mm
Št. 41(1783) Leto XXXIV NOVO MESTO četrtek, 13. okt jora 1983 Cena: 15 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Dragocen delež slovenskih žensk in mater
Ob 40-letnici kongresa
Pred štiridesetimi leti so se delegatke slovenskih žensk prvič v zgodovini zbrale na svojem kongresu. Bilo je sredi oktobra. Prihajale so z vseh strani, celo iz Ljubljane, obdane z žico in bunkerji. Le Primorke je zadržala velika nemška ofenziva, ki se je že začela v tem delu Slovenije Na tej nevarni poti so Gorenjke padle v zasedo in izgubile sekretarko iniciativnega odbora SPŽZ za Gorenjsko.
Kongres je bil v Dobrniču, znanem po svojem naprednem delovanju, rojstnem kraju narodnega heroja Jožeta Slaka. Od prvih dni je cela dolina in vas sama sodelovala v OP. Kraj je bil oddaljen od glavnih prometnih žil, pa vendar dostopen z vseh strani. Žene so bile izredno požrtvovalne. Še dandanašnji se delegatke rade spominjajo gostoljubnega sprejema domačink — gostiteljic in razgovorov z njimi.
Na kongresu so z vso odgovornostjo razpravljale o dotedanjem delu in nalogah, ki jih čakajo v prihodnje. Za seboj so imele dvein-polletno prehojeno pot, skupno s svojimi sinovi, brati in možmi. Aktivne in enakopravne udeleženke od vsega začetka narodnoosvobodilnega boja so prvič v naši zgodovini enakopravno sodelovale na volitvah — prav zaradi svojega dela bile izvoljene v prve odbore ljudske oblasti in v prvi slovenski parlament.
Kaj pomeni prvi kongres Slovenske protifašistične ženske zveze? Predvsem podporo sklepom Kočevskega zbora odposlancev. Najvažnejše je bile -e sile posvetiti boju proti okupatorjem in domačim izdajal-, cem, do končne zmage. 0 tem so delegatke tako odločno govorile, da je dvorana odmevala od klicev. Več partizanskih mater, ki so do takrat izgubile svoje otroke — edince ali pa vse, kolikor so jih imele, kot na primer Ivančičeva mati štiri sinove v enem samem dnevu, Majcnova tri sinove in moža, pa kljub temu niso tarnale, ampak pozivale na borbo do konca. Kje so te matere, ki so same s svojimi otroci sodelovale pogumno v narodnoosvobodilnem gibanju, jemale moč, da so vse težave prenašale takajunaško?
Ne spominjam se, da bi bil govor o ženski enakopravnosti v smislu tebretskih razprav. Ženske so z delom in bojem dokazale svojo enakopravnost in si tako pridobile volilno pravico, zapisano v programu KP.
SPŽZ je bila sestavni del OF. Njen cilj ni bil ustanavljati neko samostojno žensko organizacijo, temveč vključevati ženske v enotno fronto pod vodstvom KP. Seveda pa je SPŽZ razvijala specifične metode dela, saj je morala upoštevati razmere, v katerih so te ženske živele in delale v stari Jugoslaviji, pa tudi med NOB. Iskala je poti do njihovega razuma in srca, zato smo se obračali na ženske ne samo s političnimi proglasi in članki, empak tudi s pesmijo in kulturnimi prireditvami.
Na kongresu so delegatke ocenjevale prehojeno pot in se zavezale, da bodo boj nadaljevale tudi za ceno največjih žrtev. Prav ta pripravljenost na žrtve, to enotno prepričanje, ki je prevevalo ves kongres, "je tisto, kar ni zbledelo v teh štirih desetletjih, ki nas ločijo od kongresa.
Ko letos proslavljamo 40-letnico slovenske državnosti, ne moremo | mimo prispevka, ki so ga slovenske žene in matere dale svojemu narodu v boju za njegovo svobodo in neodvisnost. Ohranjanje tega izročila novim rodovom je tudi osnovni smisel obeleževanja obletnic kongresa SPŽZ v Dobrniču.
MARA RUPENA-OSOLNIK sekretarka Glavnega odbora SPŽZ Slovenije izvoljena na prvem kongresu v Dobrniču
r
N
I
S
5
s
I
s
I
v
I
1
s
I
s
I
s
*
v
I
s
I
I
s
Izhod je le v lastnih silah
Na Domu OF v MlaJju oJkrili spominsko jbele Ije, «7 njem pa zbirko o NOB - Govvita predseinik ZZB NOV Krško Stane Nunčič in Zvjne Dragan, p jdpre^se^mk ZIS
DELO O BELOKRANJSKEM REVOLUCIONARJU - Vera Marentič—Novak je v podzemeljski osnovni šoli predstavila knjigo ,Spomini na Janeza Marentiča", gradivo, ki ga je zbrala na pobudo in s pomočjo Marentičevih sodelavcev in rojakov. Delo o predvojnem revolucionaiju in raziskovalcu tedanjih agrarnih razmer je izšlo ob 40. obletnici njegove smrti. (Foto: M. Bezek)
Belokranjcem v spomin
Predstavili knjigo Vere Marentič — Novak,,Spomini na Janeza Marentiča" — Čestitke Vidi Tomšič
MLADJE - Po letu dni, odkar so na mestu med vojno požgane Draganove domačije odprli Dom OF Mladje, zgrajen predvsem z udarniškim delom krajanov in pomočjo nekaterih delovnih kolektivov iz krške občine, so se prejšnjo nedeljo v Mladju, vasici nad Podbočjem, spet zbrali številni domačini in gostje iz raznih krajev.
Predsednik občinskega odbora ZZB NOV Krško Stane Nunčič je dejal, da je bila Draganova domačija pomembno središče organiziranega delovanja NOB, gostoljubno je sprejemala pod svojo streho aktiviste in borce, podobno kot sosednja Kuharjeva domačija, kjer je bil sedež mladinske in skojevske organizacije tega območja. Na Draganovi domačiji je bil od novembra 1942 do januarja 1943 sedež rajonskega odbora OF Sv. Križ (zdaj Podbočje), kar ni ostalo prikrito sovražniku in domačim izdajalcem. Italijanski fašisti in belogardisti so domačijo izropali in požgali. Franc Dragan,
Martin Bajc, Vencelj Perko, Jože Penca, Janez Božič, Nace Stanič, Ivan Kuhar, Jože Zemljan, Vida Stanič in drugi člani političnega aktiva rajona in podokrožja so se rešili, oz. tedaj slučajno niso bili na domačiji. Vida Stanič je odkrila na Domu OF spominsko obležje v spomin na sedež rajonskega odbora.
V Domu OF so odkrili dokumentarno zbirko o razvoju NOB ih nastanku ljudske oblasti na tem območju (uredil jo je Posavski muzej iz Brežic), kulturni spored pa so obogatili pionirski pevski zbor in recitatoiji OS Gorjanskega bataljona iz Podbočja ter pihalni orkester tovarne „Djuro Salaj" iz Krškega. Spomin na organizatorja vstaje,
odposlanca Kočevskega zbora in sploh napredno osebnost je najprej obudil Stane Nunčič, pozneje pa je o liku svojega očeta spregovoril še Zvone Dragan, podpredsednik ZIS. Dejal je, da se je tudi na sobotni 8. seji CK ZKS spomnil na svojega očeta, ki je že pred 20, 25 leti govoril o opiranju na lastne sile, o nujnosti boljšega, poštenega dela, ugotavljanju osebne odgovornosti. Čeprav gre za preprosto kmečko lojpko je ta sprejemljiva tudi za današnji čas.	p
NOVA RAZSTAVA V KRŠKEM
KRŠKO — V tukajšnji galeriji bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo oljnih slik akademskega slikarja Marijana Pliberška. Na otvoritvi razstave, ki bo odprta do 28. oktobra, bodo nastopili učenci krške glasbene šole.
BOGATA ZBIRKA V GALERUI
BREŽICE — V razstavnih prostorih brežiškega gradu prikazuje posavski muzej dragocena arheološka odkritja iz obdobja 1978- 1982. Razstava bo odprta do 23. oktobra
PODZEMELJ - Pretekli pe-. tek je bila v osnovni šoli inž. Janeza Marentiča v Podzemlju predstavitev knjige „Spomini na Janeza Marentiča" njegove soproge Vere Marentič-Novak. Delo, ki je bilo izdano ob 40-letnici smrti agronoma in predvojnega revolucionarja Marentiča, zajema predvsem predvojno delo med kmečkimi ljudmi v Beli krajini, kjer je bil Matentič doma, in spomine številnih tovarišev, ki so takrat skupaj z njim delovali v ilegali; zato ni naključno, da so knjigo predstavili prav v vasi, kjer je Marentič obiskoval osnovno šolo.
Kot je poudarila avtorica, knjiga ni znanstvena razprava o tedanji dobi, temveč spominska zbirka takratnih dogajanj s podatki, ki jih je bilo še moč doseči. Gradivo je bilo namreč zbrano prav na pobudo Marentičevih še živečih sodelavcev in posameznikov, ki proučujejo razvoj in vlogo društev kmečkih
fantov in dekleti v katerem je imel tudi ta predvojni belokranjski izobraženec, komunist in ljudskofrontni aktivist pomembno vlogo. Leta 1933 so namreč na Mlakah na njegovo pobudo ustanovili prvo takšno društvo v Beti krajini, leto prej pa v isti vasi prvo partijsko celico v tistih krajih.
Številni gosti, ki so govorili o osebnosti Janeza Marentiča, so poudarili, da bi morali še bolje proučiti njegovo politično delo in ga opreti na konkretne znanstvene izsledke, knjiga pa je povod več, da bi Marentičeva razmišljanja tvorno vključili v današnji čas.
Na slovesnosti, ki sta jo pripravila občinska komiteja ZKS Črnomelj in Metlika in ki so se je udeležile tudi Pepca Kardelj, Lidija Šentjurc in Marentičeva hčerka dr. Bariča Ma-rentič-Požamik, so izrekli tudi čestitke Vidi Tomšič ob njeni 70-letnici.
M.BEZEK
Kmetijstvo ima kaj pokazati
V krški jbčini .lačrtujejo, la boia še p j-ivojili kmetijske tr::ne presežke
KRŠKO — Ob nedavnem obisku predsednika republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milana Kneževiča ter predsednika Zadružne zveze Slovenije Leona Freliha se je bflo mogoče prepričati, da v krški občini vse uspešneje izrabljajo naravne možnosti ter da se načrtno posvečajo razvoju kmetijstva.
JABOLKA V IZVOZ
ČRNOMELJ - Črnomaljska kmetijska zadruga je pretekli teden začela izvažati industrijska jabolka. Doslej jih je v ZRN poslala 60 ton, predvidevajo pa, da jih bodo izvozili vsaj še toliko. Odkupna cena sadja je 4,50 dinarjev, po prav toliko pa jih je odkupoval tudi Belsad.
V občini je sicer dve tretjini hribovitega sveta, vendar so tudi tu možnosti za razvoj kmetijstva. Kot je zatrdil direktor Agrokombinatove temeljne organizacije kooperantov Ivan Kozole, bodo že letos dali na slovenski trg pomembne količine tržnih presežkov, do konca tega srednjeročnega obdobja pa jih bodo še podvojili, sedanje proizvodne okoliše bodo razdelili v pet tehnoloških sektorjev, v njih pa bodo zaposlili specializirane pospeševalce. Ta čas imajo v hlevih 12 tisoč glav
JUBILEJNO
ZBOROVANJE
SLOVENSKIH
PRAVNIKOV
■
METLIKA - Ob 40-letnici; prvega zbora slovenskih pravni-: kov bo jutri ob 12. uri v! metliškem kulturnem domu pr o-: slava, ki jo pripravljata Zveza društev pravnikov Slovenije in Društvo pravnikov Novo mesto. Slavnostni govor bo imel Zoran : Polič, član predsedstva SRS, ki j
j je govoril tudi na prvem zboru v | osvobojeni Beli krajini. Sledil bo j kulturni program, v katerem .
bodo nastopili metliški oktet i > Vitis, tamburaški zbor, metliški; ! pihalni orkester in učenci metli-ške osnovne šole. P<\ ogledu j metliške vinske kleti bodo imeli f udeleženci proslave v Dolenjskih j j Toplicah tovariško srečanje.
Banke bodo dale petino
Na 5. zbjru Temeljne j jlenjske banke j sanaciji IMV
POKROVITELJSTVO - Predsednik sveta KS Podbočje Jože Zupančič je v imenu krajevne skupnosti, KK SZDL in KO ZB Podbočje izročil predsedniku LD Podbočje Colariču (na desni) listino o pokroviteljstvu. Lovci so bili pri gradnji Doma OF med najprizadevnejšimi in so si v njem uredili tudi svoj kotiček. (Foto: P. P.)
NOVO MESTO - Kmalu bo tri leta, odkar je novomeška Industrija motornih vozil prvič izkazala izgubo, v prvi polovici leta 1981 pa je bil Ljubljanski banki Temeljni dolenjski banki predložen prvi sanacijski program. Po dveh letih iskanja najboljših rešitev in resnično široke obravnave na vseh ravneh
IMV izpolnila obveznosti do Renaulta
goveje živine, zgradili ali posodobili so 120 hlevov, obnovili 800 ha vinogradov ter zaščitili 953 kmetij. Letos bodo odkupili 5 milijonov litrov mleka, 6 tisoč prašičev pitancev in 1000 glav govedi, prevzeli 350 vagonov grozdja in odkupili 600 ton pšenice. Posebno uspešni so pri urejanju kmetijskih zemljišč, saj so v zadnjih štirih letih meliorirali že 490 ha kmetijske zemlje, s tem delom pa bodo nadaljevali tudi v prihodnje.
V. PODGORŠEK
Izvoz p>l večji kot lanskem letu
NOVO MESTO - V prvih šestih mesecih letošnjega leta so iz IMV odpremili v Francijo 12.425 osebnih vozil, s čimer so bile polletne obveznosti do francoskega partnerja povsem izpolnjene, z izvozom 10.045 prikolic in delov prikolic pa je bil dosežen količinski plan izvoza. V prvem polletju je IMV izvozila za 51,4 milijona dolarjev, to pa je za nad polovico več kot v tem času lani.
Prodaja na domačem trgu kaže slabše rezultate, deloma zato, ker so dajali prednost izpolnitvam pogodb o izvozu, delno pa zaradi zakasnele potrditve novih cen. Vseeno pa je bilo na domačem trgu prodanih 9.606 osebnih vozil in 2.726 prikolic.
- po občinah in v republiki -1 je bil končno sprejet sanacijski program, ki ga je pretekli petek potrdil tudi peti zbor Temeljne dolenjske banke v Novem mestu.
Kot smo že poročali, bo finančne zadeve okoli sanacije IMV vodil konzorcij bank, ki so bile že doslej tako ali drugače vključene oziroma so sodelovale z njim. Zato na seji ni bilo slišati presenetljivo novih dejstev. Gre za tri programe -proizvodnjo avtomobilov, prikolic in delov, ki pa jih ne bo mogoče uresničiti brez širše družbene pomoči. Ta pomoč je nujno potrebna, saj do razprave o stečaju niti ni prišlo. IMV namreč ustvarja kar četrtino vsega prihodka v regiji, v njem pa je zaposlenih skoraj 18 odst vseh delavcev.
