jf°JX Stev, 65 (2375) PHIHOBSKI DHEYK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Poštnina plačana v gotovini Spedizlonr In abbon post. 1 gr TRST, torek 17. marca 1953 Cena 20 lir ^5^ii*«POLDlSE JE PREDSEDNIK MARŠAL TITO PRIŠEL T LONDON življenjski interes obeh držav iiohranitev miru in stabilnosti v svetu i fyjn se(*nika FLRJ ho na We*tniinntrnkeiia nabrežja nprejeli vojvoda Edinburški, i, °® Churchill, Antliony Eden in velika množica Londončanov - Izjava maršala ° pribodu - Prisrčni pozdravi angleškega tiska vseh glavnih J^don 1r Za . bil „ tem pogledu napravljen lansko tila političnih smeri k,:1*1*1« to«u p«. lanjp J"onb°na ogromno u it'.? ob 12. uri, to je mm? nalavlienim pn-motornega čolna «No- ifezaofti; 5?. ^estminstrski dPlafoit i_- Tvc:>iminsi >. Ourni.ratl številni me. Voh nemo * ure je bilo Prebiti s® na-«*om č pred naiavljenim ral50lo?n-mn0Žica zasedla j^rtehalla in d a ”lesta okrog Nalrn,. o“.Breakstreeta. Od ara in južnega prihajale vedno ‘‘»Zeniu m 'svečanem raz. L i’ ki sn iVl, -ne lad*e in . *o s .i P mimo «Gale-^zdravt"?*' in zastava- Savanske . predsednika Wo^r fquara Ss® republike Iz ,1‘iali de7°K°v .tovarn so' pri-k i maha0' m ga pozdravim, )em rok in vzkli- l,T(>. mr?e° * ZDaI° ^d' za «vP,a- sovjetska vlada na kak način 'retoi ■ Ko je Malen-.dati podoben predlog, ga bo evala ''- | verjetno dala«. Predstavnik Ul-^dalj?l,,i!?avek: «Vlada bo ' slon 8n držav ?» vabečo nanairovno poli- j je dejal, da je bilo podobnih ',8h J* narodo«, -prav,'°' g°vorov sli^ati ie mnogo da I*1 sn /^av d°y.. upoštevanja! pa je vlada, ki ji predseduje 1» NC? J" veliklh-' Malenkov. nova. in da bo za-1’ atv, ci'Plom=?^ pogodb«, radi tega zanimivo videti ali Ki>‘* 0dV^nik°To r»b0d0 n^ena de-ianja frugačna DoasS|CJignPgleŠkl Velr,r,„?i™i? ! od dejanj prejšnje vlade. •KHU -sne j -■ veleposlanik »lostn'k J0y„ francoski veie-hiva,8h — .■ vstal in začel Vrh* nekolikar' k’ ie zbo- S?*ti H? 55 na Stevi' Je bilo zniža-zt>, število pod- 5' KbsCv 1“* Pa 'jp 16 »"c v°"1,'0a!an pilftUhbl1' «nh> oS??en 'z vlade in e. Ko-roja. ki 4*t DVod» nega^kro8- ‘«Stii'>)Pr*Skrb0O8,n1lahkmln'‘ ’• maršal ,lahko m-*dai aal .Klimet Vo- Predsednik pre- PredstavAik ameriškega državnega ministrstva Lincoln White pa je dejal, da je treba te miroljubne izjave primerjati z dejanji, in je dodal, da se vojna na Koreji nadaljuje da je bilo v Nemčiji sestreljenih nekaj letal in da avstrijsko vprašanje še ni rešeno. White je pristavil da ameriš.ia vlada pričakuje, da bodo novi sovjet ski, voditelji z dejanji potrdili svoje miroljubne izjave Opom ml je tuni. da je Dulles pred’ k.dtkim izjavil, da se je s Sta lmovo smrtjo začelo novo rai dobje ■ *V 2*!1’ mfri je značilno -ie nadaljeval White - da ie Mamnknv komaj omenil Stali* vlada i® men bo treba presoditi po bodočih dejanjih ZSSR in dežel, ki so pod njeno oblastjo«. V ameriških političnih krogih so v glavnem precej previdni v komentarjih izjav novega predsednika sovjetske vlade. Neka en republikanski senatorji, zlasti z desnice, pa vidijo v njih #zelo dobro vest« V tujih diplomatskih krogih pa razlagajo ta govor kot nov sov.etski poziv Washingtonu, da se sporazume z Moskvo o novi delitvi interesnih sfer. V Franciji še ni bilo uradnih komentarjev govora Georgija I Malenkova, pač pa se z njim obširno ukvarja ves pariški i tisk. «Le Figaro« pravi, da je treba sicer vsako miroljubno izjavo z zadovoljstvom spreje-t- opozarja pa, da so »sovjetski voditelj' izbrali mir za glavno temo svojih razgovorov, obenem pa delali na tak način da so sproti uničevali vsako upanje na trajno pomiritev«. «Le Combat« pa se ukvarja z vprašanjem Stalinove dediščine in izraža mnenje, da pomeni izbira Malenkova samo Kompromisno rešitev, ker sodijo ostali voditelji, da je Malenkov med njimi najmanj sposoben za osebno diktaturo, »potreba da se izognejo vsakemu, pa čeprav kratkemu zastoju v izvai-tniu oblasti, jih je ripel ala do kompromisa o Malenkovu. toda ne Vorošilov ne Molotov ne Berja ne njiho-/i prijatelji se zdijo pripravljeni na žrtve«. Averell Harriman. ki le bil nekaj časa ameriški veleposlanik v Moskvi, pa je izjavil ' čeraj v neki radijski oddaji, da le Malenkov, ko ga je videl v Moskvi, nanravil nanj vtis »e-ega izmed najbolj krutih in sadističnih ljudi«, kar jih le stečal v Rusiji po Harrima-novem mnenju je Malenkov «človek take vrste, da bi njegov.. vlada utegnha prioeM i .o notranjih težav v ZSSR te vina, izkušnje v dveh svetovnih vojnah in skupno sodelovanje na isti fronti v obeh vojnah, zlastj pa v zadnji, so nam zadosten pouk, da vemo, kakšne strahote bi nam prinesla nova vojna in kakšne prednosti nam nudita mir in stcbilnost v svetu*. Maršal Tito je nato nadaljeval; sPrav zaradi tega, ker se zavedamo, da so v svetu mnogi elementi, ki ogrožajo svetovni mir in varnost in ker so še mnoga pereča vprašanja, ki so ostala nerešena in ki močno zadevajo naši dve državi, menim;. da se bomo ob mojem obisku o marsičem lahko razgo-varjali z odgovornimi ljudmi Velike Britanije in da je potrebno razgovarjati se in izmenjati svoja stališča. Ob zaključku želim s tega mesta prepričati ljudstvo Velike Britanije in predstavnike države, du imajo a narodih moje domovine najiskrenejše zaveznike, kajti narodi nove Jugoslavije težijo za istim ciljem kot ljudstvo Velike Britanije, to je mir v svetu in prijateljsko so. delovanje med narodi*. Zatem je maršal Tito v spremstvu vojvode Edinburškega pregledal častno četo britanske mornarice ob igranju jugoslovanske himne. Predsednik jugoslovanske republike se je nato odpeljal s predsednikom britanske vlade z avtomobilom v njegovo rezi. denco na Dnwning Streetu. Pol ure nato je maršal Tito v spremstvu Winstona Churchil. la in Anthonyja Edena položil venec na spomenik neznanega junaka. Zbrana množica je s prisrčnim vzklikanjem pozdravljala predsednika jugoslovanske republike, ki se je nato z avtomobilom odpeljal na jugoslovansko veleposlaništvo. Ob 1*5.30 sta prispela na jugoslovansko veleposlanitvo na uradni obisk predsednik britanske vlade in zunanji minister. S tem je bil uradni del prvega dne obiska maršala Tita v Veliki Britaniji zaključen- . . , Nocoj ob 19. uri se je maršal Tito seznanil s člani jugoslovanskega predstavništva v Londqnu. Vsi današnji britanski listi objavljajo na prvih straneh obširne članke m poročila v zvezi s prihodom maršala Tita v Veliko Britanijo. List «Daily Mail« objavlja članek pod naslovom; «Danes pride v London hraber človek — njegovo ime je maršal Tito«. List nato podrobno opisuje razpored Titovega obiska. Med drugim poudarja, da je maršal Tito eden tistih državnikov, ki se skupaj z angleškim narodom bori za odstranitev hladne vojne. Nato dodaja da bo Titov obisk lahko dovedel do sprejetja pomemb. nih ukrepov za popustitev na. petosti v Evropi, in omenja pri tem jugoslovar.sko-italijan-ski spor. Nadalje pripominja da bodo nasveti maršala Tita britanskim državnikom pripo. mogli, da bo Velika Britanija z redno politiko izšla iz slepe ulice sedanjega mednarodnega položaja. List »Manchester Guardian« pa piše, da bo maršal Tito vo. dil v Londonu pomembne politične razgovore o vseh glavnih vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Diplomatski urednik tega lista meni, da spadajo med ta vprašanja tudi vpraša, nje bodočnosti STO kakor tudi vprašanje nedavno sklenjenega sporazuma med Jugoslavijo Grčijo m Turčijo. «Manchester Guardian« prav tako meni, da se bodo jugoslovanski državni, ki zanimali, kakšno vojaško pomoč lahko pričakuje Jugoslavija od Velike Britanije. Laburistično glasilo «Daily Herald« pa obsoja razne zlonamerne kritike katoliških in kominformističnih krogov zvezi s prihodom maršala Tita v Veliko Britanijo. List «Daily Telegraph« prav tako poudarja veliki pomen Titovega obiska v Veliki Britaniji. da je predlagala Charlesa Bohlena, desno krilo republikanskih članov senatnega odbora za zunanje zadeve pa se je uprlo temu predlogu, češ da takega mesta ne smejo dati človeku, ki brani Roosevelto-vo politiko in pogodbe, skle. njene s Sovjetsko zvezo med vojno. Republikanska senatorja Bridges in Knovvland trdita, da bo Eisenhovverjeva vlada morala umakniti svoj predlog imenovanju Bohlena. Drugi pa so mnenja, da bo Bohlen gotovo potrjen za poslanika, če bo Eisenhovver vztrajal. „SOČA» O VOLITVAH V ITALIJI Kakšna je v praksi De Gaspeiijeva „srera“ Pod naslovom »Mi in volitve« je objavila goriška »Soča«, glasilo Demokratične fronte Slovencev, članek o aktualni problematiki odnosa italijanskih oblasti do Slovencev v zvezi z volitvami in zastopstvom manjšinskih interesov. Članek v celoti objavljamo. Ob prihodu v London je maršal Tito ob igranju jugoslovanske himne pregledal v spremstvu Edimburškega vojvode častno stražo angleške mornarice. Medtem ko se je borba za sprejem novega volilnega zakona, ki naj bi zajamčil demokristjanom neomejeno vladanje še za nadaljnjih pet let, prenesla iz rimskega parlamenta v senat, so se tudi krajevni politiki, ki vedrijo v zavetju krščanske demokracije, začeli na tihem boriti za kandidatske stolčke. V videmski pokrajini, kjer računajo, da bodo dobili 10 do 12 mest, je njihovo komolčarstvo bolj vidno, medtem ko se goriška podružnica poteguje za to, da bi goriška pokrajina ne dobila samo enega, ampak dva kandidata. Tudi z obljubami so začeli biti gospodje zadnji čas bolj radodarni in gotovo se bo ta njihova radodarnost še povečala, čimbolj se bomo približevali dnevu volitev, ki bodo po vse j verjetnosti konec maia ali v začetku junija. Po daljšem presledku smo videli v goriškem občinskem svetu zopet on. Baresija, ki je prišel iz Rima na obisk k svojim volivcem in časopisje je še pred nekaj dnevi objavilo BEOGRAJSKI KOMENTARJI O OBISKU PREDSEDNIK A TITA JALOVOST RIMSKIH SPLETK za zmanjšanje pomena obiska »Borba*: MOblsk bo plodovit, ker imata obe strani skupne interese In skupno dobro voljo" (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 16. — Ves no-ojšnji jugoslovanski tisk daje obširna poročila o prihodu in navdušenem sprejemu maršala Tita v Veliki Britaniji. Nocojšnja «Borba» poudarja uvodniku, da bodo re ;ulta-razgovorov v Londonu po svojem pomenu prekoračili okvir dveh držav glede na v.ogo, ki jo imata danes Jugoslavija in velika Britanija svetu, To pa ne pomeni — nadaljuje «Borba» — da morajo biti ti rezultati potrjeni nekim konkretnim sporazumom. T-.d, fcc samo . dejstvo, da bodo državniki, dveh prijateljskih držav izmenjali mišljenje in se posvetovali o aktualnih mednarodnih problemih, govori o pomeni akcije, ki jo bodo začeli. «Borba» izraža ob koncu prepričanje, da bo prvi obisk predsednika republike v Veliki Britaniji plodovit, ker so za to dani vsi pogoji in ker obe državi nimata samo skupnih interesov. temveč tudi skupno dobro voljo. V Beogradu poudarjajo pomen obiska maršala Tita Veliki Britaniji. Odmev njegovega potovanja v inozemstvo je namreč odkril resnične prijatelje miru in mednarodnega sodelovanja. Jugoslovanska javnost, ki je z zadovoljstvom ugotovila, da je vsa mednarodna javnost, razen tiska in uradnih krogov držav sovjetskega bloka — kar je popolnoma razumljivo — ocenila obisk predsednika jugoslovanske republike v Veliki Britaniji kot pomemben pozitiven mednarodni dogodek, vendar je hkrati z obžalovanjem ugotovila da so Vatikan in italijanski uradni krogi izkoristili to priložnost za nove napade na Jugoslavijo. Manevri italijanskih šovinistov in Vatikana, da bi preprečili oziroma zmanjšali pomen obiska, so klavrno propadli. Italijanske šoviniste je zajela nervoza ob odhodu maršala Tita in se še povečala ob vesteh o prisrčnem sprejemu in časteh, ki so jih izkazale maršalu Titu enote britanske mornarice in letalstva na poti v London, in ob prisrčnem tonu pisanja britanskega in drugega objektivnega svetovnega tiska. Italijanski iredentisti, ki so bili prepričani, da bo Velika Britanija uradno, z angleško hladnokrvnostjo," sprejela maršrla Tita, se danes resno boje. da bo ta obisk zmanjšal možnost take rešitve tržaškega vprašanja. kot si jo oni žele. Dogodki v Italiji v zvezi z obiskom maršala Tita v Veliki. Britaniji — poudarjajo v Beogradu - so ponovno pokazali, da imajo italijanski šovinisti vedno pred očmi samo svoje ozke imperialistične interese. V svoji šovinistični zaslepljenosti sejejo mržnjo med narodi, odbijajo jugoslovanske predloge za sporazumno rešitev medsebojnih vprašanj, se poslužujejo vseh mogočih sredstev in intrig,, da bi škodovali ugledu Jugoslavije, širijo laži o imperialističnih preten-zijah Jugos'avi.te do Albanije in v svojem besu žalijo celo predsednika jugoslovanske republike. Danes vsa svetovna javnost, ne glede na politično pripadnost in mišljenje o komunizmu. ceni maršala Tita kot izkušenega. zaslužnega državnika, kot veliko pozitivno zgodovinsko osebnost kot velikega človeka — kakor se je izrazil neki anglešlki časopis — razen enega dela javnosti držav sovjetskega bloka in Italije, ki je v svoji mržnji do Jugoslavije prekoračila me 'e dostojnosti. Dokler bo fašistična drhal z dovoljenjem italijanskih u-radnih krogov nosila in lepi-'d po ulicah italijanskih mest napise, ki žalijo maršala Tita in jugoslovanske narode, se italijanski krogi zaman trudijo zaslepiti svetovno javnost, da žele sporazum in dobre odnose z Jugoslavijo. Da se italijanski krogi strinjajo s temi žalitvami, dokazuje dejstvo, da je v trenutku, ko ljudstvo Velike Britanije prisrčno pozdravlja predsednika jugoslovanske republike, po zidovih rimskih ulic vse polno žaljivih napisov, nedostojnih naroda, ki se sklicuje na dvatisočletno kuituro. Politične kroge v Beogradu in vso jugoslovansko javnost so globoko zadele žalitve maršale Tita s strani enega dela italijanske javnosti. Jugoslovan, jks javnost je bi^a prepričana, da bodo odgovorni italijanski krogi storili korake proti šaljivcem, zlasti -e, ker je znano, da italijanski kazenski zakonik predvideva san'cije za žalitev šefov tujih držav. V tej zvezi poudarjajo v Beogradu — da sta na osnovi italijanskega kazpnskega zakonika pred dvema letoma d\ a italijanska poslanca izgubila imuniteto zaradi žalitve papeža. Zato je jugoslovanska javnost tem bolj presenečena, da odgovorni italijanski krogi niso ni-da bi Kaznovali žaljivce piedsednika republike Jugoslovanska javnost upravičeno pričakuje, da bodo pristojni jugoslovanski krogi sto->ili odgovarjajoče korake pri italijanski vladi, kajti zadnji izpadi neofašistov v Italiji so prekoračili celo me,e italijanskega kazenskega zakona. Druga stvar, ki je presenetila politične kroge in javnost, so ponovno pisanje italijanskega tiska o napadalnih namenih Jugoslavije do Albanije, čeprav so jugoslovanski uradni krogi že večkrat demantirali podobne laži italijanskega tiska. Ponavljanje teh izmišljotin ocenjujejo v Beogradu kot vnaprej pripravljen intrigant-ski načrt, ki ima namen kaliti in zmanjšati pomen obiska maršala Tita v Londonu in vplivati na potek razgovorov. Vsakomur mora biti jasno — poudarja nocojšnja »Borba« da nikakršna nevarnost ne grozi albanskemu narodu od Jugoslavije. Nasprotno — ne' odvisna in svobodna Albanija, v kateri bi albansko ljudstvo bilo gosjjodar. predstavlja življenjski interes naše države. Z drugp strani pa so iz zgodovine •nani italijanski apetiti do Albanije. Italija je najmanj priznavala albanskemu ljudstvu pravico, da samo rešuje svoje probleme. Zato je skrb Rima, zaključuje »Borba«, v tem trenutku odveč in nima zveze interesi albanskega ljudstva temveč sam0 z raznimi načrti ki jih kujejo v Rimu proti tem interesom B. B. Egipt odklonil anglo-smenške predloge njegove obljube o novih delovnih centrih za brezposelne. Spričo vseh teh priprav, ki jim po drugi strani prav jako odgovarjajo priprave opozicijskega bloka, se moramo tud i mi Slovenci na Gori- ■ škem in t; Beneški Sloveniji upravičeno vprašati: nKako . pa je z našo zadevo? Kdo bo zastopal v rimskem parlamentu? Ali bo naša narodna manjšina tudi za naprej ostala brez svojega zastopnika?