejem rokopisa - received: 2002-11-20; sprejem za objavo - accepted for publication: 2002-12-09 Vakuumsko toplotno obdelana orodja za delo v hladnem, ki so izdelana iz hitroreznih jekel, morajo zadovoljiti vedno večjim zahtevam v eksploataciji. Pri teh orodjih želimo imeti čim večjo žilavost ob enaki ali celo višji trdoti. Za izbrano hitrorezno jeklo BRM2 smo ugotovili vpliv vakuumske toplotne obdelave na sekundarno utrjevanje in lomno žilavost KIc v odvisnosti od temperature avstenitizacije 1230 °C in izbranih temperatur popuščanja med 500 °C in 630 °C. Izdelan je kombinirani diagram popuščanja, ki omogoča proizvajalcu hitroreznih jekel optimirati izhodno mikrostrukturo tovrstnih jekel, uporabnikom pa omogoča izbrati parametre vakuumske toplotne obdelave s ciljem doseči optimalno razmerje med trdoto in žilavostjo ter za dano kombinacijo del/orodje povečati vzdržljivost orodja za delo v hladnem in izboljšati kakovost izdelkov. Ključne besede: hitrorezno jeklo, vakuumska toplotna obdelava, trdota, lomna žilavost The vacuum heat treatment of high-speed steels for cold-working applications must satisfy ever greater demands regarding their exploitation, particularly in terms of greater toughness while maintaining or even increasing hardness. Results so far obtained for the investigated high-speed steel BRM2 showed that by means of vacuum heat treatment, the properties of the matrix, i.e. the hardness and the fracture toughness of the steel, can be changed within fairly wide boundaries. The high-speed steel BRM2 was vacuum quenched from 1230 °C and tempered between 500 °C and 630 °C. The influence of vacuum heat treatment on secondary hardness and fracture toughness was determined. The combined tempering chart, which was constructed for the investigated steel, helps the manufacturer optimise the initial microstructure and enables the user to define the parameters for vacuum heat treatment to obtain an optimum combination of hardness and fracture toughness for a given tool application. Key words: high-speed steel, vacuum heat treatment, hardness, fracture toughness 1 UVOD Lomi, makro- in mikrookruški rezilnih robov so pogosto vzrok za propadanje orodij za delo v hladnem, ki so izdelana iz hitroreznih jekel. Sposobnost jekla, da se upira tem pojavom, je opredeljena kot žilavost. Žilavost, ki jo lahko dosežemo pri hitroreznem jeklu, je omejena z diskontinuitetami v jeklu, kot so karbidi, karbidni skupki, in razporeditvijo karbidov v trakove. Pri obremenitvah se ob takšnih diskontinuitetah lahko pojavijo koncentracije napetosti, ki so tako velike, da pride do loma orodja, razen v primeru, ko se koncen-tracijenapetosti lahko sprostijo z lokalnim plastičnim tokom na mikropodročju. Lomna žilavost jedoločena s porazdelitvijo lokalne napetosti pred vrhom razpoke v trenutku njenega napredovanja. Nestabilno napredovanje razpoke (krhko in hitro) porabi zelo malo energije, stabilno (duktilno in počasno) pa za napredovanje potrebuje energijo, ki se porabi večinoma za plastično deformacijo pred dekohezijo. V primeru hitroreznih jekel, ki imajo v kaljenem in popuščenem stanju visoko trdnost in relativno nizko žilavost, je najprimernejša tehnika merjenja lomne žilavosti KIc, npr. s CT (Compact Tension) preizkušanci. Lomna žilavost jenamreč lastnost lemateriala, zato je medsebojna primerjava med različnimi vrstami hitro-reznih jekel možna in smiselna. Merjenje