Omeniti je treba, da je velik del proizvodnje v IMV izvozno usmerjen. Do leta 1988 naj bi proizvedli 86.300 vozil, od tega 77 tisoč R - x in 9.300 R-9, od skupne proizvodnje vozil pa naj bi na tuje trge plasirali 43 odst. Program IMV - 2, to je velikoserijska proizvodnja delov za Renault, bo namenjen tujemu trgu s 75 odst, podobno naj bi tudi prikolice več ali manj delali za tuje trge. Seveda bo za te programe potrebno vložiti precej denarja. Toda v nasprotju z dosedanjo prakso, bodo banke prispevale le 20 odstotkov vseh sredstev za naložbe v osnovna sredstva. Ves ostali denar si bo moral IMV zagotoviti iz lastnih virov in s pomočjo sovlaganj izvajalcev del ter dobaviteljev opreme.
Banke bodo spremljale izvajanje sanacije, prav tako pa bo moral IMV še več pozornosti posvečati kadrovskim vprašanjem, kooperantskim odnosom. Seveda pa sanacije ne bo mogel izpeljati, če ne bo dobil dovoljenja za začasen uvoz opreme. Na zboru banke so govorili tudi o tem, da je treba čimprej rešiti vprašanje tozdov na Mimi in v Črnomlju.
J. SIMČIČ
10 LET ELME NA ČATEŽU
ČATEŽ - V začetku oktobra je preteklo 10 let, odkar je začela na Čatežu delati Elmina tovarna. V zadnjih desetih letih je kraj prav zaradi tega dosegel precejšnje uspehe. Na nedavni proslavi ob 10-letnici čateške Elme so podelili priznanja jubilantom in posebna priznanja najbolj zaslužnim delavcem. V okviru praznika tovarne so v prostorih tovarne odprli tudi razstavo slik Borisa Kobeta, cikel Po poteh Gubčeve brigade.
ŠOLARJI POMAGAJO - Trgatev se bliža koncu. Letošnje vreme je v mnogočem prispevalo, da so po dolenjskih gričih dozorele tudi pozne sorte, čeprav mnogi vinogradniki s sladkorno stopnjo žametne črnine niso zadovoljni Na zadružnih posestvih za marsikatero opravilo potrebujejo veliko pridnih rok, zato je marsikje v navadi, da pokličejo na pomoč šolarje. Tako so šentjemejski osnovnošolci pretekli teden obirali jabolka na Brezovici, mladinci osmih razredov stopiške osnovne šole (na sliki) pa so bili v soboto na trgatvi v hmeljniškem vinogradu v Grčevju. Bili so pridni in natrgali skoraj dva kamiona črnine. Denar jim bo prišel prav ob koncu leta, ko se bodo odpravili na zaključni izlet. (Foto: Janez Pavlin)	*	1
V drugi polovici tedna bo deloma jasno in čez dan razmeroma toplo. Po kotlinah bo zjutraj megla.
Ljubljansko pismo
Miloščina naj zamenja pošteno plačilo?
>roti draginjskemu J dodatku, ki ni prava pot
Pri iskanju novih oblik zaščite standarda najbolj ogroženih skupin prebivalstva je (zvezni) sindikat predlagal, naj bi za natančno določen krog ljudi zagotovili kompenzacijo življenjskih stroškov v mesečnem znesku za določeno število proizvodov in storitev. Sem naj bi sodili kruh in moka, mleko in mlečni proizvodi, jedilno olje in mast, meso in mesni izdelki, sladkor, stanarina, ogrevanje, elektrika in voda, stroški prevoza v lokalnem prometu. „Količine bi bile npr. 12 kg kruha, 5 1 mleka, 3 kg mesa, 25 kWh električnega toka, m3 vode, 1,35 m3 kurjave. Pravico do take pomoči naj bi imeli upokojenci z nizkimi pokojninami, invalidski upokojenci, vojaški vojni invalidi, pa tudi taki, ki prejemajo socialno po- I moč, otroške doklade ipd. Dru- | ga skupina prejemnikov takšne pomoči naj bi bili delavci z nizkimi OD, delavci v kolektivih ,.izgubarjev” in delavci, ki prejemajo zajamčene OD.
V skladu s posebno specifikacijo naj bi posamezne skupine naštetih prejemale različno višino kompenzacije. Določali naj H tudi mesečni normativ na enega. Avtorji tega predloga so izračunali, da bi to po sedanjih cenah na osebo znašalo 1085 dinaijev, do konca leta pa naj bi se ta vsota povečevala po odstot- j kih, odvisno od podražitev. Podlaga za delitev vseh teh in drugih oblik socialnih pomoči pa naj bi bila socialna kartica, ki naj nudi vpogled v socialne razmere, v katerih živi kandidat za socialno iziroma solidarnostno pomoč družbe (to je sodelavcev).
. -  B
V
\
Samo se ne bo nič spremenilo
Obvezujoči sklepi 8. seje CK ZKS - Stabilizacija mora temeljiti na samoupravljanju, ekonomskih zakonitostih, procesih v svetu in znanju - Prvi sadovi
r
LJUBLJANA - Kljub zaostrovanju gospodarskih in političnih razmer doma in po svetu se v delovnih ljudeh krepi zavest, da je izhod iz težav edinole v opiranju na lastne sile. S slednjim smo že dosegli precej, denimo, kakovostno rast industrijske in kmetijske proizvodnje, povečanje izvoza na konvertibilne trge, večjo usklajenost celotne porabe s stvarnimi dohodkovnimi možnostmi in ustreznejše razporejanje dohodka.'
Žal po drugi strani še zmeraj nismo spodrezali korenin glavnih vzrokov za zaostrene gospodarske in družbene razmere; naraščajoča in-
flacija, zniževanje življenjskega standarda, težave pri zagotavljanju zunanje likvidnosti in podobno so voda na mlin dvomljivcem o pravilnosti prizadevanj, kakršna terjajo usmeritve in naloge iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije.
Povsod očitno še niso dojeli resnosti položaja, tudi tega ne, da z govoričenjem ne bo mogoče spremeniti stvari na bolje. Potre trna je namreč odločna akcija, temelje zanjo pa so si slovenski komunisti izdelali na nedavni osmi seji centralnega komiteja, ko so ostro, (samo-)kritično, brez prikrivanja slabosti opozorili na vrsto nepravilnosti, nedorečenosti pri dosedanjem iskanju poti iz zagat, poudarili, da ni razlogov za malodušje med komunisti, nato pa nakazali vrsto nalog, ki jih morajo komunisti ob podpori drugih naprednih sil opraviti v vseh delovnih okoljih.
Prvi napotek osme seje je: enotna, dosledna in odgovorna udeležba vseh delovnih ljudi pri udejanjanju ciljev dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Do ciljev pa bo mogoče priti le, ako se ne bomo ogibali prizadevanjem za izboPanje samoupravne organiziranosti in krepitve svobodne menjave dela, ako si ne bomo privoščili neizrabljenih proizvodnih in tehnoloških zmogljivosti, ako ne bomo razmetavali materiala, energije in ne zanemarjali izboljšav pri organizaciji dela, ako bomo učinkovito uvajali znanja, spodbujali novatorstvo in tako omogočili odpiranje novih delovnih mest Itd. Na vse to pa mora biti
vezana kadrovska politika, kateri ne bo tuje dosledno uveljavljanje družbenih kriterijev, posledica pa to, da pri morebitnih napakah krivci ne bodo neimenovani, da se ne bomo več lovili, kdaj, kje, zlasti pa na koga pokazati in ga poklicati na
odgovornost Nih
šihče se ne sme slepiti, da bodo po tako opredeljenih nalogah kar sami po sebi prišli boljši časi. Sploh pa ne, če ne bomo ob trdem delu težili k preseganju vsega preživelega v družbenoekonomskih odnosih, ne nazadnje, če ne bomo spremenili odnosa do nepravilnosti in razvad. Pri vsem tem imamo velike zadolžit-
ve tudi sredstva javnega obveščanja. Še očitnejša mora postati naša samostojnost pri presojanju družbenih pojavov, da bi se lahko celovito spopadali z nedoslednostmi in neodgovornim obnašanjem, z nesocialističnimi in nesamoupravnimi težnjami.
D. RUSTJA
POBRATENJE LOVCEV NA MIRNI
MIRNA - V tem kraju bo v soboto, 15. oktobra, na Mimi pri Lovski koči v Zapužah, srečanje mirenskih lovcev in članov Lovske družine Javornik iz Postojne. Ob tej priložnosti bodo lovci, ki že dalj časa tesno sodelujejo, podpisali listino o pobratenju, pomerili pa se bodo tudi v streljanju na glinaste golobe. Seveda po teh uradnih procedurah še tovariško srečanje.
Pomeni delavski molk „ne”?
Največje lelovne organizacije se še niso izjasnile o aneksu št. 2 k planu novomeške z !ravstvene skupmsti
NOVO MESTO - Samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva, ki je
Slovenski geodeti v Novem mestu
Izjave delavcev o socialni kartici, ki so jih bile minule dni polni časopisi („ni nam treba v obliki pomoči vračati tistega, kar je bilo od nas odtujeno*4, „to je spodkopvanje zakona o združenem delu”), naj bi povedale, da delavci ne soglašajo s tako obliko uresničevanja socialne politike v svojih delovnih kolektivih, marveč zahtevajo samo pošteno nagrajevanje svojega dela. Zagovorniki socialne kartice pa pravijo, naj bi ta listina le prispevala k temu, da bi dobili vpogled v to, kako in od česa delavec dejansko živi. — Samo tisti, ki tega ne vedo ali nočejo vedeti, pravijo - lahko enačijo socialno politiko s socialno pomočjo. Socialna kartica ni nobena današnja sindikalna izmišljotina. Zahteva po uvedbi kartice je v temeljnih dokumentih 7. kongresa ZSJ leta 1974, svoje mesto pa je dobila tudi v resoluciji, ki jo je lani sprejel 9. kongres ZS J. Ali so torej socialno kartico delegatom na kongresu vsilili forumi?
Kakorkoli že: na področju socialne politike poznamo vrsto oblik socialne pomoči, kot so varstveni dodatek za upokojen- | ce, otroški dodatki za družine z nizkimi dohodki in drugi podob-1 ni prejemki, namenjeni blažitvi težkega materialnega položaja socialno ogroženih ljudi. Zaradi tega ni mogoče podpreti pobud zveznih sindikatov, naj bi približno 3 milijonom Jugoslovanov, ob 6 milijonih zaposlenih v | državi, vsak mesec delili draginj-ski dodatek. S tem namreč ne bi le zanikali, da družbcnoekonom-1 ski in hkrati socialni položaj posameznika izvira iz dela, temveč tudi, da boj za večjo produktivnost in večji dohodek j nista glavna vzvoda pri zagotav- I ljanju socialne varnosti delovnih ljudi.
VINKO BLATNIK I
OZ ALJ DLJE KOT LOS ANGELES
METLIKA - Iz Metlike prej prideš v 15 km oddaljeni Ozalj peš kot dobiš zvezo po telefonu. Ne samo, da dobiš iz Metlike prej zvezo s katerimkoli večjim evropskim pa tudi ameriškim mestom, tudi slišati je sobesednika na oni strani sveta veliko bolje kot soseda iz pobratene občine prek Kolpe. Telefonske linije gredo menda iz Metlike preko Novega mesta, Zagreba in Karlovca do Ozlja. Okoli riti v žep, in to okoli res debele riti.
ZA DRAGE INSTRUMENTE
NOVO MESTO - V sklad za drage medicinske instrumente so v zadnjem času prispevali: OŠ XII. SNOUB Bršljin 1.500 din namesto venca pokojnemu očetu sodelavke Albine Zbašnik; Vladimir Škrinjar iz Kristanove 34, Novo mesto, 1.000 din namesto rož na grob Jožeta Jakša iz Črešnjevca 5; družina Bambič iz Šentjerneja 127 in družina Žmavčič iz Šentjerneja 126 vsaka po 1.000 din namesto cvetja na grob pokojne Pavle Recelj; OO RK 2.000 din naipesto cvetja na grob aktivistu Ladislavu Kirnu. Občinski odbor RK Novo mesto se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje.
Društvo dolenjskih geodetov je letos organizator 16. geodetskega ineva
NOVO MESTO - 14. in 15. oktobra bo v Novem mestu srečanje slovenskih geodetov, na katerem bodo obravnavali vključevanje geodetske službe v družbeni sistem informiranja ter strokovne osnove za potrebe prostorskega planiranja.
Društvo geodetov Dolenjske, ki vključuje krog 100 članov iz občin Novo mesto, Trebnje, Črnomelj, Metlika, Sevnica, Krško, Brežice, Ribnica in Kočevje, je eno med petimi v Sloveniji. Kot organizator letošnjega srečanja slovenskih geodetov je pripravilo za okrog 250 udeležencev, kolikor jih pričakujejo, dvodnevni program.
V petek, 14. oktobra, bodo v Domu JLA ob 9.30 začeli z uradnim delom proslave v čast dnevu geodetov, med 11. in 16. uro pa bodo strokovno obravnavali dve za letošnje obdobje najbolj aktualni • temi za geodetsko službo. V popoldanskem času je organiziran tudi meddruštveni kegljaški turnir in ogled ene novomeških delovnih organizacij, ogled razstave grafik v Dolenjski galeriji in ogled stalne zbirke v oddelku NOB Dolenjskega muzeja. Zvečer bo v hotelu Metropol tovariško srečanje. Drugi dan bodo ob 9. uri posvet nadaljevali in sprejeli zaključke, od 11. ure pa bo skupščina Zveze geodetov Slovenije.
Lani je bilo tako srečanje v Slovenjgradcu, pred štirimi leti pa je dolenjsko društvo geodetov organiziralo snidenje v Krškem. Omeniti velja še, da bo v času zasedanja v novomeškem Domu JLA odprta strokovna razstava.
R. B.
vsaj z nekaterimi določbami (npr. o nižjem nadomestilu osebnega dohodka za prvih 15 dni odsotnosti z dela in za nego družinskega člana) precej posegel v dosedanji obseg pravic uporabnikov, že velja z izjemno dveh členov za vse občinske zdravstvene skupnosti v Sloveniji od 1. julija letos.
Omenjena dva člena predvidevata na osnovi sklenitve aneksa k sporazumu o temeljih plana posamezne občinske skupnosti prenos financiranja zdravstvenih storitev v zvezi s preprečevanjem in zdravljenjem poškodb pri delu in poklicnih bolezni ter izplačevanja nadomestil osebnega dohodka za bolniško iz teh vzrokov na delovne organizacije. Tak aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana novomeške zdravstvene skupnosti za čas 1981-85 naj bi v novomeški občini podpisali po prvotnem načrtu že do konca junija letos.
V tem roku je omenjeni aneks sprejelo vsega 4.968 zaposlenih v združenem delu in 559 obrtnikov, kar predstavlja skupaj 21,8 odstotka vseh zaposlenih v občini. Da pa bi lahko začel veljati, bi ga moralo sprejeti najmanj dve tretjini delavcev. Da bi to dosegli, je bil podaljšan
, v
Za jubilej nova žaga
P3dtreski je Zjra-JI LIK Kočevje, ki praznuje 35-letnicj - Velik napre "ek pa tu-i te av ni malo
PODPRESKA - Novo žago v Podpreski je odpri LIK Kočevje minulo soboto. To je bila hkrati osrednja svečanost ob 35-letnici delovne organizacije LIK in hkrati zaključna svečanost v okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika in 40-letni-ce Zbora odposlancev slovenskega naroda.
Nova žaga v Podpreski, ki so jo začeli graditi lani, bo veljala blizu 44 milijonov din. V. d. direktorja LIK Alojz Ješelnik je poudaril, da brez sovlagateljev „Jelovice“ iz Škofje loke (15 milijonov din) in GG Kočevje tozd Draga (6,5 milijonov din) LIK sam te investicije ne bi zmogel. V svojem govoru na proslavi se je zahvalil za pomoč tudi krajanom Podpreske, hkrati pa poudaril, da je prav LIK tista kočevska
delovna organizacija, ki največ vlaga v razvoj nerazvitih območij občine.