* Clen 56 republiške ustave pravi, uda voli enega poslanca vsakih 80.000 ljudi ali frakcija, ki šteje nad 40.000 prebivalcev*. Po tej določbi ustave bi i meti torej tudi Slovenci v Italiji pravico do enega svojega zastopnika. Toda ta določba bo gotovo izgubila na svoji vrednosti, saj volilni zakon že po svojem bistvu izigrava ustavo. Njegova volilna ureditev po kolegijih in pokrajinah ne dopušča, da bi Slouenci iz Goriške in Beneške Slovenije nastopili skupno. Prav tako še vedno ni nič z deželno avtonomijo in specialnim statutom za nas Slovence, ki jih predvideva ustava in so ostale kot toliko drugih stvari, še vedno samo obljube. Francozi iz doline Aosta imajo s posebnim določilom zajamčenega enega svojega zastopnika v rimskem parlamentu, ne glede na šteuilo volivcev in oddanih glasov. Zakaj vlada tiste države, ki pravi, da je zibelka civilizacije in demokracije, ne zajamči tudi naši narodni manjšini enega zastopnika v parlamentu, da bo tam prikazal naše potrebe in bil posrednik med nami in rimsko vlado? Saj vendar šteje naša narodna manjšina skoraj toliko pripadnikov kot Francozi v dolini Aosta, ali kot italijanska manjšina v Jugoslaviji, ki ima celo več svojih zastopnikov v beograjski skupščini. Gospod De Gasperi in njegovi nam bodo morda zopet prišli zatrjevdt, da smo lahko srečni, ker živimo v Italiji. Toda niti on niti kdo drugi njegovih nam še ni pojasnil, v čem naj bi obstajala ta sreča, ko pa nimamo niti svojega manjšinskega zastopnika v parlamentu, da o senatu niti ne govorimo in so nas tudi v goriškem občinskem stietu z volilno reformo prikrajšali vsaj za dva sveto- KAIRO, 16. — Polkovnik Oamal Abdel Naser, Nagibov , valca- ožji sodelavec je izjavil, da je | Ce obstaja ta sreča samo v Egipt odklonil britansko-ame- tem, da plačujemo davke, da riške predloge in vztraja pri naši fantje služijo t> italijan-brezpogojni evakuaciji pod- ski vojski ter si za nabor ne vTr °b a^ue- em prekop“-1 smejo okrasiti z zelenjem in Nadalje odklanja vsako sred- /. . . J ‘ njo rešitev in je naklonjen ; cvetlem nltl svojega voza, če ameriškemu posredovanju, da ’ imamo skratka le obveznosti bi olajšalo rešitev evakuacij-1 in dolžnosti, po drugi strani skega vprašanja. Naloga Ame-! ri’-e bi v tem pogledu bila! ista kot pri reševanju sudan- j skega vprašanja. Ministrski predsednik Nagib je poslal su- POSVETOVANJE ITALIJANSKIH DIPLOMATOV REŠUJE ZAVOŽENO RIMSKO ZUNANJO POLITIKO Politiko pa/ače Chigi je v številnih vprašanjih, zlasti pa glede FLRJ, zašla v slepo ulico • Umetno napihovanje tržaškega vprašanja De Gaspenjeva zadrega v senatu zaradi njegovega ravnanja med pivo svetovno vo/no (Od našega dopisnika) | stičnih stopinjah, doživela vrsto RIM, 16. — Danes zvečer so | p0,za^?,Y' se v palači Chigi začela posve. I Italijanski tisk pri tem mno- Razgovori gen. Dapčema WASHlNGTON, 16. - Načelnik generalštaba JLA generalni polkovnik Peko Dap-čevič je v prvih dveh dneh svojega obiska v ZDA obiskal razne vojaške ustanove. Med svojim obiskom v ZDA se bo Peko Dapčevič razgovarjal tudi z ameriškimi vojaškimi zastopniki o raznih vprašanjih, ki zanimajo obe državi, zlasti pa še o ameriški vojaški pomoči Jugoslaviji, predsednika m^eUke !težave pa b' lab*° -p-nv*dV do zanimanjem. i BERLIN, 16. — Berlinski dopisnik švedskega lista «Da-gens Nyheter« trdi, da je mesto Sčečin od danes pod mešano sovjetsko, poljsko in nemško upravo. Prvi komisar za varnost je baje sovjetski general Menkov, prvi civilni komisar pa Nemec Winkel. Eisenlmrjeve težave zaradi Charlesa Bohlena NEW YORK, 16. - Spor ned Eisenhow'rjevo vlado in desnim krihim republikanskih senntorjev se še nanrej zaostruje Zlasti je pršel do izra-pustolovščin na zu- za pri imenovanju ameriškega veleposlanika v Moskvi. Vla- tovanja predsednika vlade in zunanjega ministra De Gaspe. rija z italijanskimi veleposlaniki v Parizu (Quaroni), v Bonnu (Babuscio-Rizzo), v Wa-shingtonu (Tarchiani) in v Londonu (Brosio). Razgovorov se je udeležil tudi podtajnik zunanjega ministrstva Taviani in še nekaj višjih funkcionarjev palače Chigi. Na seji so po uradnem poročilu proučevali vprašanja, ki se tičejo italijanske zunanje politiKe na raznih področjih v zvezi s sedanjim svetovnim položajem. Za jutri so napovedali še eno sejo, nakar bodo veleposlaniki spet odpotovali na svoja službena mesta. V obeh dneh se štirje veleposlaniki sestajajo tudi posebej z raznimi funkcionarji zunanjega ministrstva. Posvetovanje Italijanskih diplomatov je bilo sklicano precej na hitro in je javno mnenje nekoliko iznenadilo. V mnogih krogih vidijo v tem potrdilo, da je italijanska zunanja politika v zadnjem času večkrat zašla na slepi tir in storila več nepremišljenih korakov, ki se ji zdaj bolj ali manj mašču jejo. Zlasti je očitno, da je pa lača Chigi zašla v slepo ulico v svoji politiki do Jugoslavije in da je zaradi te slepe politike, ki hodi po starih imperiali- go poudarja besedo Trst. čeprav je očitno, da je pomen tržaškega vprašanja v sedanjem mednarodnem položaju precej neznaten, ali bolje, da dobiva samo tisto važnost, do katere «Esteri», ki izraža mnenje palače Chigi. Revija pravi, da «Italija ni na Balkanu« in da «če ima očiten splošen interes, da se ohrani mir na Balkanu in še poseben interes, da 6e v primeru napada obramba začne čim bolj vzhodno od njenih meja, vsaj zato, da bi imela več ga zna italijanska diplomacija j časa za koncentracijo svojih napihniti. Zato je gotovo, da se bo tržaško vprašanje pojavilo tudi na posvetovanju veleposlanikov, zlasti v zvezi s problemom, kako ga naj italijanska diplomacija v tem ne ravno ugodnem trenutku forsira, da bi čim bolj izkoristila možnost izsiljevanj ki jih nudijo bližnje volitve. Druga važna točka razgovorov bo gotovo potovanje maršala Tita v London; besne in vsekakor naročene reakcije v italijanskem tisku kažejo, da gre tu za nekaj, česar se palača Chigi boji. Verjetno bo moral londonski veleposlanik Brosio obširno poročati; prav tako bo zanimivo, kaj bo povedal Tarchiani, o vtisih s svojega nedavnega razgovora z Dullesom. Nadaljnje pomembno vprašanje je balkanski pakt. do katerega 'e Italija zavzemala doKaj neprikrito sovražno stališče, danes pa se je znašla v zadrgi pred glasovi, da bi bilo zaželeno, ko bi se mu tudi ona pridružila. V zvezi s tem je zanimivo, kaj piše poluradna revija sil, ima tudi očiten interes, da se izogne nevarnosti, da bi bila zapletena v kak balkanski spopad, v katerega se ne bi zapletle ostale države NATO«. V tem kratkem stavku je v diplomtsko zavitih besedah obsežen lep kos italijanske politike: Jugoslavija naj ostane izolirana, tudi če bi bila napadena, pa tudi varljiva misel »lokaliziranega spopada« na Balkanu. Dokler pa bo palača Chigi gledala na stvar tako nerealistično, ji ne bodo tudi o>>-svetovanja veleposlanikov pomagala iz slepe ulice. V senatu se je nadaljevala in zaključila splošna razprava o volilnem zakonu. Proti koncu predpoldanske seje je prišlo do zanimivega incidenta, ki je spravil De Gasperija v nemajhno zadrego. Nekateri opozicijski senatorji so se namreč lotili kočljivega vprašanja njegovega ravnanja med prvo svetovno vojno, ko je bil poslanec v dunajskem parlamentu, zla sti pa še v zvezi s smrtjo Ce sare Battistija. A. P. danskemu generalnemu guvernerju Robertu Howeju brzojavko, v kateri poudarja svoje nezadovoljstvo do razlage o nepravičnem ravnanju s tremi egiptovskimi odvetniki, ki jih je vodil bivši zunanji minister Šalah El Din, ki so šli na potovanje v Sudan. Nagib pobija trditev. «da so se bali za varstvo potnikov«. Ce bi to «opravičilo« bilo upravičeno, bi to pomenilo, da v nekaterih sudanskih pokrajinah ni varno potovati, in bi to obvezalo Egipt pregledati ravnanje vse sudanske uprave in vzdrževanje reda v državi. Poleg tega je Nagib dejal, da britansko-egiptovski sporazum razveljavlja zakon od leta 1952, ki je predpisoval dovoljenje za vstop v nekatere sudanske pokrajine. Unionistične sudanske stranke so generalu Nagibu priporočile nujno zamenjavo v Sudanu bivajočih britanskih funkcionarjev. Generalnemu sudanskemu guvernerju pa so poslale spomenico, v kateri zatrjujejo, da je sodelovanje med oblastmi in političnimi strankami v predvolilni prehodni dobi močno ogroženo z incidenti, ki so se pripetili v Južnem Sudanu. V spomenici zahtevajo pričetek ankete o aretacijah in procesih v Južnem Sudanu v zadnjih štirih tednih. Ako odgovorni funkcionarji ne bodo premeščeni, so stranke zagrozile s skupnimi ukreji proti oblastem. pa smo deležni le Lazarjevih drobtinic z demokrščanske mize, potem se za tako srečo lepo zahvalimo. (Iz sSočes) Wilhe!m Pieck je bolan BERLIN. 16. — V zahodnem Berlinu se vztrajno širijo vesti o resni obolelosti predsednika Vzhodne Nemčije Wilhelma Piecka. Opažajo, da se Pieck ni pojavil v javnem političnem življenju že ves mesec. Vesti o bolezni Piecka so se pojavile že leta 1949 ko je začel večkrat odhajati v ZSSR na oddih. CUjkov pri Conantu 1J. — Vrnovni poveljnik sovjetskih sil v Nemčiji general Cujkov je danes prvič po več mesecih prišel v zahodni Berlin, kjer se je sestal z ameriškim visokim komisarjem Conantom. Razgovor je trajal 45 minut in poročilo o razgovoru pravi, da je šlo za {(protokolarni obisk«. O vsebini razgovora ne dajejo nobenih pojasnil, v političnih krogih pa domnevajo. da je bilo govora tudi o zadnjih letalskih incidentih in o protestni noti. ki so jo trije zahodni poveljniki v Berlinu izročili v soboto sovjetskemu generalu. Medtem je glavni stan ameriških letalskih sil javil da ja začasno priš.o iz Anglije v Zahodno Nemčijo določeno število lovskih letal «F. 86 - Sa-bre«, Ta letala bodo namestili na letališču v Furstenfeld-brucku na Bavarskem. Poju-tiišnjem pa bo prispelo iz ZDA 25 letal «Sabre», ki bodo zamenjala letala «Tunder-jet«. Iz Pariza javljajo, da so sedaj v teku razgovori med državami članicami atlantske zveze, ki so neposredno prizadete zaradi zadnjih incidentov v Nemčiji. Danes so se v Zahodni Nemčiji začeli manevri britanskih letalskih sil pod imenom «Kralj džungle«. So to največji manevri britanskih bombnikov po vojni. Višinski se vrača v New York MOSKVA, 16. — Namestnik zunanjega ministra Višinski je zaprosil za vizum za potovanje v New York, kjer bo še dalje udeležen pri zasedanju glavne skupščine OZN. Po Stalinovi smrti je Višinski namreč postal stalni sovjetski delegat pri OZN- Gottwa!d ni umrl zaradi pisemce PRAGA, 16. — Radio Prag« je oddal danes zvečer poročilo o obdukciji Gottwaldoveg* trupla. Iz poročila je razvidno, da Gottwald ni umrrl zaradi pljučnice in vnetja porebrn« mrene, temveč zaradi notranjih krvavitev kar je za smrt v dveh dneh tudi mnogo bolj verjetno, poročilo pravi, da so pri obdukciji ugotovili poapnenje žil. zlasti pa aorte, ki j« povzročilo rano na aorti m sledečo krvavitev v levi polovici pljučne votline. Infiltracija krvi v pljučno votlino je povzročila simptome pljučnice in vnetja porebme mrene v začetku obolenja. Sicer pa pravi poročilo da je bila klinična diagnoza pravilna, enako tudi zdravljenje. PRIMORSKI DNEVNIK Danes, torek Ne kreni s prave poti nikedar, resnica naj nad vse ti sveta bo. Pravica vodi te in svet bo tvoj! Jedert, Ljubisla« j Sonce vzide ob 6.15 M . j,;S 18.13. Dolžina daeva it5. !i;i vzide ob 6:46 in zat0^,[CJ Jutri, sreda 18. n«« Ciril. Bud-niir JOSIP STRITAR KRITIKE IN POROČILA OB VOLITVAH VODSTVA PRISTANIŠKE DRUŽBE Pristaniščniki so se izrekli proti monopolizmu in ustvarjanju kast Vedno bolj narašča nezadovoljstvo delavcev z raztegnitvijo ita ijan* skega zakonika o plovbi, ki jemlje delavstvu njegove pridobitve Neobjektivno poročanje V nedeljo so bile v Domu pristaniških delavcev volitve vodstva pristaniške družbe za pre. ladanj« blaga na su era. Volili so voditelja družbe, dva njegova namestnika za staro in novo pristanišče ter enega Dristaniščnika, ki bo zastopal družbo pri raznih pogajanjih. Včeraj pa so izbrali ostali odbor družbe Volili so tako, da so na prazno glasovnico, opremljeno s pečatom urada za pristaniško delo zapisali imena tistih pristanišč-nikov. katere je pač vsakdo izbral. cijam formalno sindikalno in-1 od začetka zahtevali suspenzi- Staro vodstvo se je dobro pripravilo na volitve. Enotni sindikat pristaniških delavcev je že pretekli torek sklical akupščino članov vseh treh družb, ki pa se je je udeležilo samo okoli 150 delavcev, čeprav jih vse tri družbe štejejo skupno nad 800. Vse to je kazalo. da se mnogi delavci s sedanjim vodstvom ne strinjajo. Na skupščini so sklenili, da bodo kar potrdili stari odbor družbe za pre.