žilavosti s Charpy V-preizkušanci v primeru hitroreznih jekel ni selektivno, ker je absorbirana energija tako nizka, značilno okoli 4 J in manj. Zato je zelo težko ugotoviti kakršnokoli razliko med različnimi vrstami hitroreznih jekel oziroma opredeliti vpliv različnih parametrov toplotneobdelavena njihovo žilavost. Postopki rutinskega določevanja lomne žilavosti so ževrsto let standardizirani (ASTM E399-90). Pogosto se zgodi, da debeline orodij bodisi niso zadostne, da bi iz njih izdelali veljavne CT-preiskušance, ker nimamo na voljo ustreznih naprav za merjenje lomne žilavosti ali potrebujemo le okvirne vrednosti za KIc, za prvegrobe ocene dopustnih napak na orodjih za delo v hladnem. V vseh takšnih primerih si lahko pomagamo z različnimi metodami za določevanje lomne žilavosti, kot je merjenjem lomne žilavosti jekel s preizkušanci majhnih dimenzij12 oziroma z uporabo korelacijskih enačb za računanjelomnežilavosti23. 2 TEORETIČNI DEL Trdota Rockwell-C jelastnost osnovnemikrostrukture hitroreznega jekla pod pogojem, da vtis ni na mestu, MATERIALI IN TEHNOLOGIJE 36 (2002) 6 337 V. LESKOVŠEK ET AL.: LOMNA ŽILAVOST KIc, MERILO ZA IZBIRO TOPLOTNE OBDELAVE HITROREZNIH JEKEL kjer so veliki karbidi ali je njihova količina povečana. V kaljenem stanju je lahko trdota indikacija za temperaturo avstenitizacije, s katere je bilo orodje kaljeno. V kaljenem in popuščenem stanju je trdota za uporabnika pomembna, čeprav na osnovi trdote ni možno razlikovati med orodji, ki so bila kaljena in popuščena na različne načine. Na primer, enako trdoto lahko dosežemo s spreminjanjem kalilnih in popuščnih temperatur, ali samo s popuščanjem na eni ali drugi strani vrha sekundarnega utrjevanja. Zaradi tega je smiselno poleg trdote uvesti še dodatno merilo, in sicer lomno žilavost KIc, ki je zelo selektivna mehanska lastnost, občutljiva tako za temperaturo avstenitizacije kot tudi za temperaturo popuščanja. Čeprav jemerjenjelomnežilavosti ženekaj časa standardizirano, pa lomno žilavost merimo tudi s preiz-kušanci nestandardne oblike. Dokaj pogosta je uporaba cilindričnih nateznih preizkušancev z zarezo po obodu in utrujenostno razpoko v dnu zareze1 (KIc-preizkušanec), slika 1. Prednost takšnih preizkušancev je njihova radialna simetrija, zato so posebej primerni za študij vpliva mikrostrukturekovinskih materialov na njihovo lomno žilavost. Izoblikovanjemikrostrukturepo obodu je namreč zaradi radialno simetričnega odvajanja toplote popolnoma uniformno. Pri merjenju lomne žilavosti trdih in krhkih kovinskih materialov, kjer nam zaradi velikezarezneobčutljivosti les težavo, česploh, uspe izdelati razpoko z utrujanjem, lahko utrujenostno razpoko na tovrstnemu preizkušancu izdelamo še pred končno toplotno obdelavo1. Tudi ravninsko deforma-cijsko stanje je pri tej vrsti preizkušancev izoblikovano že pri nekoliko manjših dimenzijah kot pri konven-cionalnem CT-preizkušancu. Čejevedenjepreizkušanca do loma linearno elastično, lahko za cilindrični natezni preizkušanec z zarezo po obodu in utrujenostno razpoko v dnu zareze (slika 1) to odvisnost zapišemo v naslednji obliki4: Slika 1: Shematski prikaz cilindričnega nateznega preizkušanca za merjenje lomne žilavosti z zarezo po obodu in utrujenostno razpoko v dnu zareze1. Vsedimenzijeso v mm. Figure 1: Circumferentially-notched and fatigue pre-cracked tensile test specimen1. All dimensions are in mm. 338 Pf D\ K =------ -1,27 + 1,72— (1) Ic D3/2 š d) pri čemer je d takoimenovani »utrujenostni premer«, to je premer ligamenta ob razpoki, P pa obremenitev pri lomu preizkušanca. Odvisnost (1) velja za razmerje 0,5 < d/D < 0,8. Zahteva po ravninskem deformacijskem stanju tudi v primeru cilindričnega nateznega preizkušanca z zarezo po obodu in utrujenostno razpoko v dnu zareze je minimalni potrebni premer tovrstnega preizkušanca. Shen Wei s sodelavci5 jedokazal, da mora biti pri cilindričnih nateznih preizkušancih z zarezo po obodu in utrujenostno razpoko v dnu zareze izpolnjen pogoj: 2 pri čemer je oys napetost tečenja. Pri tem velja še zahteva, da minimalna dolžina preizkušanca L dosega vsaj AD. Problemi merjenja lomne žilavosti s cilindričnimi nateznimi preizkušanci z zarezo po obodu in utrujenostno razpoko v dnu zareze so lahko povezani z ekscentričnostjo utrujanega področja, z otopitvijo korena utrujenostne razpoke ter pri hitroreznih jeklih z visoko trdoto celo z vplivom večjih karbidnih skupkov, ki so šibka mesta na prelomni površini1. Pri hitroreznih jeklih na prelomni površini cilindričnih nateznih preizkušancev z zarezo po obodu in Slika 2: SEM-posnetek prelomne površine KIc-preizkušanca, izdelanega iz hitroreznega jekla BRM2, s šibkim mestom v obliki niza7,10-kratna povečava Figure 2: SEM imageof a fracturesurfacecontaining a weak spot in theform of a cumulation of damagesites7 (KIc specimen from highspeed steel BRM2), 10 times magnification MATERIALI IN TEHNOLOGIJE 36 (2002) 6 V. LESKOVŠEK ET AL.: LOMNA ŽILAVOST KIc, MERILO ZA IZBIRO TOPLOTNE OBDELAVE HITROREZNIH JEKEL Tabela 1: Kemična sestava v masnih deležih (%) Table 1: Chemical composition in weight (%) C Si Mn P S Cr Ni Mo V Cu W Al Sn Co 0,87 0,28 0,285 0,025 0,010 4,030 0,125 4,765 1,73 0,13 6,37 0,013 0,017 0,059 utrujenostno razpoko v korenu zareze praviloma vedno odkrijemo izolirano mesto reiniciacije razpoke (šibko mesto) oziroma značilne Chevronove linije, ki označu-jejo začetek loma oziroma smer propagacije razpoke, ki jelom povzročila 6 (slika 2). Takšno mesto iniciacije je vedno nekoliko oddaljeno od frontnelinijeutrujenostnerazpoke, tako da očitno nikoli negreza reiniciiranjev sami konici žeobstoječe utrujenostne razpoke. Na sliki 2 jetakšno šibko mesto v obliki niza na prelomni površini KIc-preizkušanca -navadno greza skupkekarbidov 6 - označeno s puščico. S predhodnimi raziskavami 1,6 smo potrdili linearno odvisnost med lomno žilavostjo KIc in radialno oddaljenostjo x šibkega mesta od vrha utrujenostne razpoke, namreč KIc = mx + b. V tem primeru prava lomna žilavost sledi iz ekstrapolacije k x = 0, tj. v konico utrujenostne razpoke. 3 EKSPERIMENTALNI DEL Za raziskavo je bilo izbrano konvencionalno izdelano hitrorezno jeklo BRM2 z naslednjo kemično sestavo, tabela 1. Jeklo je bilo dobavljeno v obliki valjanih luščenih mehko žarjenih (maks. trdota 234 HB) palic ? 20 mm × 3600 mm, ki so pripadaleisti šarži. Palicesmo označili s črkami od A do G. Iz palic A-G smo za vsako izbrano temperaturo popuščanja izdelali po dvajset KIc-preizku-šancev, slika 1. Utrujenostno razpoko v dnu zareze smo izdelali v vrtilno-upogibnem režimu še pred končno toplotno obdelavo. KIc-preizkušanci so bili kaljeni s temperature avsteni-tizacije1230 °C v toku N2 pri 5 bar do 80 °C in dvakrat po eno uro popuščeni na 500 °C, 520 °C, 540 °C, 550 °C, 555 °C, 560 °C, 580 °C, 600 °C in 630 °C v vakuumski peči. Merjenje