Ko je govoril o delovni organizaciji LIK pa je ugotovil, daje najbolj napredovala v zadnjih 15 letih, ko se je število zaposlenih povečalo od 400 na 830, fizični obseg proizvodnje je porastel za 3 krat, izvoz za 13 krat. Se pa otepajo s težavami, saj jim manjka obratnih sredstev, oprema in tehnologija pa sta zastareli. Zaradi znanih težav je LIK sprejel sanacijski program, ki ga bodo uresničevali po fazah.
Na govorniškem odru so se zvrstili še predsednik občinskega izvršnega sveta Stane Letonja, predstavnik KS Draga Lojze Pantar in predstavnik Slovenijalesa Drago Petrovič. V kulturnem programu^ so sodelovali: delavska godba iz Kočevja, nonet Vitra iz Ribnice, moški pevski zbor iz’ Kočevja, učenci osnovne šole Podpreska in člani kolektiva LIK.
JOŽE PRIMC
prelco predsednikov osnovnih sindikalnih organizacij. Toda aneks ni bil sprejet niti v podaljšanem roku. Do srede septembra gaje sprejelo40,6 odst. vseh tozd v občini, ki zaposlujejo dve desetini odstotka več delavcev, ter 14 krajevnih skupnosti z 41 odst. vseh prebivalcev novomeške občine.
Sprejem aneksa je izrecno odklonilo 15 tozdov, ki zaposluje okrog
2.000	delavcev, ne za ne proti pa se niso izjasnili delavci nekaj največjih organizacij (Krke, Novoteksa, Pionirja, IMV), kar v glavnem utemeljujejo z znižanimi nadomestili osebnih dohodkov in s predvidenim večjim bremenom združenege dela za preventivo. Seveda pa morajo svoje (ne)strinjapje z aneksom jasno povedati. Svoj „za“ ali „proti“ morajo izreči do konca oktobra. Za primer, da aneks ne bi bil sprejet, za kar je glede na sedanje razpoloženje v združenem delu precej verjetnosti, pa mora strokovna služba zdravstvene skupnosti pripraviti predlog, kako ravnati. V porog delegatskemu odločanju je namreč treba povedati, da prenos obveznosti na združeno, delo zahteva že zakon o zdravstvenem varstvu, oba člena republiškega sporazuma, ki govorita o tem, pa naj bi začela veljati najkasneje s 1. januarjem 1984.
Z. LINDIC-DRAGAŠ
OBRTNIKI DOBILI SVOJ DOM
BREŽICE - 380 članska družina združenja obrtnikov si je v starem poslopju poleg brežiškega gradu uredila klubski prostor, sejno sobo in pisarno združenja. Pod isto streho bodo poslej imeli tudi razstavno prodajni prostor. Dozdaj so v preureditev stavbe vložili okoli 3 J milijona din. Obrtniški dom bodo odprli 29. oktobra in s tem dogodkom počastili praznik brežiške občine.
POGOVOR S 1.500 ŠTIPENDISTI
POSAVJE - Konec tedna so vse tri posavske skupnosti za zaposlovanje v Brežicah, Krškem in Sevnici pripravile pogovore s štipendisti. Prišlo je okrog 1.500 dijakov, študentov in učencev, dobra je bila tudi udeležba predstavnikov izvršnih svetov in družbenopolitičnih organizacij.
NAŠA ANKETA
Preveč seksa, nasilja...
Če je res, da je film zvrst duhovne hrane, potem je treba reči, da je v hrani, ki jo ponujajo naši kinematografi, vse preveč golote, nasilja in drugih slabo ali sploh neprebavljivih primesi Tako vsaj trdijo tisti, ki obiskujejo predstave in se njihov okus vedno ne sklada s sporedom. To neskladje je tu bolj in tam manj očitno, kar pokaže tudi današnja anketa.
DUŠANKA WEISS, tajnica temeljnega sodišča v Novem mestu: „Pri nas sta dobra le filmsko gledališče in teden domačega filma, medtem ko je v rednem programu težko zaslediti film, vreden ogleda. Razumem, da morajo gledati tudi na komercialno stran, vendar mislim, da bi lahko vsaj na štirinajst dni vrteli film, od katerega bi gledalci kaj imeli. Za kavbojke in vso poplavo golote, kar prevladuje v našem kinu, tega pač ne moremo reči.**
ANDREJA BRANCELJ, etnologinja in umetnostna zgodovinarka v Metliki: „Ker so obvestila o filmskem programu do pred kratkim visela le v novem delu mesta, kar je zame predaleč, sem hodila v kino kar na slepo, ne da bi vedela, kaj je na sporedu. Tako sem včasih zapustila kino kar sredi predstave. Dobro je vsaj to, da je v kinu objavljen program za ves mesec. Zame so ti filmi povprečni, morda sem razvajena iz časov študija v Ljubljani**
ALENKA HOZNAR, referentka za kadre v črnomaljskem Integralu: ,,V Črnomlju vrtijo filme štiri dni na teden, kino pa je obiskan glede na to, kaj je na sporedu. Filmi so zadnja leta povprečno boljši, zares dobre predstave pa pri nas skoroda ni moč videti. Najbrž narekuje kinu tak program komercialni vidik. Sama pogrešam otroške matineje ob sobotah in nedeljah dopoldne, kar so npr. uvedli med zimskimi počitnicami. Odziv je bil zelo dober.“
RENATA KLARIČ iz Kočevja: „V kino nisem šla že kakih pet mesecev. Program me odvrača, saj predvajajo slabe filme. V njih prevladuje nasilje, pretepanje. Všeč so mi pustolovski, ljubezenski in znanstvenofantastični filmi. Ne vem, zakaj domačih filmov ne gledam rada V glavnem pa me moti, da v kočevskem kinu prikazujejo filme, ki smo jih že videli in jih poznamo.**
ROMAN PETELIN iz Ribnice:,,Ribniški kino, ki je v Domu JLA, ima lepe prostore, program pa ni najboljši. Zdi se, da vrtijo predvsem filme, kijih dobe poceni. To so kavbojke in filmi o seksu. Rad gledam dobre filme, tudi domače. Želim si videti več nagrajenih filmov. Pred kratkim sem si ogledal ,Lovca na jelene* in mi je bil zelo všeč. Moti me, da ne moreš v dvorano, če zamudiš pet ali deset minut.‘‘
MITJA DRŽANIČ, študent iz Brežic: „V Brežicah smo mladi najpogostejši obiskovalci kina, starejši od 30 let so prava redkost Prednost našega kinematografa je v tem, da se spored.menja na vsaka dva dneva, tako je ob kopici slabih filmov tudi nekaj dobrih. Marsikakšen film pride k nam celo prej kot v Ljubljano, ker ga pošljejo s Hrvaškega. Kot gledalca me najbolj motijo slabi prevodi, včasih se vidi, da prevajalec ne pozna niti tujega niti svojega materinega jezika.
BOGDAN ZUPANČIČ, lesni tehnik iz Trima v Trebnjem: „Spored v trebanjskem kinu je kar dober in za vsak okus. Pri nas najbolj vlečejo akcijski filmi - vesterni, kriminalke, vojni filmi. Če vrtijo melodramo, je obisk slabši. Sam štejem med tiste, ki imajo radi akcijske filme. Seveda je že kar precej časa kar sem bil zadnjič v kinu, saj v Trebnjem poleti ni filmskih predstav. Običajno "hodim sicer v kino vsako soboto.**
ALOJZ DERSTVENŠEK, vodja sev-niškega kina:	„Pri filmih ni kaj
prebirati. Distributorji odkupijo na leto kakšnih 220 filmov, od tega jih gre precej na televizijo. V Sevnici, kjer imamo predstave petkrat na teden, jih zavrtimo okoli 180. Pri tej izbiri lahko pazimo le na to, da se ne ponavlja isti žanr. Sicer pa je s kino predstavami izguba. Ob polletju smo je imeli
300.000	dinaijev, do konca leta se lahko poveča na 900.000 dinarjev. Huc izdatek predstavlja najemnina dvorane.**
ADOLF MOŠKON, direktor Delavskega doma Edvard Kardelj v Krškem: „Za filmski program skrbi pij nas programski svet ki skuša uskladiti zvrsti pa določiti, koliko naj bo na sporedu resnejših in umetniško zahtevnejših ter koliko komercialnih filmov. Prenekateri film je prehitro odšel iz občine, zato sem za ustanovitev združenja, v katerem bi bilo vseh pet kinematografov v krški občini. “
J
>	i
Št. 41 (1783) 13. oktobra 1983
Največja škoda v kmetijstvu
Poletni neurji sta v metliški občini povzročili za več kot 97 milijonov din škode -Solidarnostni dan za odpravo posledic — Republiška solidarnost?
METLIKA - O škodi, ki sta jo v metliški občini povzročili neurji s točo in zelo močnim vetrom 20. julija in 2. avgusta, so pripravili natančno in v podrobnosti razčlenjeno poročilo, iz katerega je razvidno tudi, da je ta škoda tako velika, da občina Metlika izpolnjuje pogoje za pridobitev republiških solidarnostnih
sredstev za odpravo posledic obeh neurij.
Razen škode v kmetijstvu je precejšnja škoda nastala na stanovanjskih in drugih objektih in'v delovnih organizacijah. 0cenjujejo, da je ne-
JONATAN NI ODPISAN
BLANCA - Sevniški kmetijci se bližajo koncu velikega sezonskega dela, obiranja jabolk, v katerem je sodelovalo hkrati do 370 obiralcev. Očitno letos na trgu primanjkuje dobrega sadja. Na kmetijce hudo pritiskajo sindikalne organizacije in tudi tovarne za predelavo sadja. Jabolka skušajo Sevničani zagotoviti predvsem kupcem, ki so jabolka kupovali tudi v obdobjih, ko je bilo sadja zadosti in ga je bilo težko prodati. Tako bo večina sadja prodana Slovenija sadju, hladilnici v Bohovi, Presadu v Gabrovki in ajdovskemu T-mta-hi. Zanimivo je, da mnogo kupcev povprašuje predvsem po sorti jonatan. Le-to so komercialisti pred časom že povsem odpisali in sadjaqem celo svetovali, naj ta drevesa izkrčijo.
A. Ž.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Ponedeljkov tržni dan je na mestni tržnici pokazal, da gobarska sezona še traja. Jurčki so veljali 400 din kilogram, precej pa je bilo tudi kostanja po 50 do 60 din liter. Začela se je prodaja jabolk za ozimnico, ki jih nudijo po 35 din prvo kvaliteto. Tržnica pa je bila založena še z jajci po 12 din, solato po 60 din kilogram ter jušno zelenjavo in sadjem. Obrtniški del tržnice je imel sicer precej obiskovalcev, kupcev pa ne toliko, kajti cene pleteninam so od lanske jeseni skoro še nekrat večje.
•	•	V	V
Sejmišča
NOVO MESTO: Ponedeljkov sejem je bil spet slabo obiskan. Naprodaj je bilo 195, prodanih pa 115 pujskov, kar je precej manj kot običajno. Od 7 do 10 tednov stari so stali 5.000 do 6.000 din, 10 do 12 tednov stari pa 6.000 do 7.500 din. ,
BREŽICE: Tudi brežiški sobotni sejem ni imel običajne podobe. Prodajalci so ponujali 294 do 3 mesece starih pujskov, prodali pa so jih le 198 po okrog 300 din kilogram žive teže.
Ocenjujejo, da znaša skupna škoda kar 97,372.800 dinarjev. Največ škode je utrpelo kmetijstvo (dobrih 84,8 milijona dinarjev); najbolj je bilo prizadeto vinogradništvo, saj znaša škoda v vinogradih več kot 40,7 milijona dinarjev, v sadjarstvu sta neurji povzročili za dobrih 12,5 milijona dinarjev škode, na poljščinah za nekaj več kot 16,5 milijona dinariev, na vrtninah za 13 6 milijona dinarjev in na krmnih rastlinah je za dobrih 1,3 milijona dinarjev škode.
SRNE PREK CESTE, VOZNIK POD CESTO
Pred dnevi se je Alojz Lunder iz Kračalov na Gori peljal na delo v sodraški Donit, kjer je zaposlen kot varnostnik. Kot običajno je ob 5. uri zjutraj sedel na motorno kolo, dober kilometer od hiše pa so predenj na cesto nenadoma skočile tri sme. Voznik se ni mogel ogniti, zadel je eno žival, izgubil ravnotežje in padel, on pod cesto na desno stran, motor pa na levo. Voznik sije lažje poškodoval levo roko, pravi pa, da bi se mu lahko zgodilo še kaj hujšega, ako ne bi imel na glavi čelade. Vse to opisujem zato, ker se ljudje počutijo čedalje bolj ogrožene zaradi divjadi. Ta se je razmnožila že v tolikšnem številu, da ne počne velike škode le na njivah, temveč ogroža tudi prometno varnost
Sodražan
urje z močnrm vetrom občanom povzročilo za 3,3 milijona dinarjev škode (razkrite in uničene strehe, razbite šipe, poškodovani avtomobili itd.), za vcč kot 4 milijone dinarjev je škode na družbenih stanovanjskih in drugih objektih, delovne organizacije pa so utrpele za 7 milijonov dinarjev škode na objektih,
reprodukcijskem materialu in gotovih izdelkih.
Glede na to, daje družbeni proizvod celotnega gospodarstva v metliški občini lani znašal 1,7 milijarde dinarjev, predstavlja škoda v kmetijstvu Skoraj 5 odst. izpada iz družbenega proizvoda v letošnjem letu. Družbeni proizvod iz kmetijstva pa je za lani znašal 186 milijonov dinarjev, tako da je nastala škoda v kmetijstvu - dobrih 84,8 milijona dinarjev povzročila kar 46 odst. izpada dohodka iz družbenega proizvoda v kmetijstvu v-letošnjem letu.
Na zadnji seji so vsi trije zbori občinske skupščine soglasno sprejeli sklep, da vsi zaposleni v metliški občini namenijo en solidarnostni dan za odpravo posledic neurij.
A. B.
EN
HRIBČEK BOM KUPIL..
Dolgotrajne posledice toče
Ševniška občina ob desetino družbenega proizvoda
SEVNICA - Troje hudih neurij s točo je v sedmih krajevnih skupnostih v mesecu avgustu nacedilo za nad 228,5 milijonov dinarjev škode. Računajo, da predstavlja ta škoda 9,12 odst. družbenega proizvoda občine. Republiška komisija ima že vse gradivo o tej škodi, ravno tako je v Posavju v teku posebna solidarnostna akcija po zgledu lanske za Bizeljsko.
Inž. Albin Ješelnik, direktor Kmetijskega kombinata, je delegatom vseh treh zborov občinske skupščine na zasedanju 4. oktobra pojasnil, da bo čutiti posledice ujm dlje časa. V kombinatu se trudijo, da bi kmetom pomagali pri izpadu krme. „ Letošnje vremenske razmere že tako niso bile ugodne, toča je
Vroči val okoli kmetijstva
Kočevje: ob presplošnih sklepih ni odgovornosti
KOČEVJE - Pred kratkim je imelo predsedstvo občinskega komiteja ZK Kočevje na dnevnem redu točko „ Obravnava problematike člankov o kmetijstvu ter vprašanj uresničevanja kmetijske politike v občini.”