-ladanje blaga na suhem in ni bila torej dejansko niti predložena nobena lista. S takim ravnanjem pa se niso strinjali vsi delavci in tako je skupina pii-staniščmkov predložila svojo listo. Komno je prišlo do tega, da so volili s praznimi glasovni, cami brez označbe kandidatnih list in da je vsakdo napisal na to glasovnico svoje kandidate. tervencijo z zahtevo po suspenziji ukaza in z zahtevo, da bodo lahko pristaniški delavci po svojih zastopnikih najprej razpravljali o zakonih samih in njihovi raztegnitvi ter da jih bodo šele potem z resnimi dodatki in spremembami, Ki bodo zajamčile dosedanje delavske pridobitve pri nas, morebiti sprejeli. Sedaj je delavstvo, ko vidi v praksi, kako raztegnitev italijanskega zakonika o plovbi omejuje njegove pridobitve z raztegnitvijo tega zakonika vedno bolj nezadovoljno in proti njemu vedno odločneje protestira. Vsi delavci vidijo, kako je bilo pravilno stališče Razrednih sindikatov, ki so koj jo ukaza in opozarjali delavstvo na nevarnost, ki mu preti, ko so Enotni sindikati v «Uni-tš Operaia« celo dokazovali, da ima ukaz zVU tudi svojo dobro stran, češ da se bodo tako lahko rešila razna sporna vprašanja, kakor na primer pokojninski dopolnilni sklad. elavci tega stališča Enotnih sindikatov in vodstva pristaniških družb še niso pozabili, zato so tudi zaman vsi poskusi, s katerimi bi ES hoteli to svoje prvotno stališče pri' riti. Vse to pa ne sme oplašiti de- V zvezi s stavko železničarjev je «11 Corriere di Trieste# v soooto objavil vest, dobljeno na stavKovnem odboru, po kateri naj bi jugoslovanski’ železničarji na openski postaji premikali tovorne vlake ter prt tem tudi opravljali delo, ki ga po navadi opravljajo železničarji Tržaškega ozemlja. Čeprav je list omenil, da je vest dvomljiva, pa je potem zašel v protislovje in iz te nepotrjene vesti izvajal določene, za las potegnjene zaključke. po katerih naj bi bili jugoslovanski železničarji milo rečeno stavkokazi. To vsekakor ni objektivno poročanje, kajti dolžnost novinarjev je. da vsako vest preverijo. Prav zato je «Corrie-re», »Giornale di Trieste# in celo «Cittadelli» v ponedelj-ski izdaji tega lista nudil možnost smešenja, kar mu nika-koi ni šlo v korist. Res je, da je list v nedeljo objavil po- PSFG na Vidalijevi Uniji ! •* skupno borbo . pravek, toda na tako skritem fov Raz' mestu, da ga je najbrž le ma-rednih sindikatov je še vedno ; lokdo opazil. Tako ravnanje cas, da delavstvo ohrani svoje pa seveda ni niti objektivno pridobitve. J niti resno. VERONSKI IN PADOVANSKI MIŠINI PRED SODIŠČEM TUDI PRED VOJAŠKIM SODNIKOM FAŠISTI KRŠILI RAZGLAS ZVU ŠT. 2 Obtoženi Rnssetti z Iztegnjeno roko pozdravil predsednika sodišča Inscenirana demonstracija na hodniku - Razprava bo 24. t. m. 24. t. m. bo zavezniško so-1 svobodo. De Boni bi moral taka dejania kot to delo mr dišče sodilo vse neofašistične položiti pol milijona lir kav- Bayliss, prav gotovo ne bo razgrajače, ki so v nedeljo 8. cije a'i pa najti dve osebi, i spravilo k pameti sfanatizira- Predložitev druge liste oziro- | marca uprizorili na Korzu ki bi zanj garantirali. j no mlečnozobo drhal. mi opozicijski nastop dela de-| uradno nedovoljeno mani-1 Nadalje bi se moral dvakrat] _________ lavcev je velike važnosti za | festacijo. Tedaj je med raz- dnevno oglasiti na policiji in vse pristanišenike. Zgodilo se j grajači eksplodirala bomba in i ne bi smel brez dovoljenja je v pristanišču prvič, da so I policijsko poročilo je jasno, ’ sodišča zapustiti Tržaškega o- se delavci uprli nedemoxratič- 1 da je bila bomba vržena zemlja. Samo pod temi pogoji nim metodam ter se izrekli iz sredine demonstrantov. Po- j bi lahko De Boni prišel na proti ustvarjanju kast, k čemur | licija je takoj po eksploziji začasno svobodo, toda prekr-bi nujno dovedlo tako avtoma- aretirala več ljudi, seveda naj-ršek ene teh točk bi zadosto- tično potrjevanje starih odborov. Ta.co je zmagalo demokratično načelo, da mora vodstvo družbe odgovarjati svojim članom to je volivcem, za svoje delo. Pri tem ne gre za to, da bi dvomili v poštenost nekega Tiin:ca na Čampo Marzio io šoia pri Sil Jakobu prog ašeni za nuina de a Ukaz ZVU štv. 38. proglaša dela za gradnjo splošne sadne in zelenjadne tržnice na Čampo Marzio v Trstu, v skladu bolj vroče, in jih spravila v j val za preklic. Ni znano če zapor. Vsi so bili tujci iz Ve- je De Bom sprejel predloge, rone in Padove, ki so prišli j Ko so obtožence uklenjene okrepiti tržaško fašistično dr-j odpeljali iz dvorane pa je na I z načrtom tehničnega urada hal za naprej organizirane ■ hodniku prišlo do manifesta- tržaške občine z dne 23. sep- izpade. (cije, čeprav v manjšem obse- tembra 1952, za javno korist- . . . - .. V vrsti ranjencev je polici- gu Skupina neofašistov in na, nujna in neodložljiva. Raz- voditelja. Naj bo voditelj ali I ;a izvedla v zadnjih dneh še nekaj histerističnih gospa in i lastitveni postopek in omenje- član odbora še tako po:ten in —.--i* i.. — j-*-,- .. — i na Hoia mn—i« v,;*; —a- dober, dejstvo da je že vnaprej gotov, da bo izvoljen, ne glede na svoje delovanje, ga ne more spodbujati in mora iz njega ustvariti birokrata, iz vseh odbornikov pa kasto. Ce pa ta odbornik ve, da ga bodo dela /ci izbrali le če bo delal v njihovo, to j- skupno korist to je da mora pred njimi odgovarjati za svoje delo. tedaj je nujno, da bo kar najbolje o-pravlja' svojo dolžnost. Prav v nekaj aretacij in tako je vse gospodične, ki so držale v ro- Ina dela morajo biti začeta do .. • v* v _ . v __1 l.M L. — _ i _ t_l a. __ n - . Iti ri n n n —1 t 1____r aretirane pripeljala včeraj po- kah napol skrite seveda, ita- j 2*' decembra 1953 in končana noVon pred sodišče, kjer je lijanske trobojnice so aretiran-j do 31. decembra 1956 mr. Bayliss odločil, da bo raz- ce pozdravljale z iztegnjenimi | ^.S .podobnim^ ukazom št. 33 je Sinoči je vodstvo PSVG objavilo po agenciji ANSA poziv «vsem političnim strankam, združenjem, krožkom in drugim ustanovam mesta in cone A, naj se obrnejo na štiri velike sile. ki sedijo v Varnostnem svetu OZN z zahtevo po unifikaciji obeh con, odstranitvi sedanjih okupatorjev a za imenovanje komisije OZN, ki nai prouči pogoje na STO ki vzbujajo zaskrbljenost komisije, ki naj bi imela med drugim za osnovno nalogo pozvati prebivalstvo, roj se izreče o svoji usedi s plebiscitom#. Kakor se torej vidi je vodstvo PSVG s tem pozivom prvo izned vseh političnih strank cone A v bistvu pristalo na mani kominformistični Vidalijev poziv o komisiji OZN, ki naj prevzame uvravo nad obema conama STO Cili obeh pozivov — kakor tudi raznih drugih predlogov na podlagi tristranske izjave drugih itaHjanskih nacionalističnih strank — pa je na ta ali oni način odstraniti jugoslovanske enote iz cone B Tudi ob tej priliki je enkrat poudarimo i"tovetnost politike agenta ru-ke zunanie politike v Trstu in politike tržaških a-gentur rimske imperialistične central in njenega priveska, za kakršneg- se je še en'-rat izkazalo tržaško vodstvo FSVG name-to da bi g'ede tržaškega vpra anja vodVo resnično socialistično politiko. Hkrati z gornjim pozivom je PSVG pozvala »prebival-stvo. zlasti pa mladino, nai ne naseda provokaciji ob priliki 20. marca in naj se ne udeleži zadevmh manifestacij, ki bi postale lahko nevarne za Trst in bile morda usodne za cono B». Prav Toda — spominjamo se še prav dobro da je tudi De MarsanicT v nedeljo 8. t. m. pozival svor’e veronske in pa- USPEL ZBORA KONCERT IGO GRUDEN" •ju i; ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V nedeljo zvečer so imeli v | licije pogasili plamen. Občina. Nabrežini pomemben in raz-: ki je lastnica nasada, je utrpe-ueseljiP kulturni dogodek: pr- la približno 2.000.00o'lir škode uič je s samostojnim koncer- tom nastopil domači pevski zbor algo Gruden« pod vod- Včeraj popoldne se je iz do sedaj še neznanih razlogov stvom pevovodje Karla Bošt- razširil požar tudi po gričku jančita. Za to priliko je bila [ znanem pod imenom Srednji prijazna in akustična dvorana j breg in v kratkem času zajel kulturnega doma polna kot že dolgo ne in z obrazov vseh prisotnih si lahko razbral veselje in zadoščenje, da po res dolgem času prisostvujejo koncertu domačega zbora. Brez pretiravanja: bil je kar prazničen občutek, ki ga je zbor s svojim nastopom tudi povsem upravičil. Ze v prvem delu koncerta, ko je zbor pel umetne in zahtevne skladbe, je pokazal, da je dobro uvežban in da se je res marljivo m z ljubeznijo pripravljal na ta nastop. Pri drugem delu pa je z res dobrim podajanjem narodnih pesmi zbor naravnost navdušil poslušalce. Do izraza je prišla njegova glasovna uravnovešenost, jasnot glasu, zadovoljiva izgovorjava in smisel za interpretacijo, za kar travo v širini 8 tisoč kvadrat iuh metrov. Gasilcem so pri gašenju priskočili na pomoč domačini kakor tudi policijski agenti in vsi skupaj so eno uro kasneje že pogasili ogenj. Požar je povzročil okoli 40.000 lir škode. Gospodarska delegacija iz Trsta na Dunaju Gospodarska delegacija iz Trsta, ki se mudi na Dunaju, je včeraj priredila tiskovno konferenco pod predsedstvom Bartoliia in ob udeležbi pred-stavnivov raznih gospodarskih listov, predstavnikov gospodarskih in turističnih organizacij, predsednika tržaškega velesejma, predsednika tržaške usta- . nove za turizem podoredced-gre velik del zasluge spretne-! riika industrijskega pristanišča mu in nriii„hi.— in predsednika centra za gospodarski razvoi Trsta. Govor- mu in priljubljenemu pevovodji tov. Boštjančiču. Čeprav je ugajal ves program, pa sta nedvomno najbolj navdušili Boštjančičeva «Naš Krasu in zaključna tPesem Nabrežmcev v nemški internaciji#. Zboru, ki se lahko pohvali, da ima v svojih vrstah mnogo mladih pevcev in njegovemu pevovodji tov. Boštjančiču vse priznanje za lep koncert in voščilo k nadaljnjim uspehom. niki so poudarili važnost trža-škega^ pristanišča za Avstrijo in važnost gospodarskih stikov med Trstom in Avstrijo sploh. Preklic u\azov št. 5 in 6 o upravi ladjede oice Feszegj v četrtek 19. marca 1953 ob 16. uri v NABREŽINI dramo Helle VVoulijoki petek 20. marca 1953 ob 20. url v NABREŽINI Schillerjeva tragedija « RoMetU. I6.30: »Sinji vaji* Mayerhofier, m«*,, i Schubertova in ba. Excelsior. 15.00: Stevvart Granger. •Scaramoutf _______________________ KCI' oarv]li k' ker, Janet Le.gn. NazioDale. Charles Coburn^ W'm f Rock Hudson. FeMce^liUO: nel Conde, Elvira R Jalandonl. ,Grff; Filodrammaiico. 'Vanda#; Yvonne SalX_ VVillard, Giuleda^ $1 Masinjj Mladini l«1011 Stoppa. prepovedano. .. Aji Arcobaieno. 15.30: «S. Curtis, P‘pn Tony Barvni film. Astra Rojan. 15.30: « ',jt Kirk Douglas, 1- 1 Velik®,? ?[ stolovski iilm- PD »VOJKA SMUCa priredi danes ob 20. uri v «Gregorčičevi» dvorani v Ul. Roma 15/11. PREDVAJANJE SKI-OPTICNIH POSNETKOV s potovanja po Švici, ki jih je posnel tov. MARIO MAGAJNA m ki jih bo tudi komentiral. dovanske fašiste, naj se nvzdr- F) / D žijo». a so pol ure zatem zače- rrOSlCLVCL O. ITlICLFCCI 1, n, V. K- fc srg£i pQ ubogih mladeničev, ki morajo za svojo domovino čepeti v zaporu, z nastopom policije se je črnosrajčna zalega oddaljila verjetno v strahu prava proti nijm 24. t. m. Na rokami in tarnale nad usodo j obtožni klopi so sedeli poleg j Mioni Immacolate in Libere i Zoppolatove, ki so jo aretirali j v soboto, tudi Bolla Arnaldo. I Buzzi Ermes, Viarelli Eugenio,^( j Ferro Rino, C-randihetti "Lui-j dh še kakšni nerodi rhed njo I gi, Marani Paolo, Riolfi Lu- j še enkrat ne bi sprožila ] ciano, Ruspini Luigi, Tomba j bomba. I Aldo, Rossetti Vinicio, Trabuc- Izzivalno nesramnost obto-tera je važnost svobodne izb're | chi Lorenzo In edini Tržaaan ! ženega Rcssettija in drhal Mario De Boni. Odsoten pa je na hodniku bi po svojem bil zaradi holezni (ostal je mnenju morala biti strogo namreč v zaporu) Baldi Baldo. ] kaznovana, saj obstaja raz-Agent, ki je vodil preiska- [ glas ZVU št. 2 15.IX.1947 po vo je predsedniku izjavil, da j katerem se kaznuje apologija delavcev, ki izvolijo najboljše. Ravno zato ni tolike važnosti? kdo bo to pot izvoljen, marveč je mnogo bolj važno da se pri voi tvah vodstva in odbora spoštujejo demokratična na ela in volja vseh delavcev. V tem je tudi jamstvo za uspešno in koristno delo novega odbora. Ob teh vo.itvah pa se je poleg pozitivne pokazala tudi negativna plat, to je poseg novega urada za pristaniško delo, ki mu po i azu ZVU načeluje gospod Tirom. Ta urad pa je bil ustanovljen na osnovi raztegnitve italijanskega zakona in pravilnika o njegovi uporabi, ki se tiče tudi dela v pristanišča in prisl tniških družb. Ob raztegnitvi tega zakonika meseca januarja smo podrobno pisali o njem in tudi Razredni sindikati so zavze'i proti temu Zakonu odločno odklonilno stališče. Medtem pa niso Enotni sindikati in vodstva pristaniških družb delavcev niti obvestili o vsebini tega zakonika ter se tudi niso jasno izrekli proti njemu. Razredni sindikati, ki so takrat pristaniš e delavce s posebno okrožnico se nanili z novimi zakoni, so tudi pozvali vse tri pristaniške družbe naj zahtevajo suspenzi o ukaza ZVU št. 1 (ukaz je raztegnil zakonik o plovbi na Tržaško ozemlje) Nadalje so Razredni sindikati pozvali Zvezo pristaniških delavcev ES, naj skliče skupščino vseh delavcev. Na tej s. upščini naj bi sprejeli resolucijo z odločno zahtevo po suspenziji omenjenega ukaza ter to zahtevo izročili prist ijmm oblastem. Končno so pozvali Konfederacijo enotnih sindikatov, naj predlaga Delavski zbornici in ostalim sindikalnim organiza- ZVU proglasila za javno ko- ristna, nujna in neodložljiva dela gradnjo nadaljevalne osnovne šole pri Sv. Jakobu, ki se morajo začeti do’ konca tekočega leta in zaključiti do 31. dec. 1955. JAVNA DRA2BA Tržaška občina javlja, da bo v soboto 4. aprila t. l. javna dražba za dobavo raznih vrst kamna, ki ga potrebujejo za redno in izredno vzdrževanje rest v mestu, predmestjih in okolici. Podrobnejše lnrormacile dobHo interesenti - * r. , . , —,, , . - — v sebi štev. 203, občinskega urada so vsi razen De Bonija obto- fašizma. Gledanje «z viška na | za sklepanje pogodb, ženi, da so 8. marca sodelo- li metati bombe nerodnosti le nase — in da je demokršlansko glasilo dan pred tem prav tako «poziva-lo» na kar sta Bartoli in Palu-tan z osebnim obis' om v bolnici izkazala posebno hvaležnost in sočutje ter čast ran;e-nim m’adim herojem, a v Rima m Milanu je demokristi.vn-ski notranji minister Scelba i'dcl dovoljenje za protijugoslovanske demonstracije. Ali nai po pristajanju PSVG na kominformi-tično, t j, rusko zunan-epolitično linij o o komi-iji OZN še verjamemo v iskrenost njenih pozivov? Prispevek slovenskih šol za ho andske poplovi jence v B urhu v licih, Slovenske osnovne šole v coni A, so zbrale znesek lir 19a.I10,— za pomoč poplavljen- cem severnih, držaj. Tako je L?*,'" ^a“ar Tl?,raf tud' slovenska osnovna šola ! ?m je flet- izkazala svojo prijateljsko po-, r?,nnJE\ rv”p-U- t' ,1 moč prizadetim nonlavlionrom i- ■ Dijakinja Jankovič Nora je zaigrala na klavir «So- V dvorani prosvetnega dru štva v Barkovljah je bila v nedeljo popoldne proslava8. marca, mednarodnega praznika žena. Zoranim žena.n, ki so napolnile dvorano, je spregovorila tov. Kocijančič Valerija - Spela ter poudarila pomen tega d.ie. Sle il je pester in bogat spored, pri kacerem so sodeiovale pionirke, dijakinje in žene tega okraja. Kot prva točka sporeda je bil nastop ženskega pevskega zbora, ki je zapel tri pesmi in sicer: «Kje so moje rožice», «Kaj ti je deklica» in elzpraševalnica». (Pri klavir, ju je spremljal tov. Milan Per-tot). Nato je dijakinja Neva Bratina zaigrala na harmoniko «Ogrski p es# in «Valček va-riato». Duet Vida Jagodičeva in Pina Doles je zapel «Tiha ncč» in «Kadar boš ti vandrat Ukaz ZVU štv. 39, ki je sto. pil v veljavo dne 9. marca 1953. preklicuje ukaza štv. 5. in 6 z dne 19. januarja 1949. Ta ukrep je bil storien na priporočilo upravnika ladjedelni-ce Fe!szegy. ZVU ukaz štv. 5/1949 je po. oblaščal »Ustanovo za izkoriščanje virov#, da upravlja lad. jedelnico Felszegy vse dotlej, dokler ne bo spet solventna, z ZVU ukazom štv. 6/1949 pa je bil Carlo Nicolo Giacomelli imenovan za upravnika ladje, delnice Felszegy. Posnetki prikazujejo zgodovinske, kulturne in po. krajinske zanimivosti Švice. Člani društva in prijatelji vljudno vabljeni. Osvobodilna fronta izleti vali pri nedovoljeni manifestaciji. Trabucchi je nadaije j tudi obtožen, da je ilegalno I prišel v Trst, medtem ko je i De Boni obtožen, da je pomagal Trabucchiju pri begu in mu priporočil, da si obrije brado, da ga policija ne bi spoznala. Beg se je seveda ponesrečili in tako Trabucchi (čeprav brez brade) kakor tudi De Boni sta bila pri devinskem bloku aretirana. Predznost neofašističnih razgrajačev je tudi včeraj prišla do izraza med poimenskim ugotavljanjem njihove prisotnost . Ko je predsednik pokli- moč prizadetim poplavljencem in s tem pripomogla olajšati gorjč in povečati prijateljstvo med narodi. IZPRED ZAVEZNIŠKEGA VOJAŠKEGA SODIŠČA FODKUPOVALCI IN PODKUPLJENCI tehničnega urada TRUST pred sodniki Proces proti 45 podjetn kom odložen do nadaljnjega, 7 obto Ženih urednikov pa se bo ponovno zagovarjalo 26. marca I. I. Nekaj minut po 9, uri je bila , dvorana prizivnega sodišča do cal Possettija je ta vstal ter j ?