lomne žilavosti smo opravili z univerzalnim nateznim elektrohidravličnim strojem tipa Instron 1255, in sicer s hitrostjo odmikanja glav stroja 1 mm/min, ki je značilna za standardni natezni preizkus pri preizkusni dolžini 100 mm. Uporabili smo posebej v ta namen izdelani kardansko vpeti glavi, ki sta jamčili popolno aksialnost natezno delujoče obremenitve. Pri preizkusu smo vsakokrat zapisali odvisnost med natezno obremenitvijo in pomikom vsedo loma preizkušanca. Ta odvisnost je bila v vseh primerih linearna, kar pomeni, da je bila zaradi linearno-elastičnega vedenja enačba (1) vseskozi veljavna. Trdoto preiskovanega hitroreznega jekla smo v kaljenem in popuščenem stanju opravili z merilnikom trdoteWilson 4JR po Rockwell-u C v skladu z DIN 50 103 Bl.2 po meritvi lomne žilavosti na vsakem KIc-preizkušancu, in sicer na obeh straneh preizkušanca s premerom 12 mm, slika 1. 4 REZULTATI IN DISKUSIJA Kot smo že omenili, lahko na prelomni površini cilindričnih nateznih preizkušancev z zarezo po obodu in utrujenostno razpoko v korenu zareze vedno odkrijemo izolirano mesto reiniciacije razpoke, t. i. šibko mesto. Z ozirom na to, da smo imeli za vsako skupino po 20 KIc-preizkušancev, pri katerih so bile meritve lomne žilavosti veljavne, smo še posebej pozorno analizirali odvisnost izmerjene lomne žilavosti od radialne oddaljenosti x. S statistično analizo smo ponovno potrdili, da je med izmerjeno lomno žilavostjo in položajem šibkega mesta na prelomni površini preizkušanca zelo tesna povezanost, saj je koeficient korelacije R pri vseh skupinah od 0,8 do 0,99. Kot primer je na sliki 3 prikazana statistična obdelava izmerjenih vrednosti lomnežilavosti KIc za sestavljeno skupino ABC, v kateri smo imeli KIc-preiskušance, ki smo jih izdelali iz palic A, B in C. Na enak način smo določili lomno žilavost KIc za vse skupine KIc-preiskušancev, ki so bili kaljeni s temperature avstenitizacije 1230 °C in dvakrat po eno uro popuščeni v temperaturnem območju med 500 °C in 630 °C. Rezultati meritev trdote Rockwell-C in lomne žilavosti posameznih skupin KIc-preizkušancev so zbrani v tabeli 2. 7,0 0,00 0,05 0,10 0,15 0,20 0,25 0,30 0,35 Radialna oddaljenost šibkega mesta od linije napredovanja utrujenostne razpoke x mm Slika 3: Razmerje med lomno žilavostjo jekla BRM2 in radialno oddaljenostjo šibkega mesta od linije napredovanja utrujenostne razpoke. Sestavljena skupina KIc-preiskušancev ABC Figure 3: Relationship between the fracture toughness of the BRM2 steel and theradial distanceof themain crack-initiation sitefrom the fatigue-crack frontline. Composed group of KIc samples ABC MATERIALI IN TEHNOLOGIJE 36 (2002) 6 339 V. LESKOVŠEK ET AL.: LOMNA ŽILAVOST KIc, MERILO ZA IZBIRO TOPLOTNE OBDELAVE HITROREZNIH JEKEL Tabela 2: Rezultati meritev trdote Rockwell-C in lomne žilavosti KIc Table 2: Results of Rockwell-C hardness and fracture toughness KIc Kic-preizkušanci, skupina Št. vzorcev Temperatura popuščanja, °C Trdota, HRc Lomna žilavost Klc, MPaVm A 20 500 60,5 + 0,3 14,0 B 20 520 63,3 + 0,8 9,8 C 20 540 65,9 + 0,8 8,6 ABC 20 550 66,4 + 0,4 6,9 D 20 555 66,7 + 0,5 6,5 E 17 560 66,7 + 0,4 5,9 F 20 580 66,0 + 0,4 8,5 G 20 600 64,5 + 0,5 8,7 DEFG 20 630 61,3 + 0,7 9,1 evtektičnih karbidov. Pri makroskopski analizi šibkih mest, ki se pojavljajo na vseh prelomnih površinah KIc-preizkušancev, je trebna opozoriti, da so le-ta pri preiskovanem jeklu pojavljajo v obliki