Novinarji so pričakovali, da bo spet padalo po njih kot običajnih dežurnih krivcih, vendar se je tokrat burja usmerila drugam. Po živahni razpravi je predsedstvo sklenilo, da bo zahtevalo od komunistov v TOK ZKGP Kočevje in Kmetijski zemljiški skupnosti občine Kočevje, da dajo svojo oceno uresničevanja kmetijske zemljiške politike in raz-- mer na področju kmetijstva. V oceni naj bi bil dan odgovor, kaj je bilo storjenega za odpravo pojavov, ki so bili obdelodanjeni v sredstvih obveščanja.
Predstavnik ZKGP je že prej v razpravi menil, daje ,,problematika kmetijstva zelo kompleksna in težka.” Zemlja na Kočevskem sicer res je, ni pa ljudi in tudi denarja za J, razvoj kmetijstva ne, čeprav je
kmetijstvo po vseh sprejetih dokumentih prednostna panoga. Na Kočevskem od vojne sem ni več 40 vasi... Komasacije zemljišč si ne upa nihče izpeljati, ker se ne ve, kakšna bo reakcija lastnikov, ki so v Zagrebu, Ljubljani in drugod.
Že v razpravi je član predsedstva Andrej Klun izrazil mnenje, da so bili sklepi problemske konference komunistov o kmetijstvu tako splošni — predvsem še do nalog TOK ZKGP - da bo težko koga poklicati na zagovor.
J. PRIMC
Posvetovanje
/Iz Ekonomske politike/
Kmetijski
Leska kot šolski primer
Res, težko bi našli zgovornejši primer zapravljenih možnosti. Nekaj poskusnih nasadov smo v Sloveniji resda zasadili že leta 1956 in še malo kasneje, potem pa vrgli puško v koruzo. Kdo bi se trudil s pridelovanjem lešnikov, ko je moč z denaijem v tujini dobiti vse. Zadnje desetletje nismo naredili dobesedno ničesar, zato pa smo desetkratno povečali uvoz in ,denimo, v letu i980 dali za uvoz lešnikov nad 14 milijonov dolarjev.'
Konditorska industrija je nenasitna. Kljub stalnemu večanju nasadov lešnikov ni nikoli dovolj. Svetovna proizvodnja že presega pol milijona ton, od tega pridelajo nad polovico vseh plodov v Turčiji in petino v Italiji. Jugoslavija ima dosti naravnih možnosti, toda zaradi tako komoditetne in kratkovidne gospodarske politike na tem področju ne pomeni ničesar.
, Ne pridela niti tisoč ton lešnikov.
Lešnik je manj zahtevna in hvaležna sadna vrsta. Opuščene vinogradniške lege so kot nalašč zanj. Dolenjska ima še posebno velike možnosti, le kdo bo odločenje zagrizel vanje? Bizeljsko, Kozjansko, levi breg Krke nudijo idealna rastišča, na to smo opozarjali že pred leti, a se ni nič premaknilo. Jedrca smo raje kupovali v industrijski Italiji. Zdaj se pozanimajte, po čem so v trgovini, če jih sploh premore!
Sicer pa: jadikovanje ne bo popravilo ničesar. Koristneje je k>titi se dela, obnove nasadov. Sadjarski strokovnjaki so pripravili sortno listo in tehnologijo pridelave, slediti morajo še drugi, predvsem pa seveda tisti, ki bi se naprave nasadov res lotili.
V nekaterih drevesnicah se dajo dobiti sadike. Jugoslovanski sadni izbor priporoča istrsko debeloplodno lesko, nadalje sorte tonda gentile romana, tonda di giffoni ter piemontski lešnik kot glavne sorte, kot spremljajoče pahalsko in rimsko lesko, negret, mortarello in sorto ludolfov celski. Preden bi se lotili večjih nasadov, bi morali izvesti še nekatere poskuse in opazovanja.
Inž. M. L.
S
*
s
s
s
*
%
klestila v tistem obdobju vegetacije, ko ni bilo mogoče več sejati drugih kultur. Poškodovano koruzo za zrnje so morali marsikje predčasno silirati. Pri tem smo se znašli pred novo tažavo, kmetje namreč nimajo dovolj silosov, “ je pripomnil.
Laška pivovarna dobavlja kmetom sevniške občine običajno okrog 2.000 t pivskih tropin na leto. Zaradi težav s krmo so takoj odobrili dodatnih 500 ton. Kombinat je priskrbel tudi 100 ton koruze, ki pa je predraga in bi jo bilo treba regresirati.
A. ŽELEZNIK
PRAVICE IN DOLŽNOSTI IZHAJAJO IZ DELA
ČRNOMELJ - Na sestankih, ki jih je črnomaljska kmetijska zadruga pripravila s kmeti, so sprejeli osnutek letne pogodbe o proizvodnem sodelovanju na podlagi vključitve vseh proizvodnih zmogljivosti kmeta v družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo. Takšno pogodbo bo lahko sklenil vsak član Organizacije združenih kmetov (OZK), ne glede na obseg proizvodnih zmogljivosti svoje kmetije. Pogodb naj ne bi sklenili le lastniki kmetij, ampak tudi člani kmečkega gospodarstva, ki živijo in delajo na njem in so člani OZK. S tem bi prišlo do veljave načelo, da pravice in obveznosti združenega kmeta izhajajo iz dela, in ne iz lastništva.
MAJHEN ULOV
Črnomelj, metlika - v
Beli krajini deluje 10 lovskih družin, lovna površina pa znaša 50.838 he-k taro j. Vendar je število uplenjene divjadi na hektar v primerjavi z ostalimi območji v Sloveniji razmeroma majhno. Tako na področju Zveze lovskih družin Bele krajine uplenijo pri srnjadi v povprečju pol živali na 100 hektarov, v Sloveniji pa kar trikrat več. Temu primeren je tudi dohodek od uplenjene divjadi, ki je v preteklem .letu znašal le milijon 345 tisoč dinarjev.
VSI SODI POLNI, TRGATEV ZA DVA DNI PREKINJENA
BREŽICE - V nedeljo je Slovin po radiu obvestil vinogradnike, naj do srede, 12. septembra prekinejo s trgatvijo, da bi si med tem zagotovil prostor za mošt. Za pomoč je zaprosil tudi sozd v Ljubljani. Kljub prekinitvi trgatve je bilo v nedeljo obranega že toliko grozdja, da so ga do ponedeljka dopoldne sprejeli še 42 vagonov.
Od začetka trgatve do 10. septembra so v brežiškem predelovalnem obratu sprejeti 3 milijone in 600 tisoč kilogramov grozdja, v lastnih vinogradih pa so ga nabrali še 210 tisoč kilogramov. Slovinu pomagajo trgati tudi šolarji iz Artič, Pišec in Bizeljskega.
Uieja Tit Dobersek
Malo sladkorja
V dneh od 6. do 12. oktobra bo v naših vinogradih končana trgatev tudi najbolj pozne _in najbolj razširjene sorte trte žametne črnine. Kako lahko ocenimo letošnjo vinsko letino, ki je veliko obetala?
Količina pridelka
Po opravljeni trgatvi ugotavljamo, da jc letošnji pridelek grozdja še vedno nadpovprečen, vendar je za 10 in tudi več odstotkov manjši kot v lmskem rekordnem letu. Po teži je letos pridelka skoraj toliko kot lani, toda tekočine je manj, kar pomeni da je izkoristek grozdja manjši. Veliko je tropin, kljub pecljanju, zaradi debelih jagodnih kožic, veliko je pešk'.
Kakovost pridelka
frozdja je fetos nekoliko boljša ot lani, in to za 1 do največ 2 odst. sladkorja. Vendar smo ob trgatvi nad kakovostjo letošnjega pridelka grozdja vinogradniki razočarani. Kljub čudovitemu jesenskemu vremenu, ko je od srede septembra do srede oktobra sijalo sonce, tudi tisti vinogradniki, ki so čakali s trgatvijo do konca septembra in tja do 12. oktobra, niso dosegli pri posameznih sortah ustrezne sladkorne stopnje grozdja. Rane sorte grozdja, kot sta modra portugalka in game, trgane od 18. do 24. septembra, so dosegle v povprečju te 14 odst. sladkorja, kar je za ti dve sorti za 2 odst. premalo. Mešane bele sorte s kraljevino, trgane konec septembra, so dosegle le okrog 13 odst. sladkorja, kar je za te sorte za 2 do 3 odst. premalo. Rumeni plaveč in šipon, trgana konec septembra, sta dosegla le 14 odst sladkorja, kar je za ti dve sorti prav tako za 2 do 3 odst. premalo. Laški rizling in modra frankinja, trgana prav tako konec septembra, sta dosegla okrog 15 odst. sladkorja, kar je za 2 do 3 odst. premalo. Renski rizling, ki ga je v tem predelu zelo malo posajenega, je sicer v tem času dosegel 16 odst. sladkorja, kar pa je za to sorto, ki bi morala doseči vsaj 18 odst. še vedno premalo. Najbolj razširjena sorta
tega vinorodnega območja, pri kateri so bili ob trgatvi grozdi očiščeni vseh nedozorolih jagod, je 6. oktobra na Trški gori pri vzorcu iz kadi dosegla le 12 odst. sladkorja. Količina se bo ponekod morda povzepla na 13 odst. več pa že ne. Tako zlasti pri tej sorti kljub lepemu vremenu in za naše kraje pozni trgatvi po naravni poti ne bo mogoče doseči zaželene sladkorne stopnje 14 do 15 odst.
Iz povedanega sledi, da tudi letos vinogradniki ne bomo imeli < ustreznega, kakovostnega vinske- * ga pridelka brez poprave mošta s J sladkorjem.	<
K popravi moštov s sladkor- < jem smo skoraj redno vsako leto ' prisiljeni zaradi naslednjih dejav- J nikov:	<
1. Stalni dejavniki. Mednje < štejemo lego, podnebje in sorte ' vinske trte. Naše vinorodno ‘ območje sodi med severna vino- , rodna območja skupaj z nemški- ■ mi vinorodnimi območji (Avstri- ' ja, Švica, Nemčija). Vemo, daje ' v nemškem vinorodnem območ- , ju sladkanje mošta stalna praksa. Naši vinogradi so po večtni pod vplivom alpskega podnebja. Zato sladkor v grozdju ne dosega zaželene stopnje. V zameno za ta izostanek pa ima grozdje, pridelano na tem območju, boljšo aromo, ki, če s sladkorjem mošt popravimo daje odličen vinski pridelek.
2. Nestalni dejavniki. Mednje štejemo zlasti skoraj redne poškodbe po toči, poškodbe po boleznih in škodljivcih, pa tudi nestrpnost vinogradnikov, ki prerano trgajo.
ČAKAMO
DOVOLJENJA
Za izdajo dovoljenja za popravo moštov so pri nas pristojni le občinski upravni organi, pristojni za kmetijstvo. Društvo vinogradnikov Dolenjske je na te organe že poslalo vlogo s prošnjo za izdajo splošnega dovoljenja za popravo letošnjega pridelka mosta s sladkorjem v količini 2 do 3 kg na 100 litrov mošta. Dokler mošti vrejo, jih še vedno lahko popravimo z dodatkom raztopljenega sladkorja v sodu. Po vrenju mošta tega dela ni mogoče več opraviti. Zato vinogradniki pričakujemo ustrezne rešitve.
Pospešen razvoj prašičereje
V KZ „Krka" Novo mesto so se velikopotezneje lotili zadružne reje prašičev
Reja prašičev dobiva vse večji pomen. Do leta 1985 nameravajo v novomeški kmetijski zadrugi s pomočjo kooperantov zrediti kar 15.000 prašičev. Posebna pozornost bo namenjena vzreji plemenskih svinj in pujskov ter pitancev, težkih do 110 kg.
Prva pitališča so bila zgrajena na območju KZO Straža.-Lani sojih v Škocjanu zgradili za 400 pitanih prašičev, letos pa so pridobili še 13 novih kooperantov v Šentjerneju, Škocjanu, Mirni peči in Novem mestu. Z razvojem prašičereje se je oblikovala enotna organizacija, pra-šičerejska skupnost KZ, ki je skušala vplivati tudi na cene. Ker cene pujskov zelo nihajo, je prašičerejska skupnost dodelala tak program reje. kjer bi bil zadružnik neodvisen od zunanjega trga.
Po novem bodo zadružniki redili odstavljene pujske do 6 kg, nato jih bodo v vzrejališčih dopitali do 23 kg, v pitališču pa do 1 10 kg. Reja plemenskih svinj in pujskov temelji na industrijski krmi. Da bi pocenili prirejo, predvsem pri pitanih prašičih, svetujejo kmetijski pospeševalci prehrano, ki vsebuje le 30 odst. močnih krmil.
Ta proizvodnja je močno vezana na kmetijsko zadrugo, ki zadružniku preskrbi in zavaruje pujske, močna krmila, uredi prevoz pujskov, veterinarske storitve, celotno organizacijo, kar nadzoruje strokovna pospe-
NE LE ZAŠČITA
SEVNICA - Po potrjenem predlogu na seji vseh treh zborov občinske skupščine 4. oktobra je poslej v občini zaščitenih 629 kmetij. Vseeno so sc nekateri delegati čudili, kakšna neki more biti kmetija, ki premore na primer le 17 arov, a je zaščitena. Delegat Kranjc iz Metnega vrha je opozoril na velike kmetije v soseščini, kjer površine niso obdelane niti jih lastniki ne želijo dati v najem. Razveseljiva je skrb delegatov za zemljo, predvsem pa njihovo opozorilo, da bi iz takšnih zaščitenih kmetij morali prihajati tudi tržni presežki.
ševalna služba. Prašičerejska skupnost uredi tudi kreditne odnose.
Pospeševalna služba obiskuje redno vse zadružnike, nadzira rejo in svetuje, je povedal Drago Cingulin, pospeševalec za živinorejo pri novomeški KZ.
V. PLUT
Najboljša pridelovalka
Mimica Sintič iz Dolenje Pirošice pri Cerkljah je v brežiški občini pridelala najboljšo pšenico
Kmetico Mimico Sintič iz Dolenje Pirošice imajo v brežiški Agrarii TOK Kooperacija zapisano kot najboljšo pridelovalko pšenice. Lani je dobila nagrado za kakovost, saj je bila edino njena pšenica uvrščena v prvo kategorijo. Pridelala je je nekaj več kot 5000 kg na hektar. Oddala ie je 5 ton, letos pa že 8.400 kg. Doslej je zasejala s pšenico 2 ha, to jesen pa je pšenici namenila 4 ha. ,
Do kmetovanja ima izredno veselje, čeprav se mora ob tem spoprijemati z ogromnimi težavami. Sama pravi, da bi že zdavnaj odnehala, če ne bi bila tako zagnana. V hlevu imajo zdaj 10 krav, pridelajo pa krme za dvajset Črede ne morejo pomnožiti, ker v starem hlevu nimajo prostora, za zaprošeno lokacijo pa že tri leta ne dobijo dovoljenja.
Na travniku 6. razreda za gozdom zunaj vasi bi si radi postavili hleve za 20 molznic in 400 prašičev. Predlagajo jim, da bi jih gradili v vasi, med hišami, vendar bi si morali izposlovati zamenjavo zemljišča, pa se sedanji lastnik ne strinja, in še dovoz bi bil otežen. Sintičeva se temu čudi, ko se je sama prepričala, da so hlevi povsod po svetu odmaknjeni od stanovanjskih zgradb. „Nič koliko vrat sem že odprla, saj so me kot žensko pošiljali vsepovsod, nazadnje pa
so mi rekli, da sploh nisem oddala vloge. Zaradi dolgega zavlačevanja sem se pritožila na več strani, med ijrugim tudi na republiški komite za urejanje prostora in varstvo okolja. Ne razumem, kako lahko pri nas razvoj kmetijstva tako zavirajo, ko je. to vendar prednostna panoga. Toda volje mi ne more nihče vzeti, in če ne bo šlo drugače, bomo gradili na črno," je vztrajala in dodala, da so v teh treh letih brezplodnega čakanja veliko izgubili.