®dnjega kotizka napolnjena, z roko nesramno po fašistič- Občinstva je bilo malo, skoraj no pozdravil. Seveda je ta ge- nl6> ll} ve® razpoložljivi prosta razburila predsednika, ki , ?ror; fudi tisti rezerviran obje obtoženca opozoril (prema- J C1I*?*VU>. ao. napolnili obtoženi kov obtožencev, je predsednik I niso prečitali Sandrinove, ker prebral za vsakega posebej ob. * je bil njegov zagovornik odv. tožnico. I Giannini zaradi bolezni odso- Vmcenzo Schifo je obtožen,! ten. Zadnji je prišel na vrsto da je prekršil proglas št. 1 člen Giulio Catellani, katerega obte. Io za tako nesramnost) da takih dejanj ne bo dopuščal. Predsednik je Zoppolatovo izpustil na začasno svobodo pod pogojem, da se dvakrat podjetniki in njihovi zagovorniki. Kot je J> znano, je policija po preiskavi, ki je odkrila nepošteno delovanje 10 uradnikov ameriškega vojaškega teh. dnevno, kakor Mionijeva, zgla-1 ničnega TRUST, obtoži- si na policiji, medtem ko je vsem drugim, tudi De Boniju, katerega prekršek je težji kot sodelovanje pri nedovoljeni manifestacij, odrekel začasno svobodo. Ker pa je odv. Gefter-Wondrich, ki brani vse obtožence razen Mionijeve. vztrajal za De Bonija, da bi ga, pa čeprav proti kavciji, izpustili na začasno svobodo, je predsednik predlagal pogoje pod katerimi je bil pripravljen izpustiti De Bonija na SE EN KR; SEN PROIZVOD TRZflSK H LADJEDELNiC „VICTORIA“ ODPLULA NA SVOJO PRVO VOŽNJO Leje besede visokih obiskova cev. toda ža'osloo dejstvo, da bo tudi ta ladja ime.a oskrbovaioo bazo v Genovi Vlačilci so včeraj ob 12. uri odvlekli novo mojstrovino tr-žaš.ih ladjedelnic, potniško ladjo «Victorio» na odprto mor.e, na prvo vožnjo proti Daljnemu vzhodu. Slovesu je ob pomorsk. postaji prisostvovala številna množica. Radovednežev pa ni privabil sam ■ za Trst v zadn em času dokaj neobičajen pogled na zasidrano ladjo ob potniškem pristanišču, temveč tudi zavest da je ta nova ladja zgra ena v tržaških ladjedelnicah. Zai pa bo tudi ta ladja naredila samo prvo vožnjo iz Trsta in ob povratku odplula v Genovo. Vsi svečani obiski, katerih je bilo včeraj na ladji precej, ne bodo spremenili te osnovne ugotovitve o usodi najno-vejše ladie, zgrajene v trža-ikih ladjedelnicah za uTržaški Lloyd» Ladjo je tako obiskal med drugmi j.cof Santin, vsi najvidnejši »londonski# itali- janski funkcionarji z Diegom de Castrom, dr. Memmom, dr. Lelmijem na čelu, ni izostal «prefekt» Palutan manjkal je samo župan Bartoli, ki je na dunajskem velesejmu. Ladjo so obiskali tudi visoki zavezniški častniki in med njimi gen. VVtnterton v spremstvu gen. Mac Faydena, poveljnika ameriških čet. Predsednik Lloyda adm. de Curten in predsednik ladjedelnic ing Smeraidi sta ob tej priliki dala za radio tudi nekaj izjav, v katerih sta poudarila visoko tehnično in delovno sposobnost delavcev ladjedelnic in podčrtala, da se Lloyd vrača na staro progo in si s tem pridobiva izgubljene pozicije. «Victoria» jt. odplula z daljšo zamud), ker bi morala iti na otvoritveno vožnjo že 2. marca. Isto velja tudi za »sestro# »Aston ki bi morala odpluti 23. aprila. la tudi podjetnike, ker so ti z večjimi ali manjšimi vsotami podkupovali uradnike, ki so jih obveščali o delih in drugih po. drobnostih. Spočetka so obtožili samo uradnike, toda potem so preiskovalni organi spozna, li, da imajo tudi podjetniki svojo krivdo, kajti če bi ti ne podkupovali, bi do nepoštenega delovanja uradnikov sploh ne prišlo. Včeraj zjutraj pa je predsednik vojaškega sodišča za določevanje narokov maj. Grabb obvestil vseh 45 obtoženih podjetnikov, da je proces odgoden do nadaljnjega. Vsekakor bodo marsikaterega poklicali za pričo k razpravi proti 10 uradnikom. Kdor bo prejel vabilo, se bo moral odzvati in se zglasiti sam ali z odvetnikom v uradu državnega tožilstva, Odv. Šblattero je hotel, da bi sodišče že sedaj oprostilo njegovega klienta Pezzija, ki je do sedaj vse zanikal, vendar mu je predsednik odgovoril, da ne more storiti ničesar Zaenkrat, je izjavil predsednik, so vsi prisotni osumljeni in tu. di niso. * * * Medtem ko so v dvorani prizivnega sodišča odločali o nadaljnji usodi podjetnikov, sov dvorani zavezniškega vojaškega sodišča že sedeli obtoženi uradniki TRUST in čakali na začetek razprave. Poleg držav, nega tožilca v tej razpravi maj. Grabba je sedel mlad a-meriški kapetan, medtem ko je mr. Bayliss vstopil v spremstvu dveh ameriških častnikov Takoj pn otvoritvi je predsednik prebral ukaz gen. \Vinter. tena, s katerim je imenoval člane višjega zavezniškega so. d i šča. ki bo moralo soditi ne-noštene uradnike Za predsednika je general imenoval mr. Ra.vlissa za člana sod’šča polk R. Mac Donalda Grava in pod. Dobrovnika Vernona C Trbyja VII. ker je s falzificiranjem pre-varil člane ameriške vojske in oškodoval tehnični urad za 900.000 lir. Nadalje je obtožen, da je za svoje delo prejemal od raznih tvrdk in lastnikov Ivrdk vsote denarja. Vsota prejetega denarja znaša 1 milijon 500.000 lir. Giovanni Marchi je obtožen kršitve proglasa št. 2, člena 111., par. «P» ZVU, ker je pre. Jemal denarna darila. Obtožni, ca ga obtožuje, da je prejel od M. Lazzinija 450.000, N. Fer. rantinija 350.000, L. Del Piera 700.000, A. Štruklja 800.000, V Zotta 433.000, S. Bonifacia 102.000, C. ali S. Demia 200.000. R. Martorane 209.000, T. Svag. Jja 340.000, R. Linda 135.000 in od B. Conta 14.000 lir. Anacleta Facchma so obtožili istega prekrška ter ugotovili, da so mu podjetniki dajali vsote kakor sledi: M Laz-zini 300.000, Del Piero 300.000, E. Gottvvald 1.500.000, Martora. na 80.000. Bisiacchi 230.000, Sutter 430.000, Constantin 160.000, Linda 100.000 in Luigi Žerjal 800.000 lir. Giacomo Sintpo pa Je obtožen istega prekrška in sicer, da je dobil od Carla in Sergia Dernija 340.000, Godianija 200.000, Svaglja 250 000 in od Ruzzierja 20.000 lir. Poleg tega je odbtožen tudi, da je prejel od obtoženca Sandrinija 50.000, od Catellanija 400.000 in od Franzuttija 350.000 lir. Mano Piemontesi je po obtožnici sodeč prejel denar od Catellanija in Franzuttija in sic»r 400.000 lir, Andrea Tromba pa je prejel 33.000 lir od B. Conta in približno 700 000 od obtoženega Maria Franzuttija. Tudi Mario Franzutti je obtožen istega prekrška in preiskava je ugotovila, da je dobil od Lazzinija kar 4,705.000, od Ferrantellija 970.000, od Del Piera 2.290.000, od Narcisa Al. berija 200.000, od Carla in Ser. Pia Dernt.ia 650.000, od Puglia. ta 1,114.000, od N. Scherhja 350 000, od Cristianija 200 000 m nd B. Conta 33.000 lir. Sodnik Je hotel prečitati tu. di Ebertovo obtcžnico, toda odv Jacuzzt je sod'šču izjavil, da je obtoženec odsoten, ker Ob prisotnosti številnega i se nahaja v bolnišnici. Obtož občinstva, večinoma sorodni-1 nice seveda niso prečitali, kot žujejo, da je prejel sledeča de. narna darila; 200.000 od Lazzi nija, 1,200.000 od Pugliata, 80.000 od Linda, 150.000 od Ep-pingerja, 1,750.000 od Ferran-tellija, 1,400.000 od Del Piera, 450.000 od A, DukiČa, 2,500.000 od Gottwalda, 600.000 od Zotta, 400.000 od Martorane in 100.000 lir od Weissmana. Cat. tellannijev zagovornik odv? Mussaffia-Tiberini je po preči, tanju obtožnice vstal ter izjavil, da je obtožnica napačno sestavljena ter je hotel na podlagi citatov iz ameriškega zakonika dokazati, da bi mora. Io tožilstvo pojasniti tudi pod kakšnim pogojem je obtoženec orejel denar. Odvetniku je odgovoril tožilec maj. Grabb, ki je zavrgel njegovo trditev ter izjavil, da je obtožnica jasna. Istega mnenja je bilo sodišče, ki je zavrglo odvetnikovo izjavo. Ker je s tem končal prvi in glavni del razprave je spregovoril odv. Jacuzzi in zahteval, da odložijo razpravo proti Ebertu. Ker se državni tožilec temu ni uprl, je predsednik odložil razpravo proti Ebertu kakor tudi proti Sandriniju. Kasneje je predsednik sprejel tudi predlog odv. Terpina, da bi tudi razpravo proti Schiffu odgodili, ker Schiffo nima nič skupnega z ostalimi obtoženci: medtem ko so bili vsi drugi uradniki tehničnega urada, Je bil Schiffo zaposlen v uradu za kupčije. Predsednik je odločil, da bo razprava proti sedmim obtožencem 26. marca, medtem ko bo datum procesa za ostale tri določen naknadno sporazumno med državnim tožilcem in obrambo. Vsi obtoženci, tako je končno odločil sodnik, bodo ostali še nadalje na začasni svobodi pod dosedanjimi pogoji, 15 minut pred začetkom razprave pa »e bodo morali prijaviti naredniku in le ena minuta zamude bo zadostovala, da bo obtoženec izgubil pravico do nadaljnje prostosti. Predsednik: Bayliss; člani sodišča; polk R Mac Dona'd G.ray in podpolk Vernon C. Irby: tožilec; maj Grabb; o-bramba; Kezich. Jacuzzi, Poi-lucci, Terpin in Tiberini. i natino allegro«. Sledila je recitacija Prešernove «Siren svetu, ki jo je podala Pertot Gracijela. Učenka Tatjana Uršič je zapela «Tam. kjer teče bistra Zila*- in «TCranuljčki veseli«. Tov. Vida Jagodic je zapela so-lospev »Za'e žene» in >Dekle pomladi». Nato so sledile še tri rec!tacije in sicer: Neva Cok eUvod h krstu pri Savici«. Na-’ja Danev eZajček# in Malija Martelanc «0 Vrbi«. Proslavo je zaključila ženska dramska družina iz Bark oven ki je nastopila s Klaužerjeve enodejanko ePosredova^iicu«. Ce’ntna prireditev je bile zelo dobro Uvedena in zaslužijo tako barkovljanske žene kot vsi tisti, ki so jim pomagali vso pohvalo. 2-DNEVNI IZLET V LJUBLJANO Okrajni odbor OF za Nabrežino organizira dne 5. in 6. IV. Izlet z avtobusom v Ljubljano Vp'so-vanje je pri Švabovih v Šv. Križu in na sedežu OF v Nabrežini v večernih urah do 25. t. m. IZLETA V PULJ IN AJDOVSCINO- Motomuo «Amatori» organizira, v nedeljo 29. marca izleta z motorji v Pulj in Ajdovščino. Vpisovanje dnevno med 17. in 19. uro na sedežu motokluba v Ul. Alfieri 8 (tel. 96160) do srede 18. t. m. Člani, ki še niso dvignili no viti izkaznic ali niso poravnali članarine, naj to čimprej storijo. SESTANEK AKTIVA OF NABRE21NA Jutri 18. t. m. ob 20 url bo sestanek aktiva OF Nabrežine. Na dnevnem redu bo organizacllsko vprašanje. Sestanek bo v kulturnem domu «Igo Gruden#, Ljudska p ros vata PROSVETNO DRUŠTVO »IGO GRUDFNb V NABREŽINI priredi danes 17. t m., ob 20.30 v kulturnem domu «Igo Gruden# zdravstveno predavanje. Predava dr. Sonja Mašera o negi otrok. Vabljeni društveni člani In prijatelji. (gledališče vekdi) SLOVO SKUPINE TORRIERI Danes zvečer se bo skupina Torrieri z novostjo »Cesarica gre na oddih# poslovila od tržaškega občinstva. NASTOP NOVE SKUPINE Jutri bo z Natankonovo »Mladenko# debutirala v Verdiiu skupina Vivi Gioi - Luigi Cimara in Gabriele Ferzettl. MOTOCIKLISTIČNI IZLET V AJDOVŠČINO IN PULJ Motoklub »Amatori# organizira motociklistični izlet v Ajdovščino dne 29. t. m. in v Pulj 28. in 29. t. m. Vpisovanja se sprejemajo vsak dan na sedežu motnk'uba v Ul. Alfieri 8 od 17. do 19 ure do 18. L m. Razna obvestila OBVESTILO Slovenski akademiki v Trstu vabijo na družabni večer, ki bo v veliki dvorani v središču mesta dne 18. t. m. Začetek ob 21. uri. ROJSTVA. SMHT1 IN POHORK po pol-ilr Zapozneli gosfa ruoadii policaja V ponedeljek 5 minut r__ noči sta dva agenta civilne policije opazila, da je še nekaj ljudi v gostilni last Viktorije Rojc iz Ricmanj, kljub temu, da bi moral biti lokal zaprt. Agenta sta vstopila in na njuno opozorilo je mož lastnice začel pošiljati zadnje tri ljudi iz gostilne. Medtem ko je eden od agentov odšel preko dvorišča na cesto, se je drugi ustavil blizu gostilniških vrat. Ko so zadnji odjemalci zapustili gostilno in so prišli mimo agenta, je eden od njih bliskovito zgrabil moža postave za ovratnik in mu ga strgal ter ga istočasno udaril v obraz. Agent je zaradi močnega udarca padel in ko se je dvigal je opazil, da so se vsi trije pripravljali, da ga napadejo. Agent se je hitro umaknil za kak korak nazaj in potegnil iz žepa kij s katerim se je spravil na trojico možakarjev in jih prisilil, k begu. Drugi agent seveda tega ni videl, ker je bil za zidom na nasprotni strani. Oba agenta sta se takoj nato vrnila na poveljstvo, kjer sta zadevo prijavila. Nekaj časa kasneje sta prišla na policijo 48-letni težak Mario Comari in 35-letni Ni-cola Volpicchio oba stanujoča v vasi in hotela protestirati, ker ju je policaj udaril. Ker sta bita oba ranjena so ju z rešilnim avtom odposlali v bolnico, kjer so obema ugotovili poleg vinjenosti tudi razne rane na čelu in zatilniku, ozdravljive v 7 dneh. Oba so pridržali na opazovalnem oddelku, kjer ju je policija zastražila. Pc ve'jstvo je uvedlo preiskavo, da identificira napadalce. Dne 15. in 16. marca 1953 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 21 oseb, poroke pa so bile 3. CIVILNA POROKA: zdravnik Ugo Rosenholtz in akademičarka Pola Paulin. CERKVENE POROKE: pomorščak Anton Aurllia in gospodinja Michelina D’Elia, učitelj Nicolo UrlinI In gospodinja Lidia Cor-rente. UMRLI SO: 61-Ietni Carlo Ca-bas. 66-letna Tereza Stepančič vd. Pahor, 80-letna Olga Paoletti, 51-letnl Giobbe Miloš. 71-letn! Ro-dolfo Pin, 71-letna Gemma Dose por. Borghese, 44-letna Antonia Duich por. Orzan. 50-letna Santh na Taucer por. Casteilan, 67-letna Ludmila Kabilka vd. Urbani, 42-letni Giovanni Mlcol, 82-letnl Giovanni Vittorl, 70-letna Caterina Lupetina, 66-letni Andrea Gherla-nl, 88-letna Josipina Sčučca vd. Peric, 51-letni Giovanni Malabot-ta, 76 letna Maria Gregorovich por. Cova, 68-Ietna Frances~a Metlich por. Krebell, 71-letna E-mllla Mrakich por. Mrakich, 74-letna Virginia Abrami, 65-Ietnl Silvio Legnani, 62-letnl Giovanni Ipavic. NOČNA SLU2NA LEKARN: Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2; De Colle, Ul. P. Revoltella 42; Depangher, Ul. S. Giusto 1; Alla Madonna del mare, Largo Piave 2; Zanettl-Testa d’oro. Ul. Mazzini 43: Harabaglia, Barkovlje In Nlcoli v Skednju. c >Q/A ADEX IZLETI 4., 5. IN 6. APRILA 1953 IZLET V LJUBLJANO-ZAGREB VIPAVO-AJDOVŠČINO OPATIJO-RER0 POREČ CELO Vi C Vpisovanje do 21. t. m. pri »Adria - Expiess», Ul. F. Severo 5-b - Tel. 29243, Grattaciek) (Ul. Batit jjrift., «Plame i», E. neh> , Nazzari, E. Cega"1 je Alabarda. 16.00: »Kdo£ p n ha», Yvonne Nazzari, _ItaliJ*{b*1 brez Ariston. 16.00: ‘?.rf na! Gina Loilobr.gida. " tr( Armonia. 15.30 « yJ(i Scott. R. R.van. NoV j Rose-Marcelli.^^ polj Aurora. 15.30 ja», "najbolj znani ja», najouu Detd<»7-jli ni motivi zadnjin P »riba-dl. 15.30: »St^Lj Garibaldi. 15.30: Oklahame#, Dan.," . Storm. Barvni V Ideate. 16.00: «Rob'" TOČ4 variši iz gozda#, ni film. Im-ero. 16.00: «Pf®S stu», Amedeo N8‘sthT Pampanini, PaoJ® rjc« Italia. 16.00: «Seri*Vl>' ga voza#, Eleonora a, i=!p ts on- »Napravili (jiL, Vide. 16.00: «Napr»™j[, Mio Croccolo. (, io uroccoiu, <# Kino ob morju. vano Mangano, Gassmann. ^ Massimo 15.30: »Vfcjrf* Ann Blyth, David u ^ ni film. .oteli®’’ Mod-err.o. 16.00: JJ VVelles. Savona. 15.00: «PaPa joan Spencer Tracy. .•Ti'01i» Secolo. 16.CO. ^ Azzurro. 16.00: «Ney' j I niki#, B. Stamv/fjir,ji V. Heflin, A. Bolvedsre. 16:°, irorbftii^ podmornica«, M. * MP Marconi. 16.00: A Barvni ilm. . .nest1 V' Novo cine. 16.00: s*ef. legi je#. Burt LaO» u? film. . „ vvCrrft Odeon. 16.00: «LaŽ»- K. son, Irene jtji, Radio. 16.00: Ford, BroderickJ' V TOREK, 17-«; o m K 1 *'J 254.6 m SIJ^ oc tsvuu.Hit. * j lf’ 17.30 KUvirSkl^Djf^Lj. 13.30 Poročila, še zgodovine. in uorice. iu-jv !2r‘£?.?» i?,?* Ud pianisiJv«. TezikO,»ao 2 Gorice. 18.30 J”1 1LV vrtoglavih zvokov.' vesti. 20.00 G. Verdi- ^o t ra v 4 dej. 22.00 V’ pf*' plesu. 