nizov7 in ne posamično, kot je to v primeru hitroreznega jekla, pri katerem je pojav karbidnih skupkov manj izrazit6. Iz dosedanjih opažanj lahko sklepamo, da tudi morfologija karbidnih skupkov lahko vpliva na lomno žilavost, saj so bile izmerjene vrednosti nižje od pričakovanih, to je izračunanih po enačbi3, ki upošteva tudi mikrostrukturne parametre. Za konvencionalno izdelano hitrorezno jeklo BRM2, ki smo ga vakuumsko kalili s temperature avstenitizacije 1230 °C in dvakrat po eno uro popuščali v temperaturnem območji med 500 °C in 630 °C, smo konstruirali kombinirani diagram popuščanja, ki prikazujepotek trdotein lomnežilavosti KIc v odvisnosti od temperature popuščanja, slika 4. Iz diagrama je razvidno, da lahko dosežemo enako trdoto pri popuščanju na eni ali drugi strani krivulje sekundarnega utrjevanja. Pri temu je dosežena lomna žilavost po popuščanju pod vrhom sekundarnega utrjevanja za 25 % višja v primerjavi z lomno žilavostjo, ki jo dobimo po popuščanju iznad vrha. Iz diagrama je prav tako razvidno, da je lomna žilavost zelo selektivna mehanska lastnost, ki omogoča ugotoviti tudi najmanjše razlike v lomni žilavosti, npr. že pri spremembi tempera-turepopuščanja za 5 °C (skupina KIc-preizkušancev ABC, D in E). Pri skupini KIc-preizkušancev E in F, ki se nekoliko odmika od pričakovanih vrednosti lomne žilavosti, pa smo s fraktografskim in metalografskim pregledom šibkega mesta ugotovili večjo (E) oziroma manjšo (F) prisotnost karbidnih skupkov. Mikrofrakto-grafska opazovanja prelomnih površin KIc-preizkušancev so pokazala, da je reiniciranje loma pri hitroreznem jeklu vedno povezano s pojavljanjem posameznih šibkih mest na prelomnih površinah. Opazovanje šibkih mest na frakturnih površinah KIc-preizkušancev pri večjih povečavah pa je potrdilo, da so za takšna mesta značilna s karbidnimi skupki povezana jamičasta duktilna področja. Za prakso so teugotovitvezelo zanimivein uporabne, saj je splošno znano, da so hitrorezna jekla Iz tabele 2 jerazvidno, da smo izmerili trdoto Rockwell C in lomno žilavost devetih skupin KIc --preizkušancev. Dve skupini (ABC in DEFG) sta bili sestavljeni iz KIc-preizkušancev, ki so bili izdelani iz različnih palic. Pri osmih skupinah so bileveljavne meritve pri vseh dvajsetih vzorcih. Pri skupini E pa smo imeli od dvajsetih meritev veljavnih sedemnajst. Pri tej skupini ježev fazi izdelaveutrujenostnerazpokev korenu treh KIc-preizkušancev (mehko žarjeno stanje) v vrtilno upogibnem režimu pri enakih pogojih utrujanja utrujenostna razpoka napredovala skoraj do sredine preizkušanca. Iz analize pogojev utrujanja in s pregledom prelomnepovršinesmo nedvoumno ugotovili, da prehitro napredovanje utrujenostne razpoke lahko pripišemo izključno povečani količini neraztopljenih Ü DC 59 (0 56 S 53 50 47 44 DHRc,BRM2konv. A Klc, BRM2konv. 480 500 520 540 560 580 600 620 Temperatura popuščanja, °C 640 KIc-preizkušanec: cilindrični natezni preizkušanec z zarezo po obodu in utrujenostno razpoko v dnu zareze ? 