Večino dela na sicer sodobno opremljeni kmetiji opravi Mimica sama, popoldne pa ji priskočijo na pomoč mož in otrocu
J. TEPPEY
Mimica Sintič
DOLENJSKI UST
Št. 41 (1.783) 13. oktobra 1983
H IZ NtkŠIH OBČIN
■	  I
IZ NKŠIH OBČIN
jiHttMBUNMMiHHannHHuiiMmnaa
S črnimi pikami I v boju z nadurami na pol poti
j Ce bodo programi, bodo | ’ občinske rezerve lahko j pomagale
NOVO MESTO - Programe za boljše poslovanje zahtevajo od gospodarskih delovnih organizacij, ki so po lanskoletnih bilancah začeli pisati rdeče številke, čeravno še niso uvrščene med izgubarje.
Gospodarska zbornica Slovenije in republiški sklad skupnih rezerv sta že pred meseci poslala poziv 38 delovnih organizacijam z območja novomeške občine, pri katenh so po 20 enotnih primerjalnih kazalcih o uspešnosti poslovanja ugotovili črne pike. Večina se jih ni odzvala, ponovno pa jih bo te dni pismeno opomnil izvršni svet občinske skupščine.
Ugotovljeno je bilo, daje med 38 delovnimi organizacijami iz novomeške občine vsaj 23 zrelih za resen opomin. Če bodo posamezni kolektivi v težavah pokazali prizadevnost in nakazali rešitve iz nastalega položaja, jih bo lahko finančno podprl občinski sklad skupnih rezerv. Ta možnost, ki bo uveljavljena z novim letom, izhaja iz spoznanja, da je boljše in za družbo znatno cenejše pomagati delovni organizaciji, dokler je finančno še „nad vodo”.
NOVO MESTO — V novomeški občini je bilo v letošnjem prvem polletju občutno zmanjšano pogodbeno delo, nadurno delo pa je celo za 5 odst. naraslo. Izvršni svet občinske skupščine zahteva od združenega dela zmanjšanje nadur do konca leta, hkrati predlaga proučitev možnosti za prerazporeditev delavnika v nekaterih dejavnostih.
Navzlic splošni družbeni akciji za zmanjševanje nadurnega in pogodbenega dela so v novomeški občini tovrstna prizadevanja uspela le polovično. Dejstvo je, da je bšo v primerjavi z lanskim prvim polletjem za 23 odst. manj pogodbenih del, kar za 35 odst. pa so pogodbena dela letos zmanjšali v negospodarstvu -
V nasprotju s tem je bilo v prvih šestih mesecih letos opravljenih
V SEDMIH LETIH 212 AKTOV
KONCERT
NOVO MESTO — Na povabilo Glasbene mladine Novega mesta je v ponedeljek zvečer v Kozinovi dvorani glasbene šole nastopila mlada pianistka Ljiljana Zerajič iz Zagreba. Izvedla je klavirski recital, ki je obsegal Bachove, Debussyjeve, Ra-velove, Kunčeve in Chopinove skladbe. Zerajičeva je po rodu iz Novega mesta, kjer se je šolala tudi na glasbeni šoli.
Prireditev za praznik
Osrednja slovesnost bo 29. oktobra v Žužemberku
NOVO MESTO - Letošnjih športnih, kulturnih in gospodarskih prireditev je ob stabilizaciji občutno manj kot prejšnja leta, vseeno pa bo 29. oktober -praznik občine Novo mesto — lepo počaščen.
svečano podelila letošnje na inovacijske in raziskovalne dosežke.
de za
Prireditve v okviru praznovanj za Občinski praznik se začno že v petek, 14. oktobra, z otvoritvijo razstave 6. svobodne slikarske akademije v Krki, tovarni zdravil, 15. oktobra pa bo ob 16. uri v Domu starejših občanov Šmihelu otvoritev prizidka in delavnic pod posebnimi pogoji.
16.	oktobra zjutraj ob 8. uri bo ’ Bršljinu ž
na strelišču v Bršljinu že tradicionalno tekmovanje v streljanju; 21. oktobra bodo na Drski ulični teki, medtem ko bo 22. oktober spet bogatejši s prireditvami. Ta dan ob
10.	uri bo na Starem gradu pri Otočcu odkritje spominske plošče talcem; ob 11. uri bo srečame žena in staršev padlih borcev NOV; ob
12.	uri bo v Študijski knjižnici otvoritev razstave ob 40-letnici prvega zasedanja AFŽ v Dobrniču.
Raziskovalna skupnost bo 27. oktobra ob 12. uri v prostorih Krke
28. oktobra, dan pred praznikom, bo živahno. Ngjprej bodo ob 9. uri v osnovni šoli Grm počastili poimenovanje šole po 15. udarni deviziji; ob
11.	uri bo o tvoritev novih prostorov srednje kmetijske šole Grm pod Trško goro; ob 13. uri bo naCikavi otvoritev nove tovarne Iskra Ela; ob
17.30	bo v mali dvorani oddelka NOB Dolenjskega muzeja otvoritev razstave likovnega društva Vladimir Lamut Zvečer ob 19. uri bo v kulturnem domu akademija v počastitev 30-letnice krvodajalstva.
Na praznični dan, 29. oktobra, bo ob 9.30 otvoritev nove obvoznice na Drski; ob 9.30 bo pri spomeniku na Cviblju svečana zaobljuba vojakov; ob 10.30 bo v prostorih Iskre v Žužemberku.slavnostna seja občinske skupščine in zatem otvoritev novih Iskrinih prostorov. Popoldne ob 16. uri bodo v Šmarjeških Toplicah odprli novo zgrajene zdraviliške objekte. V sklop občinskega praznovanja sodi še, pred praznikom republike, otvoritev novih proizvodnih prostorov DITC-tozda Tiskarne v naselju na Ragov-ski, in sicer 25. novembra; 3.12. pa bodo slovesnosti zaključene z odkritjem spominske plošče v Dilanče-vi ulici
R. B.
Bo mlin ogreval rastlinjak?
Veliki cvetličarski načrti Julija Brinca
Julij Brine, iz Otoka, je
METLIKA -
strojni ključavničar i pred petimi leti začel doma izdelovati posodo in peno za ikebane. Ker je veliko materiala, zlasti peno, uvažal, cene pa so postale zaradi padca vrednosti dinarja zelo visoke, je začel razmišljati o razširitvi obrti. Odločil se je za cvetličarstvo.
„K!jub začetnim težavam -nisem imel namreč izpita iz aranžerstva in vrtnarstva - sem maja v Metliki odprl cvetličarno Ikebana in kmalu spoznal, da se s svojo odločitvijo nisem zmotil. Kupci - veliko jih pride tudi iz Črnomlja in sosednje Hrvaške -so zadovoljni z uslugami in
godobno." Kako tudi ne, saj rine poleg lastnih izdelkov ponuja tudi ikebane iz suhega cvetja, čebulice spomladanskega cvetja, lončnice, vence, vse vrste rezanega cvetja, aranžerske storitve in vse, kar je moč dobiti v dobro Založeni cvetličarni.
Ker je v cvetličarstvu še začetnik, ima malo lastnega cvetja. Zato se je povezal z Agrario, ki v zamenjavo za rože od Julija kupuje posode za
•-/
Julij Brine: „V cvetličarni bi lahko ponudil še več, če bi imel več prostora.44
ikebane. „Toda že razmišljam o gradnji lastnega cvetličnjaka, ki bi ga potreboval predvsem za lončnice. Vendar bom moral najprej obnoviti bližnji mlin ob Kolpi, ki bi dajal električno energijo za ogrevanje 120 m 2, kolikor naj bi meril rastlinjak,” načrtuje Brine.
B. M.
604.046 nadur, to pa je 5 odst. več kot ta čas lani. V negospodarstvu je bilo opravljenih 15 odst vseh nadur.
V zdravstvu so na primer nadure zmanjšali za 21. odst, v šolstvu pa nadur ni bilo nič manj. Polovico nadur je bilo letos opravljenih v industriji, kar je razumljivo spričo pomanjkanja materiala. Ker pa je bilo veliko nadur v finačno-tehnič-nih in administrativnih opravilih, so v razpravi na izvršnem svetu menili, da bi bilo smotrno proučiti vzroke.
Znano je da je veliko nadur pri računovodsko-finančnih delavcih v času trimesečnih in polletnih ali
NOVO MESTO — Kako čezmerno narašča v občinah in tudi v novomeški domača zakonodaja, povedo nedavno zbrani podatki od leta 1976. Odtlej pa do konca leta 1982 je bilo na novo sprejetih 144 občinskih odlokov, spremenjenih in dopolnjenih je bilo 64, ukinili pa so samo 4 odloke. Skupno je bilo v sedmih letih pred delegati 212 občinskih odlokov, česar pa ni šteti kot novomeško pogruntavščino in posebnost, saj je sprejemanje občinskih odlokov pretežno posledica sprememb v republiški zakonodaji. Nič čudnega, če ob tem narašča ..birokracija" in če v skupščinskih klopeh zmanjka časa za obravnavo zadev, ki predvsem težijo občane.
EETRTK0V INTERVJU
Sposobnih ne poznamo?
Kadrovanje od direktorjev do funkcionarjev oddaljeno od baze največ po lastni krivdi
se
Aleš Kulot^c je predsednik koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL v Novem mestu (po domače kadrovske komisije), zato smo ga prosili za odgovore na pekaj vprašanj, ki jih ljudje največkrat omenjajo ob uradnih razpravah ali zasebnih pogovorih o kadrovski politiki
— Precej je razšitjeno mnenje, da se kadruje nekje ,.zgoraj” in da delovni ljudje pri tem nimajo nič zraven. Kako se sploh kadruje?
„Naj spomnim krajeyne skupnosti, sindikate v delovnih organizacijah in družbenopolitične organizacije sploh, da imajo v
kadrovske politike od evidentiranja dalje. Včasih smo se vsi poznali med seboj in je bilo laže priti do predlogov. Danes imamo vrsto mlajših in sposobnih strokovnjakov, primernih za opravljanje odgovornih nalog, pa morda ždijo na manj pomembnih mestih, ker niso evidentirani Brez kadrovske evidence, zbrane na enem mestu in tudi ntehano-grafsko obdelane, pa se ne bomo mogli več dolgo iti kadrovsko politiko.”
1
zadnjem
vodilnih
Aleš Kulovec: „V času se je precej kadrov v gospodarstvu zamenjalo in ni mogoče reči, da eni in isti ostajajo na položajih.44 *
svojih programih zapisano stalno evidentiranje, pa tega ne delajo. Ko pa je pred volitvami ali ob zamenjavi kadrov potrebno dati nekaj predlogov' se na hitro spomnijo nekaj imen. Žal baza ne daje (razen izjem) predlogov tudi za višje funkcije, ko pa pride do nekaj imen evidentiranih v javnost, mnogi rečejo: nas ni nihče vprašal. Moram pa reči, da je tudi ob evidentiranem kandidatu še dolga pot do končnega predloga in izvolitve.
Ob vsem tem pa se v SZDL dosledno držimo vseh postopkov
— S čim se vaš odbor, ki često zaseda, v glavnem ukvarja? Za kakšna kadrovanja gre?
..Pretežno dajemo mnenja o vodilnih in vodstvenih kadrih v občini pa tudi o nekaterih drugih s posebnimi pooblastili, za delo v zunanji trgovini in podobna. Pri oblikovanju stališča upoštevamo mnenje družbenopolitičnih organizacij, od koder kandidat izdaja. Včasih so zelo skopi v besedah in je očitno, da gre na primer pri direktoiju za brezpogojna soglasja, čeravno vidimo iz poročil, da podjetje poslovno šepa. Prav zato smo se nedavno odločili, da bomo v takih primerih zahtevali še mnenje izvršnega sveta, ki najbolj pozna uspešnost poslovodnega kadra.4'
— Kaj je z vprašalnikom za oceno vodilnih, ki je ponekod že buril kri, pa v o javnost sploh ni prišel?
Vprašalnik je bil že priprav-a zadržali, ker
Ijen, vendar smo smo menili, da lahko dobimo podatke že iz drugih vprašalnikov, ki jih morajo v delovnih organizacijah izpolnjevati. Predvsem pa nameravamo uporabiti podatke iz partijskega vprašalnika. Kjer ga niso izpolnili ali če vodilni ni član ZK, bomo pač morali - z nekaterimi dodatnimi vprašanji priti do potrebnih podatkov."
R. BAČER
[J
Bi lahko število nadur pri računovodsko-finančnih delavcih zmanjšali s prerazporeditvijo delovnega časa? O tej možnosti, ki bi dala prihranke, doslej nič!
V le nekaj letih prebili zid nezaupanja
letnih obračunov, zato menijo, da bi v njihovi stroki s prerazporeditvijo delovnega časa' nadure lahko ukinili ali pa vsaj bistveno zmanjšali. Ce med mesecem ni potrebno delati 8 ur na dan, bi lahko za take delavce uvedli 6-umi delavnik ob obračunih pa naj bi delali več kot 8 ur na dan, kar je šlo doslej med nadure.
Izvršni svet je to problematiko obravnaval v sklopu polletnega poročila o zaposlovanju in naročil skupnosti za zaposlovanje ter komiteju za družbeni razvoj, naj poročilo dopolnita z nekaterimi podatki, zlasti o nezaposlenih osebah z višjo in visoko šolo, češ daje nerazumljivo, kako morajo ostati brez „služ-be“, ko pa je znana nizka kvalifikacijska struktura v več delovnih oiganizacijah. Celovito poročilo bo v obravnavi na novembrski seji občinskih zborov.
R. BACER
Bo za Metliko tu Ji Trebnje dobilo agencijo BeograHske banke?
NOVO MESTO - Dobrih šest let je tega, kar se je v Novem mestu pojavila poslovna enota Beogradske banke, temeljne banke iz Ljubljane, ki je v mnogočem popestrila bančno ponudbo Dolenjske.
„Ceprav smo bili novinci," pravi direktor poslovne enote Stane Hribar, „smo si stranke pridobili z dobrim in vestnim delom. Še posebej velja to za malo gospodarstvo, kjer resnično z velikim posluhom spremljamo potrebe obrtnikov in jim po svojih močeh pomagamo, kjerkoli je le mogoče. Sodelovanje smo okrepili z zadrugami, združenji in združenim delom."
Obseg dela se povečuje, prav zategadelj v novomeški enoti Beograd-
Stane Hribar: ,,Prva naloga banke je zadovoljiti stranko.44
ske banke še kako občutijo prostorsko stisko. „Res smo na tesnem, poleg tega raztepeni na dveh lokacijah," pravi Hribar, ,,vendar izhoda zaenkrat ni. Zakonski predpisi omejujejo sleherno investicijo, tako da smo prisiljeni iskati začasne rešitve. Sicer pa pomeni za nas veliko olajšavo že to, da smo pred kratkim odprli svojo agencijo v Metliki, vse resneje pa zadnje čase razmišljamo o tem, da se, če bo seveda zanimanje občanov in združenega dela, s svojimi prostori pojavimo' tudi v Trebnjem.
In še nekaj. Konkurence v klasičnem pomenu med bankami ni, ob bolj ali manj enakih pogojih poslovanja in kreditnih pogojih za občane pa jeziček na tehtnici prevesi navidezno obrobna stvar: kako in kako hitro je stranka postrežena."