23.10 Glasba T i. K1'., 306.1 m a" i. tk OVO.l III ti" .i VAZ 11.30 Lahki ork«45' M vsakega nekaj. ‘ j,ji. ‘jt. želJab- 13.00 Glasba po K 14.15 Raz”*, 18.JJ roc.ia. 14.16 »sr. 17.30 Plesna glasbaj man: Simfonija bertove pesmi, ‘t peSVL L gospodarstvo. ra4.lAt 19.25 Angleščina Lepe melodije r 30# 20.30 Aktualnost: 0 *> jftj melodije. 21.00 CI«*«.J t Agostini Sodanl.^^giod^« Agosiuu dvu«,"" rne‘v,7f i w na:o priliubijene vJiif tjl Richard Strauss: £ni\ H 3. dejanje. 23.00 T«»‘. $1 12.15 Orkester P« nCe ' |0 Ferrarija. 14.00j»A £ ■’ ■ '4.25 Pojeta G. i9.»y di je. I4.za rum-- ka, Buti. 18.05 Čajank l ,j. koncert# - .P'sr schitz. 20.20 «Stirje grobjani#- * ^ s I. O V.V S,.ill,i 327*1 a02.l Slovenske fl0 poC L 12.00 Slovenssc^ por c n 12.30 Poročila. '6j|infod'-)) 3 koncert slovenske 5,14 r. be. 17.10 Lahka R| rodne pesmi J^hankaLgj B »Svoboda# Ivan ISP,(L ijane. 18.40 JsraasBena ^bi6va&f $-sr*ž 20.15 H. Sutte.melstra-J,,, glasba. 22.00 Por’ «UNI0N» Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 je v TRSTU, UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512 - 5939. Prokurator RAVNIK PH0SVKTH0 URIŠil/0 PRIKEDI k.. 5. IN 6. APR*tA LJA^ IZLET V LJUB Ob tej priliki sl bomo ogledali v soboto opero ERO IZ ONEGA SVEfA m v nedeljo »ale( . VRA G Sl Odhod Iz Trsta v soboto 4. aprila Ul. Fab.o Severo. ob JS’ gfl uredil' Prijave sprejemamo vsak dan od 16- do ,19- 3-1 no sobote, 20. t. m. v Ul. Roma 15/IL ‘e Cene nizke I Ola šave pri p^C^eletl°! Pohitite s prijavo, ker Je število Požar v »Bošketu” in na Srednjem bregu Iz neznanih vzrokov se je včeraj okoli poldne razširil v gozdiču pri Sv. Alojziju požar Ki Je v kratkem zajel okoli 4 ha vrtnega in drevesnega na-suda. Ogenj je delno uničil in delno poškodoval veliko število rastlin in sadik iglastega dievja, ki so bile posajene po tistem delu gozdička. Po enournem delu so gasilci s pomočjo agentov gozdne po- i-a« Danes je ljeni oče ■ izdihnil naš ljttb- Štrancar Anton Pogreb bo jutri v sredo 18. t. m. ob 10.30 uri iz mrtvašnice umobolnice pri Sv. Ivanu na pokopališče k Sv. Ani. žalujoča žena, sin Herman, odsotna sinova Evgen in Marijan. sestra Marija z možem Ru- i dijem, družine Strancar, Benco 1 in ostali sorodniki. Trst. II. Bistrica, Sv. Križ pri Vičavi. 17. marca 1953. Z A H V A SO' to* Ob bridki Izgubi naše ljubljene PINE PINUCCIE se srčno sahviljulemn vsem, ki s° * nsnl e»' vali. Posebno zahvalo izrekamo domačemu pevskemu zboru godbi ter ki so jo spremljali na zadnjo pot. darova!ce01 ((Jti vsei° Družina G' joB0 iaNI Prosek, 17. marca 1953. i J^IMORSKl DNEVNIK — S -s 17. marca 1959 PREMIERA SCHILLERJEVE DRAME KOVARSTVO IN LJUBEZEN 'le fc«, uaC13° neke tde>e dvorano ° Tjem iasu ne- 'm“ tudi Z ,UCWnarna in predrti r, 6 nes svoj na-VrikZi n' Sctliller i* tu ZtZmnasprotje ned de- nih ,2Zl? anilobo 1evdal' '•enostjo ,rn hr m med po' tatcrat š» bre2P°"iočnostjo tresti se nrJh9"' k°maj k ^JtDa vLu ^aj°Česa me' ,0 fedeti je zan,mi- tn „(“*'• da nis° Schillerja V n^oVT9dobtela podpirali Jeni m« „ , 1 samo P^bu-bdi „ "ans,Cl stoji, marveč IcaJcršen vetlje.ni fevdalci, fclez „’t-3e bl* tveimarsk i <,e ,°Var,stV0 in «“»>«-tld, močn j U St,0:,i dob’ ‘PfeTret? uspe31 ,n V»ij/cih 0 Bledalce zlasti v r'Clh mestih. je Schiller pisal Kstame dVe st° ™ liramTT’ Se nam zdii° tlom ,n i ,.s sKovar- ^bieri lJu°eenijoYl vred v *** Venri ]0Tn velikzBa An. P‘Uiološfc„ , nefcar>t naivne, »iko.° nab°9ljene in člo-)i io hni- 6’ ^ieQ°vi karakter-♦lici nplZ3r0d^a tjudt in no- ^ Pruin , doloien'k ideoto-^ is /j-,,- 1 Pa človeški li- •“ut ur, 1 m mesa. Ta intri-^afcirn ,rm J* v primeri s sheTT komuj kaj več ^Jtlcj /. ‘fn° podan Jeonc- ? ' Čisar naWept 50»o ti„L , 50 v primeri z ProniC(>,,n pi°^ko globino in ^ tafco rf3° skoraida otročje veri11 Biedalec kar ne na Pruj 3 da Jttt "ista že ’°’ V/alT Luiza in ma- ‘r'n PredZjPTealedala- Pod- Rednikova je v pri-(tTatja it], °6}jlskostjo kakega ^PPeSfcn ®udtja t) «Hamletur> '‘»orna 3 ma,° •it - ------ verjetno ‘Jcnl! ode a Millerjevih, zla-? {1°Pežk- ° Pefi življenjskih c,«u, «r«itejSih potez, i t* morrt Ue karakterizaci-N, fcj- s“tno r,ody Mil-."•tuerii r.a. človeško širši ltiezn* in9lSlZ’ ki sega od , Psuninn..*! čntja časti do ^Pia *’ sovraštva in ite° eKovajstva in dandanes gotovo vse prej kot lahka naloga. Vidim v glavnem dve možnosti realizacije: ali nasloni-lev na klasično tradicijo ali revolucionaren poizkus z modernimi sredstvi in v duhu današnjega časa. Modest Sancin, ki je delo režiral, je predvsem karakterni igralec z ostro izoblikovano igralsko fizionomijo. Kot režiser se je uveljavil šele v Trstu, prej po sili razmer kot po primarnem nagnjenju do tega udejstvovanja. Kot režiserju mu manjka tista iznajdljivost, ki jo je v znatni meri pokazal kot igralec. On pezna odrski metier, toda to pr- delu, kakršno je sKovar-stvo in ljubezen», ne zadostuje. Napravil je komaj kaj več kor razporejanje prizorov in igralcev na odru Da ob koncu igre na primer Wurm kar zakliče skozi vrata neki imaginarni množici, o kateri nihče ne ve, zakaj se je prav tisti trenutek zbrala pred Millerjevo hišo, in že pograbita stražnika njega in ministrskega predsednika (!) za ramena, je pač prenaivno pri-kezovanje, da bi moglo gledalca prepričati. Takim naivnostim (in teh je bilo v uprizoritvi kar lepo število) bi se moral sodobni režiser izogniti, za kar je kajpada potrebna specifično režiserska iznajdljivost. Kljub tem pripombam je vsebovala uprizoritev nekaj dobrih in posrečenih odrskih likov, med katerimi naj omenim Rada Nakrsta kot predsednika pl. (Valterja, ki je dal Schillerjevemu dovolj shematiziranemu liJeu jasno začrtane poteze in kolikor mogoče verjetno karakterizacijo. Godbenik Miller je bil v interpretaciji Jožka Lukeša člo-vtško razumljiv in verjeten, prav tako tud i Nada Gabri-jelčičeva kot godbenikovo žena. Štefka Drolčeva je postavila kot Luiza pred nas lik prave nemške Gretchen s toplino m čustvom, samo pretiho je govorila. (Šepetanje je tre- vV(' ^stilno vlakno «Snian(ir«t0riiih družbe Vlai? P0lii°t-,nedavn° izdelali j. fcno . sko tekstilno id' vsQPr‘ena>>. k> ne gni. &r"o «Ik5Va . v°de ter je Ri tt itf ? kislinam, alka- iz n kemičnim topilom. 0 Priw,°VeRa vlakna je po- df Vskih i5,n° za izdelovanje drugih in- Nered SOvie,sk h ko Vzh zih” ktme zaPravljanja in ta-v ter j- v sovjetskih kolho-a°ral )a,!!!?mariania živine je h SoViMni, tožilec kazakistan. ?al0B Je'5ke republike izdati Ral L j R za iv 1 diiKe uuau h , °2ih :plošno Preiskavo na ^ srednjeazijske >re°e bon oge kazenske J! katero uZV!'iali proti onim' \di 5 *Voin 0 neotovili. da 1 Popi »nemarnostjo zakri. sm živine P r°učevanje nov h metod lenje olioške psiane viiuiinc pum • »*• t? °trnbrilant;ka specialista i'>nkin ;C° Paralizo, dr. A.L.K. i Clas~n dr- Peter McKenzie ^uBenk~,°Wa' sta odpotovala v u tVaU Een. kjer bosta pro-jtRje „p_°v? metode za zdrav- ba izraziti z igralskimi sredstvi in ne s tihim govorjenjem! ) Nekaj novega je bil za nas Ljudevik Crnobori kot dvorni maršal pl. Kalb, malce grotesken v svoji dvorski uglajenosti, ki pa jo je ubral v izrazit tip. Dober lik mladega in plemenitega moža je podal Stane Starešinič kot major pl. 1Valter z izmenjavanjem zadržanosti vojaka in čustvenosti ljubimca. Stane Raztresen je skušal dati spletkarskemu Wurmu nekaj demoniakalnih potez. Tipiziranje mu je uspelo, kolikor sta dopuščala tekst in režija. Lady Miljordovo je igrala Lelja Rekarjeva, ne da bi bila mogla ali znala izkoristiti igralske možnosti tega zanimivega in celo igralsko hvaležnega ženskega lika. Poleg tega je bila njena izgovarja-ta nerazločna. Bojim se, da je bila režiserjeva pogreška že v izbiri igralke, ki tako zahtevnemu ženskemu značaju odrsko po vsej priliki še ni dorasla. V epizodi komornega sluge je nastopil Modest Sancin v izvirni maski in v posrečeni karakterizaciji. Začudilo pa me je, da ga skoraj ni bilo slišati (nastopil je v ozadju in govoril vse preveč šepe-taje). Zlata Rodoškova je kot sobarica dala temu liku dovolj živosti in Josip Fišer in Srečko Košir sta postavila dvoje diskretnih služabnikov. Jože Cesar je napravil ustrezno sceno, ki pa ni bila očitno dovolj hitro zamenljiva, ker so se odmori med posameznimi slikami vse preveč zavlekli. Lepi in stilno izbrani so bili kostumi po osnutkih Anuše Sodnikove. Schillerjeva drama sKovar-stvo in ljubezen» je bila predvsem zanimiv poizkus uprizarjanja klasičnega dela, ki bi mu pa želel vse bolj uspešnega prijema. VLADIMIR BARTOL S proslave 8. marca v Barkovljah. Nastopa žentkl pevski zbor barkovljanskega prosvetnega društva. u lRnsvr°^e Paral ize^ ki sta vila j° leto nled epidemijo dVa danska zdravnika. BiOVA ŽELEZNIŠKA PROGA FOČA - »»LE^E Najkrajša zveza z morjem in njen gospodarski pomen Prizor iz zadnje slike Schillerjeve drame # Ko varstvo in ljubezen*. Prebivalstvo Rosne in Hercegovine, posebno tisto iz Gac. kega, Foče in Bileča je z navdušenjem pozdravilo predlog Dubrovčanov, naj bi zgradila hercegovska železniška magistrala Foča — Bileče, kajti njen pomen bi bil za te kraje ogromen, tako v gospodarskem kot kulturnem pogledu. Od nje bi imel posebno korist tudi Dubrovnik, ker bi se v tem slučaju promet gruške luke (Gruž je predmestje Dubrov. nika in obenem njegova luka! znatno povečal. Vsled tega in s tem v zvezi je prebiva’s*vo izrazilo pripravljenost, da bo z vsemi svojimi mečmi pomagalo pri graditvi te izredno važne železniške proge Misel, da bi se zgradila proga od Foče do Bileča, se je po. MARIO TOSCANO: «UNA MANCATA INTESA ITALO - SOVIETICA» Flirt Mussolini-Stalin Molotov, avtor sovjetsko nemške prijateljske pogodbe, je imel nalogo, da doseže z Italijo si čno razdelitev interesnih ster na Balkanu kot jo je Moskva dosegla z Berlinom za severno vzhodno Evropo - Do kupčije ni prišlo, ker je hotela Nem čija imeti zase to (Romunijo in Bolgarijo), kar je hotela Italija prepustiti Moskvi S proslave 8. marca v Barkovliah. Dramska družina prosvetnega društva je v nedeljo igrala Klavžerjevo enodejanko »Posredovalnica«. Sovjetsko - angleška mešetarjenja iz zadnje vojne, poznana pod imenom fifty-fifty, nosijo sicer angleško ime, vendar bi lahko mirne duše rekli, da so sovjetskega porekla. Ne gre tu za to, kdo je ta mešetarjenja sprožil, niti za mešetarjenja sama, ampak uporabljamo ta primer za dokaz, da so sovjetski «veliki» politiki kaj radi vodili politiko razdeljevanja interesnih sfer, seveda vedno na tuj račun. Primer fifty-fifty med Moskvo in Londonom smo že omenili. Nekaj let prej, in sicer 1. 1939., bi se ta fifty-fifty bolje označil s fuenfzig-fuenfzig, kajti pri delitvi Poljske je bil drugi partner Moskve Berlin, oziroma njegov tedanji predstavnik, Adolf Hitier. In kmalu za tem bi bilo kmalu prišlo do cinquanta-cinquanta. Kako in kdaj? Znano je, da je Mussolinijeva Italija, daii ne prva, vendar med prvimi priznala stanje v Sovjetski zvezi po revoluciji in tudi S 4 je pač imela nekako normalne odnose s fašistično Italijo. Leta 1933. so ti odnosi postali dokaj bolj prijate:jski. Med SZ in Italijo so sklenili pakt o prijateljstvu in nenapadanju. Z leti se je prijateljstvo sicer nekoliko ohladilo, ko pa je okoli leta 1938. postalo splošno ozračje v Evropi in svetu bolj vroče, se je tudi staro, ohlajeno prijateljstvo ponovno ogrelo. Resnici na ljubo moramo priznati, da je dal Rim pobudo za to poživljeno prijateljstvo, vendar moramo takoj pristaviti, da je Moskva tej iniciativi kaj rada sekundirala. Mussolini je čutil v zraku enako razpoloženje,.kot so ga njegovi rimski predniki čutili 1. 1915, ko so se. začela in tudi tudi zaključila barantanja, poznana pod imenom londonski pakt. Res je sicer da so bile okoliščine 1. 1938-39 in dalje v marsičem drugačne in da so bil itudi partnerji novega barantanja vsaj delno drugi. Toda en partner je bil že znani stari Rim in, kar je zelo važno, tudi objekt barantanja je bil spet isti — Balkan. Z londonskim paktom si je rimski imperializem skušal pri-barantati od antante Dalmacijo na račun svojega sodelovanja v vojni. Toda tedaj je imel Rim «proste rokes, pa četudi so ga razni sporazumi vezali na Avstrijo, to je na eno izmed držav bloka centralnih sil, vendar pa vemo, da je staro geslo «pakta sunt servandaa za Rim zelo relativno. V novem primeru pa je imel predstavnik Rima — Mussolini vse bolj krepko vezane roke. Njegov partner Hitler pač ni dopuščal Mussoliniju preveč iniciative in v tem je verjetno glavni vzrok, da to novo barantanje, ki smo ga imenovali cinquanta-cinquanta, ni prišlo do svojega pravega in zaželenega zaključka. Preidimo k stvari. Diplomatski zgodovinar Mario Toscano je objavil knjigo pod naslovom: «Una mancata intesa italo-sovietica«. Iz te knjige, kjer so objavljeni razni tajni dokumenti fašistične diplomacije, zvemo tudi marsikaj izredno zanimivega o še enem barantanju na račun Balkana. Ožja partnerja tega barantanja sta Molotov na eni strani, na drugi pa Ciano in Mussolini ter tedanji italijanski poslanik V Moskvi Rosso. Decembra 1939. je prišel iz Moskve v Rim italijanski poslanik v Moskvi, Augusto Rosso. V Rimu se je zadržal pol leta ter se 12. junija 194D. vrnil v Moskvo z nalogi", da normalizira z Moskvo odnoee, ki so bili v krizi in predvsem, da sproži razgovore o trgovinskih odnosih. Iz prvih razgovorov, ki jih je imel Rosso z Molotovom, je dobil vtis, da sovjetska vlada želi doseči z Italijo še mnogo več kot navaden trgovinski sporazum, in sicer ((kolaboracijo ali sporazum politične narave na tistem evropskem sektorju, kjer imata obe državi slične interese, in to je podonavsko - bal kanski sektor*. To je dobesedno Rossovo poročilo Mutsoliniju. To se je dogajalo pred Hitlerjevim napadom na SZ, ko je skušala Moskva okrepiti svoje pozicije nasproti Berlinu. Hitler je namreč po uspehih na zahodu dvignil precej visoko svoj «ueled» in to ni ugajalo niti Moskvi, niti Rimu. Mussolini se je skušal «postaviti» pred Hitlerjem .s tem, da bi s pristankom Moskve, dobiil povsem zase interesno sfero na Balkanu in v Podonavju. Mussolini je celo upal, da bi napravilo vse to na Hitlerja močan vtis in bi na to tudi pristal. Zato je takoj javil Rossu v Moskvo: «Kar se tiče italijansko-ruskih odnosov, lahko greste še mnogo dlje«. Mussolini je dal še podrobnejša navodila, in sicer naj se vzame za osnovo starf sporazum o prijateljstvu in nenapadanju iz leta 1933. in naj se «preciziraio odgovarjajoče smernice politične akcije obeh držav in predvsem v balkansko - podonavskem bazenu*. Te direktive so bile za Rossa mnogo preveč meglene, predvsem zato, ker so zahtevali Rusi že povsem konkretne zaključke. To se vidi iz poročila, ki ga je poslat! Rosso svoji vladi po razgovoru, ki ga je imel 20. junija 1940 z Molotovom. Molotov je tedaj podčrtal, aa je potrebno izdelati načrt «do konkretnih oblik*. 