10 x 120 mm temperatura avstenitizacije: 1230 °C čas zadrževanja na temperaturi avstenitizacije: 120 s ohlajanje: v toku N2 pri tlaku 5 bar do temperature 80 °C parameter ohlajanja ?800-500 : 0,55 popuščanje: 2 x 1h Slika 4: Vpliv temperature popuščanja na trdoto HRc in lomno žilavost KIc vakuumsko toplotno obdelanega hitroreznega jekla BRM2 Figure 4: Effect of tempering temperature on the hardness HRc and fracturetoughness KIc of the vacuum heat-treated high-speed steel BRM2 340 MATERIALI IN TEHNOLOGIJE 36 (2002) 6 V. LESKOVŠEK ET AL.: LOMNA ŽILAVOST KIc, MERILO ZA IZBIRO TOPLOTNE OBDELAVE HITROREZNIH JEKEL močno zarezno občutljiva, torej je poznanje njihove lomnežilavosti, ki vpliva tudi na hitrost napredovanja utrujenostne razpoke pri cikličnih obremenitvah (npr. pri malocikličnem utrujanju orodij za delo v hladnem), še posebej pomembno. Kajti s pravilno izbranimi parametri vakuumsketoplotneobdelavelahko pri hitroreznem jeklu dosežemo optimalno razmerje med trdoto in žilavostjo in s tem boljšo vzdržljivost orodij za delo v hladnem. 5 SKLEP Z opravljenim teoretičnim in eksperimentalnim delom smo ugotovili, da pri konvencionalno izdelanemu hitroreznemu jeklu BRM2, ki smo ga vakuumsko kalili s temperature avstenitizacije 1230 °C, s spremembo temperature popuščanja lahko v relativno širokem področju vplivamo na njegove mehanske lastnosti, tj. predvsem na razmerje med trdoto in lomno žilavostjo. Kombinirani popuščni diagram, ki prikazujepotek trdotein lomnežilavosti KIc v odvisnosti od temperature popuščanja dokazuje, da je lomna žilavost KIc zelo selektivno merilo za izbiro toplotne obdelave hitroreznih jekel in je pomembno tako za proizvajalce hitroreznih jekel, saj omogoča optimiranje izhodne mikrostrukture, kot tudi za uporabnike. Na osnovi kombiniranega diagrama popuščanja, ki smo ga izdelali za preiskovano hitrorezno jeklo BRM2, lahko uporabnik definira postopek vakuumske toplotne obdelave jekla za izbrano aplikacijo. Saj je splošno znano, da visoka trdota daje hitroreznemu jeklu dobro odpornost proti obrabi in visoko tlačno napetost tečenja, po drugi strani pa visoka lomna žilavost dela tako jeklo zarezno manj občutljivo in povečuje njegovo odpornost proti dinamičnim obremenitvam. Torej, le dobro poznanje medsebojnih vplivov mehanskih in mikrostrukturnih lastnosti na lomno žilavost hitroreznih jekel uporabnikom hitroreznih jekel omogoča možnost pravilne izbire hitroreznega jekla (HIP, ASP, sintrano, EPŽ ali konvencionalno) kakor tudi možnost izbireprocesa toplotneobdelave(solna kopel, zvrtinčena plast ali vakuumska toplotna obdelava), da orodje, izdelano iz hitroreznega jekla doseže optimalno razmerje med trdoto in žilavostjo za dano kombinacijo izdelek/orodje. Zahvala Avtorji sezahvaljujejo Ministrstvu za gospodarstvo RepublikeSlovenijeza financiranjeprojekta PRR 4010-236/01. 6 LITERATURA 1 B. Ule, V. Leskovšek, B. Tuma, Estimation of plain strain fracture toughness of AISI M2 steel from precracked round-bar specimens, Eng. Frac. Mech. 65 (2000), 559/72 2 B. Ule et al., Merjenje lomne žilavosti jekel s preizkušanci malih dimenzij, RMZ 36 (1989) 3, 509/19 3 Leskovšek V., Ule B. Fracture Toughness as a Criterion for Optimising the Heat Treatment of High-speed Steel, Heat Treatment of Metals 28 (2001) 4, 39-45 4 Bueckner H. F.: ASTM-STP 381 (1965), 82 5 Shen Wei et al., Fracture toughness measurement by cylindrical specimen with ring-shaped crack, Engineering Fracture Mechanics 16 (1982) 1, 69-92 6 Leskovšek V. Optimization of the vacuum heat treatment of highspeed steels, University of Zagreb, 1999 (Ph. D. thesis) 7 I. DlouhQ, Z. Chlup & M. Holzmann; Local characteristic of (brittle) failure assessed from Charpy type specimen, Notch Effects in Fatigue and Fracture, Kluwer Academic Publisher, 2001, 127/47 MATERIALI IN TEHNOLOGIJE 36 (2002) 6 341