B. B.
Prenovljeni Šmihel
Prebivalci krajevne skupnosti Šmihel pri Novem mestu so v soboto z ulično veselico proslavili novo delovno zmago, saj so dela pri asfaltiranju Šukljctove ulice. Ulice XII. udarne brigade in dela Smihel-ske ulice tako rekoč končana. Pridobili so približno poldrugi kilometer asfaltne ceste ali neka več kot 4000 kvadratnih metrov. Skupna vrednost opravljenih del znaša približno 230 starih milijonov. Od tega sojih krajani sami zbrali 134, 60 starih milijonov pa so dobili kot pomoč iz skupnega sklada sveta krajevnih skupnosti Novo mesto. Nekaj pomoči si nadejajo dobiti tudi od delovnih organizacij. Stroške asfaltiranja in zunanje ureditve naselij so krajani znatno zmanjšali s prostovoljnim delom. Tisti, ki se dela niso mogli ali hoteli udeležiti, bodo po sklepu izvršnega odbora vrednost dela poravnali z denarjem.
Za prihodnjo pomlad že načrtujejo nadaljnja dela pri kanalizaciji v Smihelski ulici in Ulici Milke Šobar -Nataše. Prihodnje leto naj bi pričeli graditi tudi moderno trgovino med ulico K Roku in Šmihelsko ulico, ob njej pa tudi večje parkirišče in avtobusno postajališče.
T. JAKŠE
Družbeni plan je pod planom
Ker ni novih naložb, v metliški občini ne uresničujejo srednjeročnega plana
METLIKA - Razvoj metliške občine v tem srednjeročnem obdobju, načrtovan v družbenem planu, v veliki meri sloni na novih naložbah, novih programih. Se posebej to velja za zaposlovanje pa tudi za rast družbenega proizvoda, ki naj bi se povečeval na račun večje produktivnosti dela.
Predvideli so, da bodo tričetrt realne rasti družbenega proizvoda ustvarili s tedanjimi kapacitetami, četrtino pa z novimi. Od vsega tega pa ni nič ali zelo malo, kajti družbenega plana v občini ne'uresničujejo, saj novih naložb tako rekoč ni.
Samo letos naj bi po cenah iz leta 1980 v metliški občini dokončali za 600 milijonov dinarjev naložb, pa niso od tega uresničili nič. Prvotno so v družbenem planu načrtovali, da bo družbeni proizvod rastel po 5,5-odstotni povprečni letni stopnji, v dopolnitvah, sprejetih lani, so to
stopnjo znižali na 2,6, podatki pa povedo, da je znašala rast družbenega proizvoda leta 1981 en odstotek, lani je bila za pet odstotkov manjša, letos pa je na ničli.
Kot rečeno, so v tem srednjeročnem obdobju planirali zaposlovanje novih delavcev, predvsem v novih programih, ki naj bi tudi odločilno prispevali k realnemu naraščanju družbenega proizvoda, stare programe pa naj bi tehnološko izpopolnili, posodobili opremo, odpravili ozka grla. Tak koncept je pred časom že dal dobre rezultate v Beti: v novem
tozdu Konfekcija v Žakanju je začelo delati več kot 150 delavk, od katerih se je večina prej iz sosednjih hrvaških krajev vozila na delo v Metliko; sedaj Beti načrtuje v Žakanju razširitev, tako da bo delo dobilo še okoli 60 ljudi
Zanimivo je, da so iz delovnih organizacij, ko so dopolnjevali oziroma popravljali občinski družbeni plan, sporočali, da je z njihovimi plani v glavnem vse v redu in da jih ni treba popravljati, in tako je v teh planih zapisano nekaj, kar se večkrat povsem razhaja z resničnim stanjem. Zato bo ena osnovnih nalog občinske komisije za izdelavo programa dolgoročne stabilizacije preveriti vse sporazume o temeljih plana za to srednjeročno obdobje.
A.	BARTELJ
Novomeška kronika
SPET SREČANJA STAROSTNIKOV - Po novomeških krajevnih skupnostih so se že začela vsakoletna srečanja starostnikov, za katere pripravijo kulturni program in skromno večerjo. Občani, starejši od 70 let, so se takih snidenj že privadili in mnogim pomenijo domala edino zabavo zunaj doma.
ZA KAVO NI ZANIMANJA -Prejšnje mesece, ko v trgovinah ni bilo dobiti kave, so občani godrnjali in trgovce kar naprej spraševali, kdaj bo prišla nova pošiljka. Kava je že več kot mesec dni na policah, toda kupci zanjo so bolj redki. Bojda je vzrok cena, ker nabava po zasebnih kanalih iz tujine še vedno očitno cveti.
Eno gospo zanima, kako bodo odgovorni ljudem pojasnjevali in opravičevali dejstvo, da je začelo zmanjkovati že šibic. Pred dnevi jih ni bilo ne v kioskih in ne v novomeških trafikah ...
GNOJNICA SE RAZLIVA
NOVO MESTO - Nesrečni Žabjek so izbrali za odlagališče zemlje in materiala pri gradnji naselja in Ceste herojev, toda tja navoženi material daje porazen videz. Skoro kot podružnica nekdanjega smetišča! Razen tega na drugo stran Žabjeka, prav tja, kjer je predvidena gradnja novega romskega naselja, Komunala odvaža gnojnico. Ta se razliva po terenu, da ne govorimo o smradu. Ker je v bližini pitna voda, bi kazalo preveriti, če je deponija za greznice pravšnja,
K'-
V času od 29. septembra do 5.
  epte
oktobra so v novomeški porodnišnici rodile: Zdenka Logar z Mirne -Vesno, Marjana Žvariz Trebnjega -Luka, Vida Slivšek iz Kostanjevice
- Jasmino, Alojzija Sirk iz Dobravic
- Uroša, Nežka Hodko iz Podvina — Silvestra, Sonja Hrvat iz Komame vasi — Matejo, Damjana Majerle iz Vojne vasi - Sebastjana, Zlasta Kopar iz Polja - Martino, Marjeta Fluher iz Mirne peči - Marka, Milena Košiček iz Žužemberka -Primoža, Danica Hudak iz Učakov-cev - Slavico, Bernarda Primc iz Dolnjega Globodola — Gregorja, Vida Golobič iz Semiča — Majo, Bojana Grilc iz Kališovca - Danijelo, Klara Bubnjič iz Jedinščice -Danijelo, Cvetka Sarič iz Starega trga ob Kolpi - Sonjo, Jožica Colarič iz Jablanice - Marka, Ivanka Zorn iz Bočke - Jožeta, Marija Pekolj iz Trebnjega - Darjo, Jadranka Mihalič iz Durlincev — Manuelo, Silva Janževič iz Dolnje Stare vasi - Marka, Tilka Tratar z Rakovnika - Marka, Jožica Veliče-vič iz Leskovca - Sebastjana, Mira “ .žiba iz Durlincev - dečka,
istiria Volčjak z Dolenjih Kamene dečka, Nevenka Šoštarič iz
Dojutrovice - deklico, Marija Url bar iz Podbočja - dečka, Zdenka
Lončar iz Ardra - dečka, Marica Tomič iz Straže - deklico in Boža Zupančič iz Škovca - deklico.
IZ NOVEGA MESTA: Marija Balabanič iz Levstikove 4 - dečka, Marina Malnarič iz Kotarjeve 4 — Jakca, Sonja Majcen iz Koštialove 30 — Bojana in Marija Goršin iz Kettejevega drevoreda 43 - Andreja. Čestitamo!
Sprehod po Metliki
UČENKE SREDNJE ŠOLE TEKSTILNE USMERITVE METLIKA so imeli prejšnji teden naravoslovni dan. Odpravile so se v Drašiče in Železnike, kjer so anketirale ljudi zbirale podatke o rastlinstvu, sestavi tal, se zanimale za način življenja pred vojno in po njej. Podoben naravoslovni dan so imele tudi lani, vendar so v lanskem šolskem letu obdelale Križevsko vas in Radoviče.
PO DOPUSTNIŠKI LENOBNOSTI je ponovno izšlo Vezilo, glasilo delavcev Komet in Beti Letos izhaja še kar redno, četudi napišejo večino prispevkov prav člani uredniškega odtwra. Druge, ki sicer razpolagajo z informacijami, je težko spraviti k pisalnemu stroju. Ne pomagajo niti prošnje niti pozivi k vihtenju peres, zato je Vezilo pač takšno, kakršno je: prinaša zapoznele informacije, premalo je povezano z delovnima organizacijama, ne odseva življenja in utripa itd. Da je takšno, pa je knv , vsak po malem.
V STARIH FUŽINAH, KJER JE BILA pred nedavnim radijska oddaja Spoznavajmo svet in domovino, je zmagala ekipa metliške mladinske organizacije. Res samo s točko prednosti, a vendar. S kom se bodo Metličani spopadli v naslednjem kolu, še ni znano.
./
Črnomaljski drobir
mimo Črnomlja - Poletje je
numo in Črnomelj se lahko »pohva-Jj . da je za njim še eno poletno kulturno zatišje, ki je bilo popestreno le z gasilskimi veselicami. Sedaj na oglasnih deskah niti vabil za veselice ni več. Pač pa so v turističnem biroju začeli izobešati P°d skupnim naslovom »Glasbena mladina obvešča" lepake o koncertih Iva Pogoreliča, tria Lorenz,
gledaliških predstav z Bitefa Vse
t0 pa si bodo lahko Črnomaljci ogledali v - Cankarjevem domu.
najboljši bi bil - čmomaij-eem povzroča veliko težav iskanje novega tajnika kulturne skupnosti Najprej so videli novega kulturnika v fizioterapevtu, po ponovnem razpisu. pa v pravniku. Toda nekateri .rnomaljci menijo, da tudi ta izbor n* najboljši. Glede na stanje, v kakršnem je črnomaljska kultura, in probleme s kulturnim domom, večnamenskim kulturnim prostorom, kulturno osveščenostjo, razvojem kulture nasploh itd. ter glede na to, ua bo novi tajnik poleg dela v kulturi obremenjen še z nalogami na področju telesne kulture, bi bila najustreznejša rešitev, da postane novi tajnik dvigalec uteži.
Ribniški zobotrebci
zapleti s Časom - Ob
prehodu na zimski čas je bilo spet nekaj zapetljajev. Po nekatere, ki se pripeljejo iz Kočevja do Dolenje vasi z avtobusom ob 22.15, ni prišel avtobus iz Ribnice in so morali peš do svojih domov. Zdaj, pravijo, je v glavnem spet vse v redu. Potniki pričakujejo zaplete spet ob uvedbi poletnega časa.
NI KRIVA LE SUŠA - Vodovod Kot-Jurjevica-Dolenji Lazi je brez vode od druge polovice julija, za kar pa ni kriva le suša. Vode je že prej včasih res primanjkovalo, zato so hoteli urediti novo zajetje. Vaški odbor je pobiral zanj denar, vendar nekateri v Jurjeviči niso hoteli plačati. Vaški odbor ni pravna oseba ui ne more izteijati dolžnikov, pač pa to lahko naredi krajevna skupnost. Tako bodo nekateri še žejni, dokler se zadeva z vodo in prispevki ne uredi.
Drobne iz Kočevja
ŽIVAHNO V GOZDOVIH -Gozdovi okoli Kočevja so polni gobarjev, polharjev, zeliščarjev in občanov, ki si pripravljajo drva. Najmanj uspešni so gobarji. Dvojna korist pa je od tistih, ki čistijo v sporazumu z gozdnimi upravami gozd: občani imajo drva, gozdna uprava pa očiščen gozd.
VODE MANJKA - Občasno primanjkuje vode v Kočevju, pa tudi na območju Rudnika in Šalke vasi. V okolici je precej novih hlevov, ki potrebujejo tudi vodo za svoje »stanovalce", prašiče in govedo. Tako je zmanjkuje za občane.
DOVOLJ IN PREMALO - V Kočevju je parkirnih prostorov za 464 vozil, ki so zasedeni vsak dan po 50 do 70-odstotno. V tem številu niso všteta parkirišča, ki so namenjena izključno stanovalcem pri posameznih blokih. Verjetno pa parkirišča niso najbolje razporejena po mestu, saj se stanovalci z območja Kidričeve ulice, ki je najbolj gosto naseljeno območje mesta, pritožujejo, da ni parkirišč. Več parkirišč pa v doglednem času h® J30, ker stane ureditev enega 60.000 din. V Kidričevi ulici bi bile potrebne tudi garaže, vendar jih ni, ker je med stanovalci premalo zanimanja (beri: denarja) za njihov nakup.
i=
medved odgovarja
— Zakaj so stebre obcestnih svetilk v Kočevju nanovo prebarvali s srebrno barvo?
- Da se bodo vsaj stebri svetili, če ne bo elektrike.
Trebanjske iveri
SPET NESKLEPČNOST - Trebanjski delegati - to je treba povedati, čeprav se morda komu to zdi zlonamerno - nimajo pretiranega interesa za sodelovanje na sejah skupščin. Doslej je bila nesklepčna seja občinske izobraževalne skupnosti, socialnega skrbstva, pa tudi za zadnjo skupno sejo občinske skupščine so komaj zbrali delegate. Še bomo z nesklepčnostjo kar sprijaznili?
V AVTOBUSU PROTI MIRNI PA .. Je taka gneča, da večkrat zmanjka zraka in se potniki (če to sploh so) nimajo možnosti niti pritoževati. Sicer pa so si sami krivi, saj hočejo vsi priti na avtobus, ki pelje iz Trebnjega 15 minut čez 14. uro.
IZNKŠIH OBČIN
Vsako leto več pšenice
Črnomaljska kmetijska zadruga bo prihodnje leto odkupila 410 ton pšenice — Cena bi morala biti znana že jeseni
ČRNOMELJ - V črnomaljski občini so letošnji plan odkupa pšenice (400 ton) presegli, nekoliko tudi na račun zamenjave merkantilne za semensko pšenico. Računajo, da bo od 55 ton pšenice, kolikor je bodo jeseni posejali kmetje v občini, zamenjanega dve tretjini zmja, kar pomeni, da bodo kmetje sejali kakovostno semensko pšenico. Interes za zamenjavo pšenice je letos izredno velik tudi zato, ker kmetje ne doplačujejo semena.
V kmetijski zadrugi so si za prihodnje leto zadali še večjo nalogo kot letos, saj nameravajo odkupiti 410 ton pšenice, kar pomeni, da bodo morali kmetje za tržno proizvodnjo zasejati 205 hektarov njiv. Največ tržnih presežkov pričakujejo na komasiranih in melioriranih področjih okrog Gribelj in Cerkvišč.
Večji del pogodb je zadruga s kmeti sklenila že ob izplačilu letošnje pšenice. Na osnovi dosedanjih pogodb je moč sklepati, da bodo plan odkupa za prihodnje leto v občini dosegli, o pogojih odkupa pa so kmete seznanili tudi na sestankih, ki sta jih v 20 vaseh pripravila kmetijska zadruga in OK SZDL. Kmetje so se s pogoji strinjali, pripomnili pa so, da bi morala biti cena znana že sedaj, ko se odločajo za setev.
V ŠOLI VEČ KOT 8 UR
Črnomelj - v preteklem šolskem letu so učenci šestih osnovnih šol v črnomaljski-občini prebili v šoli na dan povprečno dobrih 7 ur in pol, od tega kar v štirih šolah 8 ur in več. Zato se ni čuditi, da le 20 od 1971 učencev ni prejemalo šolske malice, veliko bolj zaskrbljujoče pa je, da je kosila v šoli le dohra četrtina vseh otrok.