25. istega meseca je Rosso ponovno govoril z Molotovom. O tem poroča, da je bil Molotov še bolj odločen in precizen. Molotov je govoril o odnosih SZ do posameznih držav na Balkanu in v Podonavju in dal slutiti, da je sporazum možen. Bil je pripravljen, da v bodoče SZ sproti obvešča Italijo o vsakem koraku, ki bi ga podvzela v odnosu do Turčije in Bolcarije. Pri tem b-' pa morala Italija priznati SZ njeno nadoblast nad Črnim morjem in Dardanelami. SZ pa bi za protiuslugo priznala Italiji prvenstvo interesov na Sredozemlju in na Jadranskem morju ter seveda zahodnem Balkanu. Sicer je to italijansko prednost priznaval sam Hit’er. toda on jih ni maral kon''ret:zi-rati v nekem sporazumu. Molotov pa je bil pripravljen tak sporazum skleniti in podpisati. Kot kaže je bila pot k spo-rrzumu že utrta. trda razmere na samem objektu barantanja, Balkanu, so se spremenile. Italija je namreč pripravila napad na Grčijo in Ciano je ambicioznemu Rossu javil, naj ostanejo razgovori za sedaj taki, kot so, namreč samo gospodarskega značaja: I-talija je tedaj potrebovala surovine, katerih ji tudi Nemčija ni mogla dati. In te surovine je nabavljala v Sovjetski zvezi. Ko pa je 27. julija daii sporazumu »bučno zunanjost«, Mussolini si je ponovno zaželel, da bi iz jugovzhodne Evrope napravil to, kar sta Stalin in Hitler napravila s Poljsko. Tako bi fašistična Italija strpala v svojo nenasitno malho zapadno Jugoslavijo, drugi del balkanskega polotoka pa bi ostal drugemu partnerju, Moskvi.,, 2e prej smo rekli, da je imel Rim t. j. Mussolini zelo vezane roke. Hitler ie namreč imei v tem delu Evrope povsem svoje načrte in je preprečil ta Mussolinijev načrt. Jokrati pa je ravno zaradi sovjetskih namer, da bi prevzela Romunijo in Bolgarijo v svojo interesno sfero, prišlo med Moskvo in Berlinom do nesoglasij, Ribentrop je ob tej priliki pisal Cianu: »izboljšanje odnosov med SZ in Italijo bi se pri nas gledalo povoljno..,. Toda sedaj, ko se sile osi bavijo z balkanskimi vprašanji ter pri tem vpregajo v to politiko tudi Madžars.so, Romunijo in Bolgarijo, ne kaže, da bi bilo v našem Interesu, če bi se na katerikoli način podpiralo rusko vmešavanje v ta vprašanja...*. To pomeni, da je tu Hitler postavil rvoj sveto* in Rim se je moral zadovoljiti samo z ((izboljšanjem* odnosov. Tedaj pa so se dogodki vrstili z veliko brzino, prišlo je do neuspehov italijanske vojske v grš.ii kampanji, prišlo je do dunajskega sporazuma, Hitler je de’no okupiral Romunijo in Madžarsko, prišlo je do trenja med Moskvo in Berlinom toda vse to ne spada več1 v to temo. Ko pa danes, po 13 letih, zvemo za tako zakulisno politiko, nam postane povsem razumljiv tudi fifty-fifty med Londonom in Moskvo in še rodila še pred vojno. Bil je celo izdelan načrt in je bila proga že trasirana od Ustiprače do Foče in Gackega. ge več sektor med Ustipračo in Fočo je bil dograjen, vendar od tu naprej niso prišli. V resnici bo ta proga velikanske gospodarske važnosti, ker se bodo tako po najkraj-ši poti povezali z morjem Beograd, zapadna Srbija in vzhod, na Bosna. Kraji, ki bo skoznje tekla, so izredno bogati na lignitu, manganovi rudi in gozdovih. Vse to bogastvo pa je ostalo do danes neizkoriščeno, ker ni bilo primernih promet, nih zvez in bi bili transportni stroški predragi. Lansko leto je podjetje «Maglič», ki se bavi z izkoriščanjem gozdov, zgradilo 24 km gozdne železnice, letos pa bo nadaljevalo z graditvijo še nadaljnjih 11 km proti Gacke-mu. Širina tira teh gozdnih železnic je enaka širini ozkotirne železnice, pri čemer bo seveda odpadlo vse zamudno razkladanje in ponovno nakladanje tovora z vagonov gozdne na tiste ozkotirne želez, nice, tako da se bodo lahko pošiljke odpremile na kraj sam, v kolikor ne bi šlo blago pretovoriti na vagone široko, tirne proge. Masiv Maglič.planine se razteza na področju med Fočo in Gackim, v krajih, ki so bogati na gozdovih in rudninah in je zkoznje trasirana proga Foča . Bileča. Preostalo bi torej še kakih 50 km proge, ki bi jo bilo treba zgraditi, da bi se vse to bogastvo lahko izkoriščalo in bi se istočasno našel tudi izhod na morje. Do danes je znašala dolžina proga s tega področja do Dubrovnika nekaj več kot 400 km, do Kardeljeva pa 330 km. Nasprotno znaša razdalja od Dubrovnika do Bileča okrog 80 km, od Foče do Bileča prav. tako 80 km, se pravi celotna razdalja od Foče do Dubrovnika 160 km. Kot razvidno je razdalja med Fočo in ICarde ljevim nekaj več ko dvakrat večja od tiste med Fočo in Du brovnikom Ce se pri tem u pošteva še razdalja od Foče do žage v Maglič-planini, se pot do Kardeljeva še poveča, med. tem ko se proti Dubrovniku zmanjša. Vsi ti zelo tehtni go. spodarski razlogi narekujejo potrebo, da se poleg gozdnih dogradi tudi proga, ki bo po vežala Fočo in Bileče. Poleg tega, za rentabilnost izkoriščanja najvažnejšega raz. loga, so še nekateri drugi, ki pravtako govore o nujnosti zgraditve omenjene proge. Predvsem je treba računati s tem, da je proga Alipa.šin most — južni Jadran ze pre. obremenjena. Tembolj, ker se računa, da bi ves les iz Maglič-planine šel za izvoz, se pravi, da se ga bo transportiralo v Dubrovnik, Kardeljevo in Ze-leniko. V tem primeru bi postala ta proga še bolj obreme. njena, in je veliko vprašanje, če bi mogla obvladati ves ta promet. Zraven tega treba še mu ministru za zunanjo trgovino. Mikojanu, da bi razpravljal o gospodarskih vprašanjih, mu je ta rekel, da vidi sovjetska vlada možnost velikega razmaha v izmenjavi blaga med obema državama, vendar da je to podrejeno ((temeljitemu razčiščevanju političnih odnosov med obema državama* ter izrecno dodal, ■da je potrebno skleniti sporazum kot ga ima Sovjetska zveza z Nemčijo, sporazum, ki se je nanašal na Poljsko in Baltik. Ko je Rosso javil to Cianu, se je ta posvetoval z Mussolinijem in Mussolini se je za ta načrt zelo navdušil. Hotel je poslati v Moskvo Ciana ter 1940 prišel Rosso k sovjetske- marsikaj Kajti Poljsko sta si delila ((komunistična* Moskva in Berlin, pri barantanju za fifty-fifty je bila en partner Moskva in v najnovejšem primeru, v barantanju med Italijo in Sovjetsko zvezo za podelitev interesnih sfer v jugovzhodnem delu Evrope je spet en partner Moskva in to »komunistična* Moskva. Iz vsega tega jasno sledi, da je ((komunistična* Moskva vedno in povsod tam ko gre za delitev, podjarmljevanje, prisvajanje nečesa, kar ni njenega. Ir. s tem v zvezi nam postanejo razumljive simpatije, ki jih določeni poluradni italijanski tisk kaže do Moskve in njene politike, ko gre za »italijanske* interese na Balkanu! pripomniti, da je proga Alipa-šin most — južni Jadran v dolini Neretve zelo nesigurna, posebno v času snežnih pada. vin, poplav itd., ko se zgodi, da je zaradi le.teh po več dni in tudi tednov zaustavljen ves promet. V prilog omenjene proge, ki bo povezala Fočo in Bilečo govore tudi turistični razlogi: Nešteti jugoslovanski delovni ljudje žele prebiti svoj dopust na morju. Z zgraditvijo te proge bi se n, pr. zmanjšala razdalja od Beograda do morja za celih 300 km, s či. mer bi se zelo olajšalo potovanje vsem, ki iz leta v leto bolj obiskujejo ta prelepi ko-šček dalmatinske obale. Vsi omenjeni razlogi naravnosti zahtevajo, da se železniška proga Foča — Bileča čim-prej zgradi, s čimer bi bila praktično dograjena tudi ma. gistrala Beograd — Cačak — Užice — Ustiprača — Foča — Dubrovnik, ki bi bila velikega pomena tako za jugoslovansko gospodarstvo v splošnem, še posebno pa za gospodarski raz. voj krajev, ki bo skoznje tekla. V tem cilju se nameravajo podvzeti vsi potrebni ukrepi. Z voli mi ig'ami proti raku Družba »Tracerlab ineorpo. rated* je te dni naznanila, da namerava dati v promet igle, s katerimi vsadijo v človeško telo radioaktivno žico, kar bo pomenilo veliko pocenitev zdravstvene metode pri pobijanju raka. Radioaktivna žica je v notranjosti posebnih igel, ki jih vsadijo naravnost v ra. kasti tumor, v katerega potem izžarevajo. Kakor pravi orne. njena družba, ima ta terapija v glavnem isti učinek kakor injekcija radija. Atomska si'a za razsvetljavo Včerajšnja številka magazi. na «Business Week» objavlja članek, po katerem bo v petih ali desetih letih v Združenih državah na razDolago atomska sila za razsvetljavo stanovanj in za pogon tovarn po konkurenčni ceni Članek napoveduje tudi. da bo v prihodnjih aestih letih sedania visoka cena atomske sile padla na isto ceno. kot jo imajo premog in druga navadna goriva. Stroj za računanje učinka nakladanja ladij Britansko podjetje za pomorsko inženirijo Kelvin & Hughes je izdelalo ročni računski stroj, ki na podlagi da. nih podatkov izračuna učinek natovarjanja ladij. Podatke iz nakladalnega na. črta vnesejo v računski stroj. V stroju je vključena posebej tudi lestvica mrtve teže. Računanje učinka nakladanja ladje je avtomatično. Rezultate, ki jih dobimo v nekaj minutah, čitamo na podolžni lestvici, ki nam pokaže, če bo naložena ladja izpostavljena nepotrebnemu guganju v katero koli stran, kako globoko se bo ladja pogreznila v vodo in ali je sicer z naloženo ladjo vse v redu. ,‘sto za Popoldne je bilo v ura-H ,. u8otavljanje čudežev dv3udi; v mali kvadrata-n>rn i,/8.01 z razgretim lese-tt'0- sl PreProsto opre- Stoli ln dverna 'ho Sed. različne velikosti, je b'hov £ pet ali šest zdrav-mi ^ m'zama sta sedela J „ du,rovnika m br-?r9žb, 0 vP>snih knjigah v n«U apravnika kopeli; na r\ne pa je sedel za -?rgelbs in Pisal poro-J8r,1y i- °3 basndc- Doktor Bo-En. ravn<> Preiskoval lu- l 8 tre,- ,°U<3uet- ki ie Pr*' *eaJe J. ugotovit hitro ee-«No V°Je rane. rtdravhikUSpi!d^e“' ie vzkliknil u1*. da L 1 ate že kdaj vi-c*Iilv ,,Se lupus tako nag- M "•ko It sicer' da j« ir- * v'ja i 0 veri- 'u °-;ekatere P kl Pravi, da so B-°ra' Sam"6 8am° ilyčnega b hi Tnoo°*da za lupus te-- ad'agam e dokazati; zato TT T nai Re ‘bere ko-£>t> to V"ik°V ln “ P>‘ 5rJlra.Vljeni* z na‘ * Pat- . 1 ie •Ali steDargelesu. *>*hje b,Paz;>>. pater, da je »Wa dobiva J*'“J"8 ‘‘Sinilo ~ barbo?, svoio na' 1e m se obrnil v « -‘'»no i. odgovora, kajti taj Pra,bstvn VRt0Pila Marija ga °CaPatra; >n ‘z go. eudezno ozdrav- ljene bolnice je takoj uganil, da ga je nenadoma obiskala velika sreča. Marija je bila čudovita prikazen, kakor u-stvarjena, da potegne množico za seboj in jo spreobrne. Hitro je poslal Elizo Rouquet ven, vprašal Manjo za ime in rekel mlademu duhovniku, naj poišče njen spis. Ko je videl, da se nekoliko opoteka, jo je hotel posaditi v naslonjač. «0, ne, ne,» je vzkliknila. »Tako srečna sem, da lahko stojim na nogah!* Peter je iskal z očmi doktorja Chassaigna in mu je bilo hudo, da ga ni nikjer videl. Potem je stopil v stran in čakal, medtem ko so brskali po neurejenih predalih, spisa pa niso mogli najti. «Pa vendar*, je ponavljal doktor Bonamy, »Marija Guer-saint, Marija Guersaint... dobro vem da sem to ime nekje videl*. Končno je Raboin le našel spis, uvrščen pod napačno črko; in ko je zdravnik prebral priložena potrdila, je postal ves navdušen. »To je res zelo zanimivo gospodje Prosim vas da paz ljivo poslušate... Gospodična ki jo vidite stati tamle, je imela hrbtni mozeg težko po-š rodovan. In da ne bo najmanjšega dvoma, bosta tile dve spričevali prepričali tudi najbolj neverne ljudi, kajti podpisani sta od dveh zdrav- ODLOMEK IZ ZOLAJEVEGA mkov pariške fakultete, katerih imeni sta vsem zdravnikom dobro znani*. Izročil je potrdila zdravnikom, ki so jih brali in zmajevali z glavo. Tega se ni dalo ovreči, kajti podpisana zdravnika sta veljala za poštena in spretna strokovnjaka. »No. gospodje, če Je diagnoza pravilna, in pri takih verodostojnih potrdilih moramo misliti, da je, si oglejmo zdaj spremembe, ki so nastale v organizmu te gospodične*. Toda preden jo je začel spraševati, se je obrnil k Petru. »Gospod abbč, če se ne motim, ste vi prišli iz Pariza z gospodično Guersaint Ali ste se pred odhodom iz Pariza posvetovali l zdravniki?* Duhovnik je sredi svojega velikega veselja zadrhtel. »Pri zdravniškem pregledu sem bil navzoč, gospod*. In spet je zagledal v duhu znan prizor; oba resnobna in preudarna zdravnika in Beau-claira, ki se je smehljal, medtem ko sta kolega pisala enaki spričeva.i, Ali naj zdaj ti dve potrdili spodbije in razodene tisto drugo diagnozo, ki bi ozdravljenje znanstveno pojasnila? Čudež je bil napovedan in s tem že vnapiej ,ovržen. ČUDEŽ »Opozarjgm vas na to, gospodje*, je povzel doktor Bo-namy, «da daje navzočnost gospoda abbfeja tem listinam še večjo veljavo... Zdaj pa nam bo gospodična natanko povedala, kaj je tisti hip občutila*. Sklonil se je nad ramo patra Dargelesa in mu priporočal, naj v poročilo ne pozabi navesti Petra kot pričo. «Moj bog, gospodje, kako naj bi vam to povedala?* je vzkliknila Marija vsa zasop-ljena in kar strta od sreče. «Ze od včeraj naprej sem vedela, da bom ozdravela. In vendar ko so mi malo prej začeli gomazeti po nogah mravljinci, sem se zbala, da se me loteva nova kriza in sem za hip podvomila... Potem se je gomazenje za nekaj časa poleglo... Kakor hitro sem se pa spet zatopila v molitev, me je začelo znova spreletavati... Da, molila sem, molila z vso dušo! Nazadnje sem se prepustila Mariji kakor otrok «Sveta Devica, lurška mati božja, naredi z menoj kar hočeš. .» Gomazenje po udih ni hotelo več jenjati zdelo se mi je, da mi kri vre, ln neki glas mi je kričal: «Dvignl se! Dvigni se!» in tedaj sem začutila čudež; vse kosti so mi zaškripale in vse meso se mi je pretreslo, ko da me je zadela strela*. Raboin je poslušal zgodbo z izbuljenimi očmi in s strastjo omejenega pobožnjakarja, ki ga obletava misel na pekel. «HudiČa, da, hudiča je izpljunila*, je vzkliknil. Toda doktor Bonamy je bil modrejši in, mu je pomignil, naj bo tiho. Nato se je obrnil k zdravnikom: »Gospodje, kakor veste, se tisti veliki besedi čudež vedno izogibamo. Vendarle imamo tukajle primer, za katerega sem prav radoveden, ka-k-> bi ga vi razložili z naravnimi sredstvi... Ze sedem let je mučila gospodično sploš-rfa ohromelost, ki je bila posledica poškodbe v hrbtnem mozgu. Tega ni mogoče zanikati, ker imamo tamle nespor- na potrdila. Hoditi ni mogla več in, kadar se je le ganila, je zastokala od bolečine; pogreznila se je že v tisto skrajno izčrpanost, kateri sledi po navadi kmalu žalosten konec... Nenadoma pa ti vstane, začne hoditi, se smeje in žari od veselja. Ohromelost je popolnoma izginila, bolečine ne čuti nobene več in dekle je tako zdravo, kakor vi in jaz. No, gospodje, preiščite jo in povejte, kaj se je zgodilo*. Slavil je zmago. Nobeden izmed navzočih zdravnikov se ni oglasil. Dva, ki sta bila najbrž verna katolčana, sta mu začela pritrjevati z odločnim kimanjem. Drugi se niso ganili in so bili nekako v zadregi; očitno se v to zadevo ni-«o- marali vmešavati. Nazadnje je vstal majhen, suhljat zdravnik kateremu so se bleščale za naočniki svetle oči, in stopil k Mariji, da bi si jo ogledal pobliže. Prijel jo je za roke. ji pogledal zenici in se menda zanimal predvsem za spremenjeni izraz na njenem obrazu. Potem se je vljudno priklonil in šel sest nazaj na svoje mesto, ne da bi hotel kai razpravljati. »Ugotavljam, da tega primera znanost ne more pojasniti*, je zmagovito zaključil doktor Bonamy. «Dodam naj še to, da ne gre za okrevmje ali izboljšanje bolezni. Bolnici se je nenadoma vrnilo popolno zdravje... Le poglejte gospodično. Pogled se blešči, polt je rožnata, obraz je postal vesel in živahen. Najbrž se bodo vlakna le počasi obnavljala; toda za danes lahko trdimo, da je gospodična prerojena. Gospod abbč, vi ste jo dostikrat videli, pa nam povejte, če ni čisto drugačna? Doktor Bonamy se je spet sklonil nad ramo patra Dar-galesa, ki je pisal zadnje vrstice svojega poročila, podobnega kratkemu, toda izčrpnemu zapisniku. Oba sta spregovorila nekaj besed potihem. Posvetovala sta se in potem je zdravnik spregovoril; »Gospod abbč, vi ste bili priča tem čudovitim spremembam, zato nam ne boste odrekli podpisa na točno poročilo o dogodku, ki ga je sestavil častiti oče za svoj »Dnevnik votline*. Da bi on podpisal ta list zmot in laži! Vse v njem se je uprlo in že je hotel zaklicati resnico. Toda na ramenih je začutil težo duhovniške halje. predvsem pa je bilo njegovo srce polno nebeškega veselja, ki je navdajalo Marijo. Se vedno je bil ves prežet od sreče, da jo je videl rešeno. Odkar je niso več spraševali, se je prišla naslonit na njegovo roko in njene od veselja omamljene oči so se mu smehljale. Učenci opensge osnovne šole so v nedeljo izvajali v prosvet. nem domu igrico »Povest o sinički«. nastopu v Pevski zbor III. razreda opensske osnovne šole je nedeljo v prostorih prosvetnega doma. 11 jsS; lis m Pevski zbor prosvetnega društva »Ig oGrudenn iz Je priredil v nedeljo svoj koncert v društvenih Nabrežine prostorih. w S S fjC Bij Vremenska napoved za danes: Predvidevajo še vedno jasno vreme s precejšnjo možnostjo pooblačitve. — Temperatura se bistveno ne bo spremenila. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je znašala 14.1 stopinje; najnižja pa 4.2 stopinje. TRST, torek 17. marca 1053 PRIMORSKI DNEVNIK RADI® Damijan Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 1815: F. Schubert: Sonata A-duru, izvaja pianistka - . Bratuž. — Trst II.: 22.00: Richard Strauss: Kavalir* n*' 3. dejanje. — Trst L: 14.25: Pojeta C. Jaione in C. — Slovenija: 19.40: Valčki Johanna Straussa. TESNI REZULTATI V ITALIJANSKEM NOGOMETNEM PRVENSTVU Začenja liter pešati? Zunanje zmage Alalanle, Milana m Juvenlusa - Tneshna je v Firencah izgubila V seriji B so nastale spiemembe okrog vodstva Gardini-dva meseca Tekmovanje za italijansko nogometno prvenstvo že dolgo nima več prave privlačnosti. Inter vodi daleč pred ostalimi in čeprav je razdalja med njim in drugoplasiranim Milanom nekoliko skrčena, še vedno ne more povzročati posebnega za-skrbljenja. Stvari bi se pa lahko spremenile, če bi se tako nadaljevalo kot v nedeljo, da bi namreč Milan na tujem igrišču zmagoval, lnter pa dom3 prepuščal točke — čeprav samo po eno — tudi manj uglednim gostom. Lahko bi se zgodilo, da se bi razdalja že prihodnjo nedeljo še bolj skrčila; Milan bo igral doma, Inter bo pa prišel v Trst. Priti v Trst še da eč ne pomeni za gosta gotov poraz. Vendar pa je Trie-stina spet v taki coni, ko so ji točke nujno potrebne. Do nedelje je bila — po točkah — skupaj z Atalanto, toda Berga-maski so v nedeljo na gostovanju v Rimu premagali I.azio in se s to nepričakovano zmago pomaknili za dve točki naprej. medtem ko je Triestini poraz v Firencah to preprečil. Prehiteli so jo pa še Furlani iz Vidma z zmago nad Romo. Turinski derby se je končal * zmago Juventusa, čeprav zelo tesno. Z enakim rezultatom (1:0) je tudi Bologna odpravila Novaro in isti rezultat je tudi Comu zadostoval za zmago proti Sampdorii. Vsekakor je sedaj bolj napeta borba o-krog zadnjega kot pa okrog prvega mesta. Zelo mogoče je, da prihodnjo nedeljo Como le ne bo več sam na zadnjem mestu; igral bo namreč doma, njegova najbližja soseda pa bosta gostovala pri močnih nasprotnikih. V seriji B se je stvar spremenila toliko, da je sedaj na prvem mestu Genoa pred Le-gnanom. Cagliari, ki je precej časa vodil, je na tretjem mestu in takoj mu sledi Marzotto. Štirje klubi, ločeni med seboj s samo po eno točko; tako postaja tekmovanje v seriji B skoraj bolj privlačno kot v seriji A. Rezultati: Fiorentina - Triestina Inter - Spal Atalanta - Lazio Palermo - Napoli Milan - Pro Patria Juventus - Torino Udinese - Roma Serije B: Brescia - Padova Cagliari • Legnano Treviso - Fanfulla Genoa - Catania Lucchese - Salernitana Mes-ina - Siracusa Monza - Modena Piombino - Marzotto Vicenza - Verona 2-0 1-1 2-0 0-0 1-0 1-0 3-1 0-0 2-2 2-1 1-0 0-0 2-1 3-0 0-0 1-1 Toča aoiov Istri V Kopru: Aurora- Brtonigla 3:0 P. f.; v Bujah: Proleter- Momjan 7:0 (3:0); v Izoli: Izola . Odred 8:0 (3:0); pri Sv. Luciji; Piran - Buje 5:0 (1:0); v Umagu; Umag-Jadran 3:1 (1:0). LESTVICA Piran 23 točk, Aurora 22, Od. red 20, Proleter 14, Izola 13, Jadran in Umag 12, Soline in Buje 10, Brtonigla 6, Momjan 2 točki. Serije A: Bologna - Novara 1-8 Como - Sampdoria 1-0 14. kolo nogometnega prven. stva koprske podzveze je poteklo v znaku visokih rezultatov, ki so jih dosegle boljše e najstorice. Presenečenje predstavlja pa težek poraz Odreda v Izoli, kjer smo pričakovali enakovredno igro. Odredovci so sicer šli na igrišče s petimi rezervami, toda to ni še opravičilo za tak poraz. Igralci Izole so bili nadmočni od začetka do konca tekme. Njihov napad je s hitrimi prodori vedno o-grožal nasprotnikova vrata Odredova obramba je v celoti razočarala. Njej je pripisati večino golov in nervozo, ki je zajela vse igralce na igrišču in povzročila nešteto prizorov, ki nimajo res ničesar skupnega s športom. Pirančani so imeli težjo nalogo proti Bujam, kot pa kaže rezultat sam. Gostje so jim bili trd oreh skozi ves prvi polčas, v katerem so Pirančani le enkrat uspešno zaključili svoje akcije. V drugem polčasu, ko so domačini zabili drugi gol, pa so gostje docela popustili. Pirančani so imeli težjo nalogo proti Bujam, kot pa kaže rezultat sam. Gostje so jim bili trd oreh skozi ves prvi polčas v katerem so Pirančani le enkrat uspešno zaključili svoje akcije. V drugem polčasu, ko so domačini zabili drugi gol, pa so gostje docela popustili. Najlepša in enakovredna igra je bila v Umagu, kjer so De-kančani nudili domačinom resen odpor in si pridobili simpatije publike. Rezultat bi lah. ko bil prav obraten, toda napadalci Jadrana so zapravili nešteto ugodnih prilik, dočim so domačini bili točnejši in srečnejši v streljanju v nasprotnikovo mrežo. Komentarja ne potrebuje visoka zmaga Proieterja v Bujah proti Momjanu, ki je edina e-kipa, ki res še ni dorastla za tako nogometno prvenstvo. V Kopru je Aurora prišla do obeh točk brez borbe, ker se Brtonigla ni pojavila na igrišče ob določeni uri. Razmeroma mila kazen za nekorektnega igralca MILAN, 16. — Italijanska teniška zveza je pretresala Gar-dinijev primer. Kot je znano, je ta italijanski teniški igralec povzročil grd incident v Ma-nilli na tekmovanju za filipinsko teniško prvenstvo. Po incidentu se je Gardini takoj vrnil domov in dobil zabrano igranja, dokler bi njegov primer ne bil raziskan. Teniška zveza je sedaj objavila svojo dokončno odločbo: Gardini se kaznuje z dvema mesecema zabrane igranja. Kazen se mu šteje, odkar je bil suspendiran, to je od 23. februarja. Se nadaljnja dva meseca do 22. junija, pa ne bo smel nastopati v inozemstvu, razen če bi ga za to uradno določila teniška zveza. Ce se je zveza pri določanju kazni sama sklicevala na Gar-dinijevo nekorektno obnašanje že v prejšnjih primerih, tedaj e pač lahko reče, da je kazen zelo mila. MEDDRŽAVNO TEKMOVANJE V ROKOBORBI JUGOSLAVIJA - NEMČIJA 5:3 Pred 1500 gledalci je bil v mestnem gledališču v Subotici v nedeljo dvoboj rokoborskih reprezentanc Zahodne Nemčije in Jugoslavije. Zmagali so jugoslovanski tekmovalci v razmerju 5:3. Podrobni izidi so naslednji: Mušja kategorija: Weber : Vukov 1:0 po točkah; bantam: Roth : Njegovan 0:1; peresna: Mayer : Torma 0:1; lahka: Boeck : Monastirski 0:1; wel-ter: Hertling ; Cuzdi 0:1; sred- SD »PRIMORJEn Zaradi praznika je sestanek nogometašev ta teden v sredo 18. marca ob 19.30 v društvenih prostorih. MAR DEL PLATA, 16. — Na tukajšnjem šahovskem turnirju je Jugoslovan Trifunovič remiziral z Eliskasesom (Argentina); Gligorič pa je premagal Skroma (Arg). n ja. Gldcker ; Arsič 1:0 s tušem v 4. minuti; poltežka: Ueuter : Ivanovič 1:0 s tušem v 6. minuti; težka; Dietrich ; Bajer 0:1 po točkah. Prvoime-novani so tekmovalci Zahodne Nemčije. Nemški rokoborci so se pa turneji po Zahodni Nemčiji tri dvoboje. Radnički je premagal v Stuttgartu Feuerbach 5:3, naslednji srečanji z reprezentanco Hessena in Eckenheimom pa je izgubil 3:5. WEIDEN, 16. — V soboto je bil tukaj boksarski dvoboj re-piezentance Weidena in Spar-tska iz Subotice, ki se je končal z zmago domačih 12:8. SANTIAGO (Cile), 16. — Na tekmovanju za svetovno žensko košaršarsko prvenstvo je Argentina premagala Cile s 44:38 in Paragvay Kubo z 69:59, in sicer po treh podaljških. Dve nesreči na motociklistični dirki DAYTON BEACH (Florida). 16. — Dve hudi nesreči sta se pripetili na včerajšnji motociklistični dirki, ko so tekmoval, ci izgubili kontrolo nad vozili ter zavozili v množico. Pri tem VELIK USPEH AVSTRIJCEV V TEKMOVANJU ,KANgAH^ Molterer in Kleckerjev® zmagovalca v alpski kombinacij1 V slalomu sta zmagala Molterer in Miouizo; med moškimi pa so se Italiiani s včeraj kot reprezentanca Mo-1 sta bili dve osebi ubiti in več nakova pomerili z reprezen- ranjenih. tanco Zagreba. Rokoborci Radničkega iz Zrenjanina so imeli na svoji V dirki je zmagal Paul Gold-smith s hitrostjo 153 km na uro. ST. ANTON, 16. — V nedeljo se je zaključilo tekmovanje «Kandahar» s specialnim slalomom za moške in ženske. Medtem ko so prejšnje dni zmagovali tudi mlajši, še manj poznani tekmovalci, sta v nedeljo prišla prva na cilj že bolj re-nomiran; tekmovalec in tekmo-'valka: Molterer pri moških in Chenal-Minuzzo pri ženskah. Molterer je uspel doseči prvo mesto tudi v kombinaciji, pri ženskah pa je postala zmagovalka Avstrijka Trude Klecker, ki sicer v nobeni disciplini ni zmagala, pač pa je s svojim drugim mestom v smuku ter tretjim v slalomu pokazala, da njeni dobri plasmaji niso zgolj slučaj. Sicer v tem pogledu ne bi smeli sumničiti n. pr. Hoch-leitnerjeve, ki je zmagala v smuku, kajti njen plasma je tudi v slalomu zadovoljiv: šesto mesto in torej tretje v skupni oceni. Giuliana Minuzzo pa je z letošnjo sezono tudi i (frs®* lahko več kot zadovoljna: od-,gert (Avstr.); 8. Agh (rrJ. tudi Icija); 9. Schmitt-Couttet ^ ličnih plasmajev — in zmag — na pretek in niti kak padec tu ali tam ni imel hujših posledic. Molterer pa je tudi ime, ki smo ga letos ponovno srečali zabeleženega na prvem mestu, kar potrjuje kvaliteto tekmovalca samega, pa tudi avstrijskega alpskega smučar-stva sploh, saj so na vseh tekmovanjih, ki se jih udeležijo, Avstrijci vedno močno v ospredju. Tehnični rezultati nedeljskega slaloma: moški: 1. Molterer (Avstr.) 127”3; 2. Rey (Švica) 128”2; 3. Schuster (Avstr.) 128”3; 4. Benz (Franc.) 128”4; 5. Senger (Avstr.) 129”8. Prvi Italijan Gartner se je plasiral na 12. mesto s časom 132’4. Slalom: ženske: 1. Minuzzo (It.) 109": 2. Reichert (Nemč.) 109”!; 3. Klecker (Avstr.) 110”2; 4. Buchner-Fischer (Nemč.) 111”6; 5. Jaretz (Avstr.); 6. Hochleitner (Avstr.); 7. Bau- Za skupno ocen - (ji, kombinaciji pa so ^ ci zvrstili tako.e: 1-(Avstr.) 2,49; 2. Huber, , 2,87; 3. Schuster (Franc.) 5.80; 8. (j! Schmitt-Couttet (Era 10. Madeleine Benier 6.93. SEJA POKRAJINSKEGA SVETA Najeli bodo posojilo za kritje primanjkljaja leta 1950 in 1951 Država je obljubila, da bo krila polovico proračunskega primanjkljaja JUGOSLOV. NOGOMETNO PRVENSTVO Nekaj presenečenj v druaem kolu Partizan v Zagrebu uqubil. Crv zvezda doma n moq'a zmaqati Hajduk se je iz Subotice vrml z eno točko, Sarajevo iz Mostarja pa z obema Drugo kolo pomladanskega dela jugoslovanskega nogomet, nega prvenstva se ni končalo brez presenečenj. Da je Partizan nastopil na tujem terenu, je premalo opravičljivo za si. cer tesni poraz. Crvena zvezda je igrala doma z Vardarjem, klubom z dna tablice, a vendar ni uspela doseči več kot neodločen rezultat brez gola. Za Crveno zvezdo je to vseka, kor neuspeh, Skopljanc: pa so verjetno ponosni na svojo o-brambo, ki reprezentativcem iz Crvene zvezde ni dovolila, da bi vsaj z enim golom pre. tresli mrežo gostov. Tretji beograjski klub, BSK, je vendar rešil čast prestolnice in odpravil Vojvodino z rezultatom. ki je še dokaj zgovoren v njegov prid. V Zagrebu je igral tudi Di-namo in sicer na »tujem« igrišču proti »Zagrebu«. Tudi tokrat je zmagal z enakim, tesnim rezultatom kot prejšnjo nedeljo v Skoplju proti Vardarju. Za največje presenečenje pa so poskrbeli mladi hajdukov-ci. Omenili smo že, da se je prvo moštvo Hajduka vrnilo s turneje po Južni Ameriki pre. pozno tudi za drugo kolo in tako so morali tudi v Subotico na tekmo proti Spartaku mladinci. Splošno prepričanje je bilo, da jim je poraz žago-tovljen že vnaprej. Hajdukovi mladinci pa so dokazali, da znajo vsaj dobro braniti svoje svetišče, če že nasprotnikovega ne morejo zavzeti. In tako se je tudi tekma v Subotici končala neodločeno brez gola. V Mostarju so se pa spopri. jeli Hercegovci in Bosanci, Na domačem igrišču bi morali Hercegovci vendarle uspeti proti Bosancem, toda to se ni zgodilo in Veleževa usoda je skoraj gotovo že zapečatena, to se pravi, da se bo moral v prihodnji sezoni vrniti v nižjo kategorijo. Rezultati: Crvena zvezda : Vardar 0:0, BSK : Vojvodina 3:1 (2:0), Spartak : Hajduk 0:0, Velež : Sarajevo 1:2 (0:1), Za-greb : Dinamo 0:1 (0:1), Lokomotiva : Partizan 2:1 (0:0). LESTVICA : Partizan 13 7 3 3 37:18 17 Crv. zvezda 13 6 4 3 26:17 16 BSK 13 6 4 3 24:23 Ib Hajduk 13 5 5 3 27:21 13 Spartak 13 6 3 4 24:21 15 Sarajevo 13 6 2 3 28:24 14 Dinamo 13 5 4 4 17:15 14 Zagreb 13 5 3 3 13:12 13 Vojvodina 13 4 3 6 22:28 11 Lokomotiva 13 3 5 3 20:29 11 Vardar 13 2 4 7 17:29 8 Velež 13 2 2 9 11:29 6 GORICA, 16. — V soboto ob 15. se je sestal pokrajinski svet na sedežu Trgovinske zbornice. Na seji, kateri jc predsedoval odv. Culot, je bilo govora predvsem o vprašanjih upravnega značaja. Prisotnih je bilo 20 svetovalcev. Pokrajinski svet je po odobritvi zapisnika prejšnje seje na predlog svetovalca Querini. ja odobril sklep odbora za nakup slike slikarja Urgosa, katero bodo podarili pokrajinskemu muzeju. Pri tem bodo potrošili 15 tisoč lir. Nadalje sc svetovalci predlagali, da bi svet sprejel posojilo 78,858.500 lir za kritje primanjkljaja 1950. leta. Za kritje primanjkljaja 1951. leta bi si bilo treba sposoditi približno 92.200.000 lir. S tem v zvezi so poudarili potrebo, da bi vlada prispevala h kritju primanjkljaja, ker brez pomoči države ne bo | mogoče iz te hude gospodarske krize, v kateri je naša pokrajina. V odgovor na ta predlog je spregovoril odv. Culot, ki je prisotnim obrazložil, da se je država zavezala za kritje obračunskega deficita s polovico potrebne vsote, medtem ko ho za ostalo polovico dodeljevala posojila, za katera zahteva izplačila po 30 letih. Svetovalec Bratuž je predlagal, da bi se s Hrvafski boksarji boljši od slovenskih V okviru III. kola slovensko - hrvatske lige je bilo v nedeljo v Ljubljani srečanje med boksarji ljubljanskega Odreda in Jedinstva iz Zagreba. Čeprav so veljali Zagrebčani za favorite, saj imajo v svojih vrstah nekaj starih in rutiniranih boksarjev med njimi tudi bivšega državnega in balkanskega prvaka težke kategorije Krležo, je obetalo srečanje zanimive borbe. Pomanjkanje tehnike so mladi borci Odreda nadomestili s hrabrostjo in vzdržljivostjo. Dvoboj se je končal v korist Jedinstva 11:9, vendar bi se bil izid prav tako lahko z enako razliko obrnil v korist domačih. Eden izmed Od-redovih boksarjev je namreč v polsrednji kategoriji po točkah premagal svojega nasprotnika, vendar mu je manjkalo nekaj teže, tako da je srečanje veljajo za prijateljsko. # * * V Mariboru pa je bil dvoboj med Jadranom iz Pule in domačim Železničarjem, ki se le