Zdaj še voda
V čateški krajevni skupnosti se pripravljajo na graonjo vo^ov j
CETEŽ - Čeprav so v čateški krajevni skupnosti v zadnjih desetih letih veliko pridobili, dela ne zmanjka. Z novo cesto, tovarno in razvijajočo se živinorejo se porajajo nove naloge. Zdaj se odločajo za gradnjo vodovoda. Menijo namreč, da bodo z vodo najslabše oskrbljena krajevna skupnost ,v trebanjski občini, ko bo do kraja zgrajen vodovodni sistem tudi v Suhi krajini
Geološki zavod iz Ljubljane se je že lotil raziskave vodnih virov, v pripravi je tudi projekt za celotno oskrbo z vodo v čateški krajevni skupnosti. Zdaj sta na voljo dva vodna vira. Staro zajetje bi lahko povečali z vrtino, če pa tam ne bo dovolj vode, se bodo lotili del v dolini Dušice. Tu bi bilo vse precej dražje.- Po tretji varianti naj bi vodo dobivali iz zajetja pri Šentpavlu, kjer se sicer z vodo oskrbuje vsa trebanjska občina.
Kot je dejal predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Bregar, pričakujejo, da se bodo dela pričela že prihodnje leto. Del denarja bo prispevala komunalna skupnost, del krajevna skupnost, nekaj pa tudi krajani Namesto krajevnega samoprispevka se zdaj raje odločajo za dnkratna plačila. Tako je manj administrativnih težav, prav tako pa se za plačilo odločajo tisti ljudje, ki imajo v resnici interes. In tega v tej krajevni skupnosti ne manjka. Nekateri kmetjfc imajo že po 100 glav živine — na primer v Razborah - in sedanja preskrba z vodo jim prav gotovo ne zadostuje več.
Seveda Cetežani ne bodo ostali samo pri oskrbi z vodo. Sodoben čas terja tudi telefonijo. Zdaj imajo samo 12 linij, kasneje pa naj bi telefonsko omrežje skupaj s krajevnima skupnostma Sentlovrenc in Velika Loka zgradili avtomatsko telefonsko centralo za 200-priključkov in z možnostjo razširitve. Projekti za telefonsko omrežje so že naročeni, kdaj bodo dobili krajani tudi telefone, pa še ni mogoče reči.
J. S.
Glede na lepo vreme v kmetijski; zadregi predvidevajo, da bo jesenska setev končana okrog 15. oktobra. Težav s preskrbo umetnih gnojil zaenkrat še niso imeli, vendar priporočajo kmetom, naj se že sedaj čim bolje oskrbijo z umetnimi gnojili za spomladansko setev, ki jih ima zadruga še dovolj na zalogi.
M.BEZEK
USPEŠNA DOLENJA VAS
RIBNICA - V okviru meseca varstva pred požari je občinska gasilska zveza Ribnica pripravila tekmovanje za prehodni pokal Ignaca Merharja. Udeležilo se ga je 9 moških in 7 ženskih ekip iz občin Ribnica, Kočevje in še iz raznih drugih krajev Slovenije. V ženski konkurenci je bila prva ekipa Kresnic, druga Dolenja vas; v moški so zmagali gasilci iz Lukovice, drugi pa so bili spet Dolenjevaščani. Tako je v skupni uvrstitvi že drugič zapored osvojila prehodni pokal Ignacija Merharja Dolenja vas, kjer se je Ignacij Merhar rodil in kjer je v gasilstvu tudi deloval.
M. GLAVONJlC
SPREMENILI BODO PROIZVODNI PROGRAM
ČATEŽ - Tovarna elektromate-riala na Čatežu je zaradi zmanjšane investicijske porabe zmanjšala proizvodnjo. Pred pomanjkanjem dela se rešuje tako, da opravlja nekatera dela za Tesnila in Agrostroj. Seveda pa ne bodo mogli v nedogled vleči takšne kooperacije, zato že razmišljajo o osvajanju novega proizvoda. Gre za izdelavo malih transformatorjev, po katerih je vse večja potreba tako na domačem kot na tujem trgu.
IZVOZ ŠEPA ZA NAČRTI
TREBNJE - Preteklo sredo je bila v Trebnjem skupna seja vseh treh zborov ■ trebanjske občinske skupščine, na kateri je bila osrednja točka dnevnega reda obravnava analize uresničevanja resolucije. Čeprav so rezultati na videz še kar ugodni, je vendarle res, da precej zbledijo, ko upoštevamo rast inflacije. Tudi na področju izvoza, ki je prednostna dejavnost našega gospodarstva. Resda so rezultati precej boljši kot so bili lani, toda trebanjski izvozniki precej zaostajajo za letnimi načrti, saj so ob polletju uresničili manj kot tretjino načrtovanega izvoza. Seveda je precej slabša tudi pokritost uvoza z izvozom. Toda tu obstaja upanje, da se bodo rezultati v zadnjem četrtletju izboljšali saj tako kaže dinamika naraščanja izvoza v zadnjih lčtih.
IZ NNŠIH OBČIN
Do jubileja obnoviti zgodovinski dom
V črnomaljski kulturni dom, v katerem je bilo zasedanje SNOS, že J ligo nič vlagali
ČRNOMELJ - V črnomaljskem kulturnem domu bo februarja prihodnje leto velika slovesnost ob 40. obletnici zasedanja SNOS, kije bilo v tem domu. Vendar bo dom, sicer spomenik NOB I. kategorije in osrednji kulturni prostor v občini, pričakal slovesnost v dokaj bornem stanju, če ga ne bodo pravočasno adaptirali. Slednje seveda ni odvisno le od Črnomaljcev, ampak tudi od širše družbene skupnosti.
Dom je bil nazadnje obnovljen leta 1954, ob 10. obletnici zasedanja SNOB, od takrat pa vanj niso vložili ničesar več. Poudarek so dali namreč policentričnemu razvoju kulture, saj sov zadnjih letih zgradili veliko kulturnih domov po .vaseh črhomaljske občine. Toda že pred tremi desetletji je bil dom neustrezno adaptiran, velike izgube pa predstavlja danes zlasti ogrevanje dvorane z električno energijo, dotrajana pa je tudi električna napeljava. Poleg tega bi morali opraviti tudi sliko-pleskarska, zidarska, krovska, tapetniška in mizarska dela, ki bi znašala 9 milijonov 650 tisoč dinarjev.
Takšne so bile ugotovitve predstavnikov CK ZKS, komiteja za kulturo in telesno kulturo in predsednika skupščine kulturne skupnosti Slovenije, ki so pred kratkim obiskali. Črnomelj. V Črnomlju se zavedajo, da vseh stroškov popravila ne bodo mogli okriti sami, zato računajo na republiško pomoč. Vendar vedo, da bodo morali okrog 4 milijone prispevati sami, pomoč pa bodo poiskali pri kulturni skupnosti, združenem delu, računajo pa tudi na kredite izvajalca del.
B.M.
MLADI PROSTOVOLJCI VADUO - Letos se je v kočevski občini prijavilo v enote teritorialne obrambe 9 mladincev in mladink prostovoljcev, v vsem dosedanjem obdobju pa že 180. Mladi prostovoljci so letos spoznsvali pehotno orožje (ns fotografiji), vadili premikanje po bojišču, stražarsko službo, streljali so z vojaško puško in poslušali predavanja iz moralno-politične vzgoje. (Foto: Primc)
Za več dela več plačila
Živahno o izplačilih v šolstvu na sejah v Ribnici
predvsem
RIBNICA - Na minulih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občine Ribnica so po podani informaciji o poslovanju organizacij združenega dela v prvem polletju in o izvajanju dogovora o razporejanju dohodka zelo ži-
SPETKRUH
KOPRIVNIK - »Prvič po vojni je minuli četrtek, 6. oktobra, Koprivnik spet dobil pošiljko kruha iz kočevske pekarije," je povedal vodja obrata Žito v Kočevju, Dušan Tošaj. V Koprivnik so pripeljali preko 200 kg kruha. V bodoče bodo v Koprivnik pripeljali kruh vsak četrtek, ko ga Žito razvaža hkrati še za Predgrad in Stari trg.
Spet družbeno varstvo
Tokrat za DSS v Itasu - Še naprej delajo slabo in neodgovorno, zato so potrebni ostrejši ukrepi
KOČEVJE - Zaradi ukrepa družbenega varstva se je položaj v tej delovni organizaciji na področju proizvodnje in prodaje popravil, a je še težak, saj vse ukrepe hitro izničuje naraščanje cen reprodukcijskemu materialu in drugih stroškov. Uspeh je torej že to, da Itas kljub vsemu ne posluje z izgubo^
Se vedno pa' je čutiti, da je znotraj Itasa precej ljudi, ki se nič kaj ne prizadevajo, da bi Itas splaval iz težav. To žal velja tudi za nekatere vodstvene delavce. Tudi delavski svet dolgo razpravlja, če gre za osebne dohodke, če pa gre za vprašanja proizvodnje, prodaje in dohodka, od česar so odvisni tudi osebni
dohodki, pa skoraj ni razprave. Tudi zaključno poročilo o izvajanju ukrepov družbenega varstva v delovni organizaciji Itas je delavski svet sprejel kar brez razprave.
Iz vsega tega se da upravičeno sklepati, da Itas še ni rešen težav. Zato občinski izvršni svet že pripravlja za zbore skupščine predlog sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva v samoupravni delovni skupnosti skupnih služb delovne organizacije Itas. Nekatere službe v DSS bo namreč potrebno še temeljito preoblikovati, da bodo uspešno delovale za napredek delovne organizacije.
J. PRIMC
Za polovico večja soudeležba
KOČEVJE, RIBNICA - Poročali smo, da je zdravstvo v ljubljanski regiji povsod v težavah, ki jih bouo rešili tu d tako, da bodo del stroškov prenesli na bolnike. To so zdaj že storili v Ljubljani, kjer so s 1. oktobrom zvišali participacije.
Ljubljana: po navidez samoupravni poti sprejet nasam oupraven sklep________________________________
Referentka za prijave zavarovancev pri občinski zdravstveni skupnosti Kočevje Stanka Miklič pa ftam je povedala, da zadnja skupščina skupnosti ni bila sklepčna in da bodo participacije sprejeli predvidoma na naslednji seji skupščine, ki bo konec oktobra. Predlog je, naj bi bile participacije enake kot v Ljubljani.
Novinarji so že za ljubljansko povišanje participacij zapisali, „da so delegati uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva proti pričakovanju glasovati, da bodo od 1. oktobra naprej plačevali iz svojega žepa še enkrat več za obisk zdravnika na domu (300 din), za prvi obisk pri zdravniku ali zobozdravniku v nočnem času od 200 do 440 din..itd. Mi lahko dodamo le, da nismo zvedeli, da bi v kateremkoli kolektivu ali skupnosti delovni ljudje in občani razpravljali o tej podražitvi in dali zanjo soglasje, ker jih o tem doslej ni nihče obvestil, niti njihovi delegati. Tako smo zopet po navidez samoupravni poti nesamoupravno sprejel; sklep, ki močno posega v žepe ljudi JOŽE PRIMC
Tudi v Ribnici je občinska skupnost zdravstvenega varstva na zadnji seji svoje skupščine skupščine sprejela višje participacije (soudeležbe), in to tako, kot je bilo prvotno predlagano za vse zdravstvene skupnosti, sc pravi, da so jih zvišali za
DELOVNE AKCIJE NA SELIH-ŠUMBERKU
SELA ŠUMBERK - Ko so mladinske delovne brigade odšle, vodovod na Selih-Šumberku še ni bil-končan. Zato je občinska konferenca ZSMS Trebnje skupaj s komunalno skupnosti o že nekaj sobot zapored organizirala delovne akcije. Udeležujejo se jih mladi iz trebanjske občine, ljubljanske občine Center, krajevne skupnosti Prulc ter vojaki. Pričakujejo, da bodo letos ■ dela končali, saj se vsako soboto udeleži delovne akcije po 120 mladincev, vojakov in domačinov. Vodovod pa naj bi bil zgrajen prihodnje leto do konca maja.
polovico. Tako je na primer dovolj ' veljal prvi obisk pri zdravniku splošne prakse 50 din, zdaj 75 din; zdravila ria recept prej 40 din, zdaj 60 din itd.
Tajnik	občinske zdravstvene
skupnosti Ribnica Franc Lovšin nam je povedal, da so v ribniški občini sprejeli predlagano besedilo o novih participacijah v celoti medtem ko so ga v Ljubljani v dveh točkah spremenili. Tako v Ljubljani pri zobozdravstvenih storitvah zaračunajo pacientom v celoti še ves zobozdravstveni material, medtem ko v ribniški občini zaračunajo tudi za to le participacijo, kar pomeni, da je za Ribničane zobozdravstvo cenejše. Razlika je Še, daje treba v Ribnici plačati za recept 60 din, v Ljubljani pa za omot 40 din. Če dobi bolnik na recept le en omot, plača v Ljubljani manj; če dobi dva omota, pa plača v Ljubljani $e 80 din (za tri 120, za pet 200 din), v Ribnici pa še vedno le 60 din.
vahno razpravljali predstavniki šolstva.
Povsem razumljivo je, da so bili najglasnejši predstavniki šolstva, ker so podatki iz informacije govorili o tem, da pri izplačilih osebnih dohodkov in regresa na delavca daleč prednjači osnovna šola Loški potok, bolj v sredini razpredelnice pa sta osnovni šoli Ribnica in Sodražica. Že takoj je bilo v razpravi ugotovljeno, da se teh treh šol ne da med seboj primerjati, ker je v šoli v Loškem potoku v celoti uveden celodnevni pouk, v ribniški šoli imajo celodnevni pouk le na podružnični šoli v Dolenji vasi, v Sodražici pa celodnevnega pouka nimajo.
Zanimiva je bila razprava delegata osnovne šole Loški potok, ki je povedal, da učiteljem na celodnevni šoli po predpisih pripada 25-odstot-ni dodatek, razen tega učitelji na potoški šoli dobivajo še dodatek za težko delovno mesto, zaradi česat je med šolami taka razlika v izplačilih. Za pokritje svoje dejavnosti dobi potoška šola le 81 odst. potrebnega denarja iz občinske izobraževalne skupnosti, pstalo pa si prislužijo sami, ker delajo ze naketere delovne organizacije (Riko, Inles, Iskra, Fruktal, Radenska), nekaj denarja pa dobe še iz republiških virov, in sicer za tako imenovano poizkusno delo. Varčujejo povsod, kjer le morejo. Namesto štirih snažilk imajo le eno, namesto ostalih pa čistijo učenci, učitelji in včasih celo ravnatelj. Beljenje šole bi jih veljalo
400.000 din, pa so učitelji to opravili sami in je veljalo le 50.000 din. V sodelovanju z Inlesom so delali lesno oblogo in tako prihranili
100.000 din. Za šolsko kuhinjo so lani sami pridelali 35 odst. potrebne hrane, letos pa že 55 odst.
Potoška sola je bila leta 1981 tako rekoč pred razpadom oz. prešolanjem učencev v Sodražico. Na šoli so imeli namreč le 31 odst. učnih ur zasedenih z ustreznim kadrom, medtem ko jih je danes že 82 odst. Tako potoška šola končno le opravlja svoje poslanstvo tako. kot je treba.
Delegat Loškega potoka pa je poudaril: »Potočani smo dvignili roko za celodnevno šolo zato, da bodo lahko naši otroci uspešno nadaljevali šolanje na drugih šolali. Motijo nas prikazane številke, ker te > ne povedo, kaj vse naši učitelji narede sami, oz. več, kot na drugih šolah."