prav tako končal s tesno zmaga gostov 11:9 čeprav Zelezni-čai ni nastopil v dveh kategorijah. SPOR S TRE VENEZIE Danes sestanek v pevmshi dvorani Pomenili se bodo o obisku upravnika ustanove pri nekaterih najemnikih GORICA, 16. — V torek ob 20. uri bo v prosvetni dvorani v Pevmi sestanek vseh slovenskih najemnikov zemlje ustanove Tre Venezie zaradi spora, ki že dalj časa traja med najemniki in ustanovo. Kot smo zvedeli iz Oslav-ja, je v soboto popoldne upravnik ustanove Tre Venezie obiskal nekatere najemnike, ki so meseca novembra nevede podpisali dokumente, s katerimi so se nehote odrekli zemlji, kar ne more veljati, ker so papirje podpisale predvsem žene ali sorodniki. Upravnik je obiskal tiste najemnike, ki se iz raznih razlogov, predvsem zaradi neobveščenosti, niso udeležili skupnega protesta proti nepravilnemu ravnanju ustanove in jih ta ni prijavila sodišču kot ostale. U-pravnik ustanove polj in ostalih zemljišč v Pevmi je najemnike naprosil, naj se osebno čimprej zglasijo v njegovi pisarni, kjer bodo podpisali pogodbo za leto 1953. Pripomnil jc še, da bodo oproščeni letošnje najemnine ter la lahko pričnejo z delom na polju. Slovenski najemniki se dobro zavedajo, da so to le besede in slabonamerne obljube. Sklenili so, da se bodo v to- tem v zvezi izvedla avtonomija s posebnim statutom. Odvetnik Culot je odgovoril, naj svoj predlog vključi v dnevni red prihodnje seje pokrajinskega sveta. Odobrili so nakup strojev in namakalnih priprav v pokrajinski umobolnici. Odobrene so bile tarife za vozove na živinsko vprego, M so stopile v veljavo 1. januarja 1953. Za vzgojo nezakonskih otrok bo za prvo leto izdala 1500 lir kot minimum, največ pa 2000 lir mesečno. V drugem bo o-trok prejemal od 1000 do 1500 lir mesečno, v tretjem od 500 do 1000 lir mesečno. Te podpore veljajo od 1. januarja 1953. Za drugega nezakonskega otroka veljajo polovične doklade. Podpore za nezakonske otroke v zavetiščih bodo precej večje. Za zakonske otroke pa so predvidene nagrade po 10 tisoč lir ne glede na število nezakonskih otrok ob sklenitvi po. roke. Dolga diskusija je sledila predlogu dr. Querinija za nabavo vozila za prevažanje knjig po vsej pokrajini. Predlog so odobrili. Vse občine goriške pokrajine bodo prispevale k strošku 294.000 lir za nakup vo. žila. Geometer Poian je predložil v odobritev nakup materiala za vzdrževanje pokrajinskih cest za letošnje leto v znesku 3 milijonov lir. Zadnji predlog so pokrajinski svetovalci odobrili in zaradi pozne ure odložili ostale točke dnev. nega reda na drugo zasedanje pokrajinskega sveta. vensko gledališko besedo po dolgih letih fašističnega jarma. Slovo Goričanov od igralke Angele Rakarjeve GORICA, 16. — Ljubiteljem lepe pesmi in lepe besede bo osta t v nepozabnem spominu gledališka predstava Slovenskega narodnega gledališča za Trst »Zene na Niska-vuoriju«. Ta predstava je pomenila za njih kulturni užitek, saj Slovenci pod Italijo Je malokdaj vidijo in slišijo pravo umetnino. Igralci so takoj v začetku našli stik s publiko. Glavno vlogo je podala Goričanom dobro znana igralka Angela Rakarjeva. Vsi se je še spominjajo, ko je takoj po vojni v letih 1945-46 nastopala s SNG za Slovensko Primorje na odru »Ljudskega doma« v Gorici. Po končani predstavi, ko se občinstvo z burnim in dolgim ploskanjem ni moglo odtrgati od priljubljene igralke, je tov. Jožica Smet v imenu Zveze prosvetnih društev v Italiji in Zveze slovenskih žena v Italiji podarila slavljenki narodni šopek rdečih nageljnov in ji čestitala ob njeni poslovilni predstavi. Angela Rakarjeva se je za voščila toplo zahva- Propodii naklepi goriskih fašistov GORICA, 16. — V soboto dopoldne so hoteli vodilni gorički MSI-jevci organizirati protestno stavko zaradi dogodkov, ki so se pripetili v Trstu, U nedeljo 8. marca, V ta namen so se spravili na dijaško mladino, ker so že večkrat italijanski iredentisti vseh barv našli pri njej dober odziv, ker je željna prostosti. Stavka goriških italijanskih srednješolcev v glavnem ni u-spela, ker je le majhno število dijakov predvsem s klasične gimnazije zapustilo šolske klopi, čeprav je skupina nadobudni h MSl-jevcev hodila po šolah in vabila mladino k stav. ki. Manifestacija je zaradi pre. majhnega števila udeležencev propadla. Mirni Goričani se sprašujejo kaj vendar hočejo nadobudneži iz sedeža na Travniku Bolje bi bilo, da bi se dijaška, mladina oprijela knji g, ker je konec leta pred vrati in o-pustila misel na fašistične raz-grajaške manifestacije, ki u-tegnejo tudi v Gorici imeti svoj žalostni epilog, kakršnega so dočakali fašisti v Trstu. ZMAGA USLUŽBENCEV MESTNIH PROG goriškega prevoznega podjetja ..Ribi" Ravnateljstvo bo uslužbencem izplačevalo 2.000 lir mesečne doklade - Še vedno sporna zahteva podjetja „Ribin o denarni pomoči mestnemu avtobusu GORICA, 16. — V soboto zvečer ob 18.30 so poravnali spor med ravnateljstvom in predstavniki uslužbencev podjetja «Ribi». Spor je povzročil že trikratno stavko, od katerih je zadnja trajala štiri dni. Uslužbenci so bili pripravlje. ni stavkati do skrajnosti, toda prav zaradi odločnega nastopa so bili delodajalci primorani ugoditi delavskim zahtevam. Po sporazumu je bil izdan proglas na meščanstvo o doseženem sporazumu, obenem pa se obe stranki zahvaljujeta oblastem za dano pomoč. S sporazumom so uslužben. ci dosegli, da se tudi v podjetju «Ribi» uveljavi zakon, ki predpisuje iste pravice, ki jih imajo uslužbenci tramvaja. S prvim marcem bo vsak uslužbenec dobil za izboljšanje svojega gospodarskega položaja še 2 000 lir mesečne doklade. Nadalje sporazum predvideva izplačilo 12.000 lir za zdravstvene namene za pretekle me. sece. Ravnateljstvo pa se bo moralo v bodočnosti ravnati po zaključkih občinske uprave v odnosu do mestnega av tobusa. Stavka uslužbencev mestnega avtobusa se je končala z uspehom predvsem zaradi vztrajnosti delavcev, ki so odločno zahtevali le svoje zako-nite pravice. Nerešeno je še vprašanje, ki ga je postavilo podjetje «Ribi» občini o denarni pomoči mestnemu avto. busu. Do 14. aprila rok za zomeaiavo AMG bankovcev GORICA, 16. — Na podlagi zakona št. 3056 od 11. deceirt. bra 1952 je padaljšan do 11 aprila t. 1; rok za zamenjavo bankovcev AMG lir in bankovcev Italijanske državne banke po 100 in 50 lir starega tipa. fflO( NO TRČENJ E dveh avtomobilov 30-letna Nevenka Glogenser iz Trsta v bolnici s hudo pretresenimi možgoni rek sestali v Pevmi in skup- . lila in se spomnila časov, ko no proučili svoj položaj. Ije med Goričane prinesla slo- GOR1CA, 16. — Včeraj popoldne okoli 18. ure je prišlo do prometne nesreče na državni cesti 56. Avtomobil «Au_ relia« z evidenčno tablico TS 16531, katerega je vozil 40-letni odvetnik Alojz Tuiller iz Trsta, je prihajal iz Trsta proti Vidmu. Na sprednjem sedežu je sedela tudi 30-letna Nevenka Glogenser iz Trsta Ul. Montfort 12. Prišlo je do trčenja med »Aurelio« in «Fiatom 1400» GO 6797, last Tomaža Ti. sia iz Romansa, ki je vozil skupaj z ženo in dvema hčerama proti domu. Policija ni še dognala vzrokov nesreče. Pri hudem sunku je »Aurelia«, ki je trčila ob sprednji del drugega avtomobila, zašla s ceste na polje, medtem ko je »Fiat« ostal na cesti. Pri nesreči si je Glogen. serjeva hudo pretresla možga. ne, vsled česar so jo sprejeli v krminsko bolnišnico, ne da bi se zdravniki izrekli o njenem zdravstvenem stanju. Tudi zdravnik Tisio se jt laže poškodoval. Pridržali so ga na opazovalnem oddelku v bolnici pri Sv. Justu v Gorici. Laže ranjeni so bili tudi Tisio- vi svojci, katere so po prvi pomoči poslali domov. Agenti prometne policije so privozili na kraj nesreče, da bi ugotovili krivca. Opravila mestnih gasilcev GORICA, 16. — Mestni gasilci so morali včeraj trikrat na delo; najprej ob 9 zjutraj na Placuto št. 15, kjer so se v stanovanju Emila Malavolti vnele saje, nato pa ob 11. uri v stanovanje Barnarda Landi. ja, kjer so tudi saje povzročile začetek požara. Tretjič so jih poklicali v Standrež, v Ul. Tre-vigliano 0 v stanovanje Antona Pavlina. Požari so povzročili le neznatno škodo. Nesreča gospodinje pri pospravljanju Ranila si je zapestje GORICA, 16. — Ko je 49-let-na gospodinja Marija Bledig s Korza Italija 76 pospravljala po svojem stanovanju, si je nehote ranila levo zapestje. Ker ji je rana na roki hudo krvavela, je ženska prišla na sedež Zelenega križa, od koder so jo odpeljali v mestno bol-ninšico Brigata Pavia. Nemudoma so ji ustavili krvavenje in ji zašili rano. Ozdravela bo v 5 dneh. Opozorilo Goričanom GORICA. 16. — Goriško županstvo vabi vse meščane, da si za prihodnje politične volitve obnovijo osebne izkaznice, ki so zapadle, ter opozarja nadalje lastnike, upravnike poslopij in najemnike, naj javijo anagrafskemu uradu morebitne spremembe bivališča. Roka pod žago Globoko mu je ranilo vse prste leve roke _______________________ GORICA, IS. — Vodstvo lesne tovarne iglea na Tržaški ce. sti je danes zjutraj poklicalo na pomoč rešilni avto Zelenega križa, ker se je na delu ponesrečil 40-letni Miroslav Oblak iz Standreža, kateremu je pri žaganju zašla roka v e-lektrični stroj. V bolnici Brigata Pavia, kamor so ga nekaj pozneje pripeljali, so ugotovili globoke rane na vseh petih prstih leve roke. Ozdravel bo v 15 dneh. tislovje, je končno morala priznati vso krivdo. Izmaknila je gostilničarki 147 tisoč lir. Sodniki so pregledali njeno obtožnico. Po zaslišanju drugin prič so jo spoznali za krivo. Obsodili, so jo na 8 mesecev zapora in plačilo 8 tisoč lir globe. Denar so nato vrnili Gril. lovi. Nato je prišel pred sodnike 43-letni Cezar Biancetto iz Benetk. pri katerem so orožniki na bloku v Tržiču našli 75 zavojev cigaret s Tržaškega o-zemlja. Zaradi tihotapstva cigaret so ga obsodili na 62 ti. soč lir globe in zaplembo to. baka. Veleslalom na V nedeljo dopoldn® ^ #)J zbralo na Lipanskem { < Pokljuko na velesi* ^ spomin bratov Rus0J-jped? ta Dularja že tretjič jo 50 slovenskih alpskih . je bilo tudi 7 t*1 slovenske ihzkultur. j;*1 iz Celovca. Tudi ‘zr vreme je dvignilo nje med prisotnimi-bil prav dober. .a)# Pred začetkom je predsednik ffi. smučarskega klub3 ^ Naglič pozdravil vse ierr zlasti pa koroške gcSZj P®] v kratkih besedah men tega spominske« jt, vanja. Oba brata nu la znana gorenjska jj, in partizana, od * -p* starejši Janko Pa„„« bližini Lipance, T0 pa je bil požrtvoval ]e valeč Krima, ki » , pla*-1950 na Lipanci zas -t $e Proga za veleslalo^L gi rila 1600 m z okrog . p) ■ šinske razlike, na ;,,tit- KINO VERDI. 16-30: »Otroci se ne prodajajo«, L. Padovani. VITTORIA. 17: «Deželanka», G. Lollobrigida. CENTRALE. 17: »Sin Ali Babe«, T. Curtis in P. Laurie. MODERNO. 17: «Pripornica ognjenega stolpa«, E. Cegani in R. Branži. bilo postavljenih 36 ^ tekmovalci so te 0 tilf ist' progi. Rezultati ^jii Člani: 1. Jože K1'1’’' belj) 2:14.2; 2. ZdJil ?f> #aj (Lj.) 2:14-3; 3. t-ir}{lail" (Gregorčič) 2:15.2- -fj 1. Jože Klinar »V-irtl ^1 3. 2.41.5. Članice: 1- J. Zdraha! regorcicj 2:15.2. , K Jože Klinar H- , P , Marjan Gale ( ,grs15lrf Stanko Klinar ^ šar (Enotnost) 3:^’uet* ^ Zajc (Kr.) 5:25.8; 3. • kovič (Kr.) 6:25.6. 1 ... enes m Prehodna pokala, j» brata Rusa in drU8ea.j- * r,eta Dularja, je pa Ljubelja iz Trzma- ASPEN (ZDA). včerajšnjih tekmah ^ji so bili doseženi n A zultati; moški: 1. 2. Othmar Schne.der^^ Igaya, 4. Pretkana natakar ca ood ključem Svoji gospodinji Je 147.000 lir ukradla GORICA, 16. — Oktobra preteklega leta je gostilničarka Lidija Grilli por. Bastiani sprejela novo natakarico Marijo Zoff por. Morsani iz Kr-mina Ker je Grillijeva vodila vzorno knjigovodstvo, je kaj kmalu pri pregledovanju raču. nov ugotovila, da ji primanjkuje denar Najprej je mislila, da ie morda prezrla kakšen izdatek. Ko ie pa to večkrat o-pazila, je začela bolj paziti in opazovati, kaj se v gostilni godi. Ker ji je sum padel na no. vo natakarico, jo je hotela z zvijačo preskusiti. Zaznamova. la je nekaj bankovcev po sto lir in jih postavila v možev suknjič pred kuhinjo. Ko je čez dobro uro spet pogledala v žep. ni bilo več denarja. Ker ji je prvi poskus dokazal, da krade nekdo med služabniki, se je najprej spoprijela z Zof-fovo in ji velela, naj ji nemudoma vrne ukradeni denar. Pregledala ji je denarnico, v kateri je našla zaznamovani denar. Zato je brez vsakega odlašanja prijavila natakarico policiji. Med izpraševanjem je Zoffova priznala, da je ukrad. la samo zaznamovane bankov, ce iz gospodarjevega suknjiča. Ker pa je večkrat prišla v pro. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE GORICA, 16, — v goriški mestni občini je bilo od 8. do 14. marca 1953. leta 8 rojstev. 26 primerov smrti, 4 oklici in 2 poroki. Rojstva: Gianvico Cian, Silvija Veronese, Gabrijela Giu-sto, Ivan Bizaj, Klavdija Zit-ter, Lavra Rosini, Gabrijela Samarica, Lucija Cristiani, Smrti: 80 letni težak Alojz De Lorenzi, 64.1etna gospodinja Marija Srednik vd. Sirk, G8-letna branjevka Antonija Kristjančič vd. Battisti, 46.1et-ni rudar Ernest Borghese, 1-letna Jožica Bassano, 22-letn’ Silvij Pintar, 74-letni delavec Alfonz Previsti, 55-letna gospo dinja Ana Alt, 69.1etni upokojenec Franc Persolja, 2-letni Jožef Drosgič, 74-letna gospo dinja Marijanka Mayer vd. Valentini, 83-letna gospodinja Katarina Lorenzetti vd. Beren-go, 78-letna gospodinja Marija Cej, 60-letni zidar Viktor Ben-venuto, 86.1etna gospodinja Ivana Reinhard vd. Lippi, 72-letni vojaški krojač Hubert Tumulillo, 74-letni polovinar Mihael Bledič, 15 ur stara Silvija Veronese, 70-letna gospodinja Antonija Rimbaldo vd. Sain, 21-letna gospodinja Silvija Piras, 61-letna gospodinja Leopolda Zimic vd. Micheli, 62-letni uradnik Bruno Valenti, nuzzi, 58.1etni pomorščak E-dvard Nobile, 78-letna gospodi, nja Marija Petruša, 67-letna gospodinja Roza Fumis vd. Malaroda, 77-letna gospodinja Leopolda Komjanc vd. Clede. Oklici: finnncar Dino Forsini in gospodinja Marija Vagnoli Rinis, vojak Armando Delle Cese in gospodinja Ljuba Raco, upravnik Silverij Raum in uradnica Alma Pauluzzi, agent policije STO Darij Bresigar in šiviPa Norma Vončina. Poroke: maršal policije Ferdinand Pane in učiteljica Marta de Michelini, maršal ooržni. kov Mihael Antinoro in uradnica Bianca Falcone. jack *','i Ralph Miller; ženske- > Rodolph, 2. Andrea j(jlil>r,, in v renče, 3. Burr sr V kombinaciji rali: moški: 1. Reddish, 3. Robido!?”' 1. Neidlinger, 2. Burr. , PrelepBŠkib^rf ZUER1CH, 16- .f/o zapustili Švico, c je y za smrt GottW“ njU *.8 / mesto na tekmo ^ej a, tovno prvenstvo ie 0 ,ttf padlo Švedski, k« J repr jj la tekme z ostal11«1 ^ ^ tancami. Odloči i ,f/ še za drugo me5RePretejA A m Nemčijo. B« f/ sta Odigrali tek jgr,li ^ (sicer sta že P zrI1a8a ji' TVič 21 rtici r seboj in so P carji s 3:2). T° Pj-našli v Svmarjd prCcey sprotnikov in * 7.3 <*• lahkoto zmagah ^ 2:1). na st« Pred to tekmo p Rol3 o* stali reprezenta^cd seb A' in Francije, da f ločita o zadnje1« gali ropski kriterij- . 1 • jjtf landci z 8:3 <4:1-2- „ N go v kriteriju Pa rili Italijani, » tekmi uspeli P - 3.3 t postaviti rezu e je 1 (^e f 0:2). Ta tekma «*pJih l*, I' '0t so SO .Vn<štvo tržaškega tiska Trst 11 5374 — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Ljubi lana Trg revolucije 19 tel -tO-OO« tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60« T 892 - Izdata Založništvo tržaškega hsKa ,1,aa<*«» f t*.