JOŽE PRIMC
Dim ni škodljiv
Tako so pokazale meritve-
KOČEVJE - Občani v okolici delovne organizacije Oprema Kočevje so se pogosto pritoževali zaradi smradu, ki prihaja zlasti ob naglem padcu zračnega pritiska iz te delovne organizacije, in plina oz. dima, za katerega so menili, da je zdravju škodljiv. Vprašanje o tem so naslovili preko delegatov tudi na občinsko skupščino, kateri je Oprema že poslala odgovor, ki ga na kratko povzemamo.
Meritve, ki so bile izvršene lani -opravil jih je Inštitut Jožef Stefan iz Ljubljane - pri normalnem obratovanju obrata plastificimica, so pokazale, da dim ni škodljiv. Izvidi so na razpolago vsem zainteresiranim.
Občani so predlagali, naj bi se dima rešili tako, da bi podaljšali zračnike. Vendar to ni možno in je treba urediti povsem novo ventilacijo, ki pa jo je treba uvoziti.
5
“	DOLENJSKI	LIST
IZ NLŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
V
J]
Stotina otrok vozi traktor
Bo klic mladih streznil neprevidne starše?
GLOBOKO — Neposrednost, s katero so se pionirji brežiške občine na problemski konferenci ..Pionir v prometu" 5. oktobra lotili prometne varnosti v svojih okoliših, je presenetila odrasle udeležence. Na niz po-stavfcnih vprašanj so učenci želeli dobiti takojšnje odgovore in izrekli kritiko na račun tistih predstavnftov, katere so vabili, pa tega niso vzeli resno in se niso odzvali Tako na primer ni bilo predstavnika SK1S, čeprav bi jim ta lahko marsikaj pojasnil.
Številke, ki so jih nizali pionirji v svojih poročilih, so vznemirljive in kličejo po takojšnji akciji- Tako na primer na Bizeljskem kar 53 pionirjev vozi traktor, 18 kolo z motorjem; v Globokem se jih prevaža z mopedom 42, s traktoijem pa jih 60 dela na poljih in v vinogradih. Na konferenci so zato učenci potrkali tudi na zavest staršev, ki tako brez skrbi
pošiljajo svoje otroke v nevarnost. Na šolah se bodo potrudili, da bi čimveč kolesaijev opravilo prometni izpit, povsod pa zahtevajo tudi stojala za kolesa oziroma kolesarnice.
Pionirji so se pritožili nad slabo talno in pokončno signalizacijo na cestah, saj je pred začetkom šolskega leta Cestno podjetje Novo mesto ni nikjer obnovilo. Veliko očitkov so izrekli tudi na račun z glino slabo, naloženih tovornjakov in njihove prehitre vožnje po bizeljski in globoški cesti, pa tudi skozi Piše-ce.
Letos bodo vsi odredi dopolnili varnostno prometno oceno za svoje okoliše in opozorili na najbolj kritične točke, na pomanjkljivo razsvetljavo, na jesensko in spomladansko onesnaževanje cest s traktorji. Učencem bodo priporočili najbolj vame poti v šolo, da bo med njimi čim manj žrtev.	J.	T.
»Vroči” meseci zaradi vrtca
Prvi obeti za nove prostore v soseski Trnje — Subvencije tudi za zasebno varstvo?
prenapolnjeni in večinoma lahko sprejmejo vse otroke iz svojega okoliša.
Starši odklonjenih otrok se razburjajo tudi nad merili za sprejem v varstveno ustanovo. V zvezi s tem je predsednica komisije pojasnila, da jih ta ni predpisovala, ampak se je samo ravnala po njih. Kriterije so sprejemali delegati SIS za otroško
POCENINAKUP
VTARATEKSU
KRŠKO — Odkar so v Krškem pred približno štirimi meseci odprli prodajalno Tarateksa iz pobratene občine Bajina Balta, promet nenehno raste. Povprečno je znašal v teh mesecih okoli 160 milijonov starih dinarjev. Kupci iz Posavja prihajajo predvsem zavoljo ugodnih cen, ki so za večino izdelkov za dobro četrtino cenejši kot v drugih prodajalnah v Posavju. Poleg svojega specializiranega programa, ki obsega ženska krila, obleke, kostime, jutranje halje ter moške in ženske hlače, v Tarateksu ponujajo tudi blago drugih proizvajalcev iz vseh republik.
KNJIŽNE NAGRADE UČENCEM
KRŠKO — Ob nedavnem obisku španskih borcev v krški občini je predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV Krško razpisalo nagradni natečaj za po en najboljši sestavek o srečanju učencev z revolucionarji -veterani Knjižne nagrade so si prislužili NivOle Kuplenik (OŠ Jožeta Gorjupa, Kostanjevica), Kristina Jankovič (OŠ Jurija Dalmatina, Krško), Katja Ceglar (OŠ 14. divizije, Senovo) in Alenka Mirt (OŠ Milke Kerin, Leskovec).
DELOVNI ČAS ŠE RAZBURJA
SEVNICA — V sevniški občini so v največjih kolektivih z izmenskim delom ob prehodu na zimski čas premaknili začetek delavnika na
5.30. To je želja predvsem delavk v Lisci in Jutranjki, hkrati najštevilnejših kolektivih. V hudi zagati sp pri tem v Kopitarni, ker se ne morejo s svojim troizmenskim delom vključiti v ta ritem. S tem da pripeljejo v Sevnico delavski avtobusi prvo izmeno ob 5.30, jim v Kopitarni tni nič pomagano, ker druga izmena ne more priti ob
13.30, avtobusi pripeljejo namreč pozneje. Delavkam v konfekciji seveda ustreza ta premik, ker v preostale pol ure odhitijo po nakupih. V Kopitarni pa mora vsak delavnik kar okrog sto delavcev čakati zjutraj na začetek dela od pol ure do 45 minut, ob 14. uri pa morajo dobesedno teči za avtobusom.
»SRAMOTNI
PREJEMKI"
SEVNICA — Ob potrjeni valorizaciji programov samoupravnih interesnih skupnosti so predstavniki'šolstva opozorili na slabe osebne dohodke. „Po-vprečni OD 15.316 dinarjev je sramoten za delavce v osnovni šoli,“ je dejala tajnica izobraževalne skupnosti Joža Senica. Še nižji so prejemki v vrtcu, 13.185 dinarjev.
NOGOMETNI
TURNIR
GENERACIJI
KOPRIVNICA - Partizan iz Koprivnice je minuli konec tedna organiziral nogometni turnir, na katerem je nastopilo kar 10 ekip. Zmagala je Generacija 63, drugi je bil Partizan Leskovec, tretja pa starejša ekipa Brestanice.
BREŽICE — Val negodovanja, ki je letos zaradi pomanjkanja prostora v brežiškem otroškem vrtcu razbutkal občane, je pospešil iskanje rešitev za prihodnje leto. Svet za vzgojo in izobraževanje pri OK SZDL je na seji 6. oktobra podpri predlog za odkup pritličja v novi stanovanjski stolpnici v Trnju za varstvo najmlajših. Tam naj bi dobili prostor za dva oddelka in kuhinjo, iz katere bi razvažali hrano varstvenim družinam.
Svet se je zavzel za to, da bi v prihodnje subvencionirali tudi zasebno varstvo in s tem odpravil razlike, zaradi katerih je bil letos tudi delno povečan pritisk staršev na sprejem v vrtec. Družine, katerih -otroci niso bili sprejeti v varstveno ustanovo, so bile doslej finančno prikrajšane in so morale odšteti več denarja za varstvo.
Letos je bilo odklonjenih 46 prošenj za vrtec, zato je komisija, ki odloča o sprejemu, iskala še druge možne rešitve vsaj za najbolj pereče primere. Staršem je predlagala brezplačen prevoz otrok v pišeški in artiški vrtec. Za Pišece se ni nihče odločil, za Artiče se jih je izreklo 11, toda vozilo se jih je samo 8.
Zdaj to ni več potrebno, ker se je naknadno izpraznilo nekaj mest v brežiškem vrtcu. Nekateri starši namreč svojih otrok sploh niso pošiljali v vrtec, nekaj varovancev pa se je medtem preselilo v šolske klopi.
Stisko v brežiškem vrtcu bi lahko v prihodnje omilili tudi tako, da ne bi sprejemali otrok iz drugih krajevnih skupnosti. Svet vztraja pri zahtevi, naj se to dosledno uresničuje, saj vrtci v okoliških krajih niso
varstvo, spremenijo ali dopolnijo pa jih lahko le po delegatski poti. Po sedaj veljavnih merilih so sprejeli v vrtec 34 otrok, vendar je komisija v posameznih primerih poskušala ravnati čimbolj življenjsko, ne pisarniško. Prednost so kljub temu imeli otroci, ki bodo ob letu sedli v šolske klopi, čeprav so matere doma.
Svet je delo komisije in vrtca pri iskanju rešitev za čim večje število otrok ugodno ocenil in sklenil razpravo z ugotovitvijo, da se bodo le s pravočasnim iskanjem prostorov za varstvo izognili novemu „vroče-mu“ poletju.
J. TEPPEY
Gre za mlada življenja
Pionirji o večji prometni varnosti — Oznake na cestah kasn j obnavljajo — Neustrezna avtobusna postajališča
KRŠKO —Potem, ko so poprej že opravili problemske konference na temo „Pionir v prometu" v vseh desetih pionirskih odredih, so pionirji, njihovi mentorji ter, predstavniki družbenopolitičnih organizacij, milice, cestne službe in sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu strnili poglede in naloge na občinski problemski konferenci 4. oktobra.
Čimveč učencev naj bi opravilo kolesarske izpite, miličniki pa naj bi še pogosteje preverjali ne le, ali imajo
Poenostaviti poti do kmeta
Kooperanti krškega Agrokombinata naj bi zagotovili 13.100 ton, do leta 1987 pa ie 27.200 ton tržnih prese ikov — 150 ha v družbenem h 330 ha v zasebnem sektorju
KRŠKO - Letos naj bi po predvidevanjih povečali fizični obseg proizvodnje v kmetijstvu občine za 5 do 7 odst., kar je precej več, kot predvideva letošnja republiška resolucija (4 odst.). M—Agrokombinat Krško je vključil v razne oblike sodelovanja okrog 400 kmetov, članov TOK Kooperacija pa je blizu 500.
Kmetje, ki sodelujejo z M-Agrokombinatom naj bi najpozneje do leta 1987 zagotovili 27.200 ton tržnih presežkov. Tako bi po mnenju kmetijskih strokovnjakov izrabili šele, 60 do 70 odst možnosti.
Samo letos bodo, kot računajo, zagotovili 13.100 ton tržnih presežkov.
Da bi to lahko dosegli, bi morali izpolniti več pogojev. Mednje sodi
VENDARLE DRAŽJE STORITVE
SEVNICA —’ Na eni prejšnjih sej občinske skupščine delegati niso izglasovali višjih cen geodetskih storitev, ki močno zaostajajo za podobnimi po drugih občinah. Za zadnjo sejo 4. oktobra so geodeti pripravili nov predlog, ki je bil malo nižji od prejšnjega zahtevka. Podražitev so tokrat izglasovali, šaj so bili opozorjeni, da uporabniki uslug ob prenizkih cenah zajemajo pravzaprav iz skupne vreče, občinskega proračuna.
Z odgovori nezadovoljni delegati
Kdo koga vleče?
SEVNICA - Ni bilo prvič, da delegati občinske skupščine niso bili zadovoljni z odgovori na svoja vprašanja. Ni mogoče reči, da se v skupščini ne potrudijo, ko pripravijo ali posredujejo odgovore, toda nekatera pojasnila žal tudi povsem po nepotrebnem netijo jezo in ogorčenje.
Šcntjanški delegati, na primer, so grajali krški tozd Cestnega podjetja zaradi slabega vzdrževanja cest. Cestarji so jim odgovorili prav nepriprečljivo, češ naj njim pomagajo najti vestnega delavca. Drug dokaz: leto se nagiba h koncu, delegati pa še vedno niso videli načrta cestne službe.
Delegatov tudi ni zadovoljil odgovor zobozdravstvene službe o predolgi čakalni dobi.‘Prav tako niso bili zadovoljni, da je trajalo celega po leta, preden so dobili odgovor, da je blaniški Rudnik nekovin v poizkusni proizvodnji.
Življenje je resda razvejeno in zapleteno, ravni odločanja v našem sistemu pa mnogovrstne. Res je tudi, da se delegati obračajo na občinsko skupščino z vprašanji, ki bi morala biti namenjena samoupravnim interesnim skupnostim. Tega jim ne gre zameriti, saj sc skupščine SIS sestajajo mnogo redkeje. Predvsem pa je že v osnovnih celicah premalo sodelovanja med delegacijami, raznimi službami in družbenopolitičnimi organizacijami.
A. Ž.
tudi predvidena reorganizacija, za katero bo poskrbela TOK Kooperacija, ki predvideva, da bi teritorialni delitvi na proizvodne okoliše pride-jali še pet zaokroženih tehnoloških sektorjev:	živinorejo,	prašičerejo,
vinogradništvo - sadjarstvo, poljedelstvo - melioracije ter jagodičevje - vrtnine.
Kmetijska usmeritev v živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo in tudi v jagodičevje pa seveda preprečuje doseganje take tržne pridelave pšenice, kot so si zamislili na republiki. V družbenem sektoiju bo letos posejanih s pšenico 150 hektarov, kar je toliko kot lani, kmetje pa naj bi zasejali pšenico na 330 ha polj, to pa je za 30 odst. več kot lani.
V razpložljive površine za setev pšenice ni moč šteti 500 ha zemljišč, kjer so začete in načrtovane izboljšave in zložbe.
Ljudje bi bili gotovo bolj zadovoljni, saj bi se naposled le rešili nadležnega administriranja. To pa je že marsikje zavrlo prizadevanja, da
• Krčani menijo, da bi ob vsej gmotni podpori pridelovalcem pšenice vendarle morali najti enostavnejšo pot do kmeta. V končno ceno odkupljenega kilograma pšenice, to je v enkratno plačilo, naj bi zajeli vse te oblike materialne pomoči, ki so doslej „kapljale“ kot regres delno ob setvi in zatem še ob žetvi odkupu.
bi pridelali več hrane, ali pa vsaj odvrača kmete od sklepanja pogodb in družbeno usmerjene pridelave.
P. PERC
pionirji izpit, marveč tudi tehnično neoporečnost koles. Akcija „Z varnim kolesom v prometu" naj bi po opravljenih tehničnih pregledih koles tudi precej prispevala k večji varnosti pionirjev - kolesarjev.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je kupil za vse učence kresničke, zato naj bi jih vsi tudi nosili. Cestno podjetje bi moralo redno obnavljati oznake na cestah, še zlasti pa pred jesenjo oziroma še pred pričetkom novega šolskega leta. Poslej naj bi cestarji to opravili že v avgustu, ne pa z zamudo - šele septembra.
Ker je kar okrog 60 odstotkov vseh učencev vozačev, bi morali vendarle poskrbeti za avtobusna postajališča. Ne gre samo za streho nad glavo, saj so ponekod ta postajališča celo nevarna, ker niso dovolj odmaknjena od cestišča.
P. P.
VEČ CELULOZE DOMAČIM KUPCEM
KRŠKO - Poročali smo že, da so delavci tozda Celuloza krške Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj 26. septembra izdelali že stotisočo tono celuloze, čeprav so predvidevali, da jim bo to uspelo 10. oktobra. Lani so izdelali 117.000 ton celuloze, letos pa načrtujejo 124.000 ton. Toda ker so plan že doslej tako obilno presegli, račun^o, da bo letošnja proizvodnja celo za 5.000 ton večja, kot so načrtovali. Na svetovnem trgu velja tona celuloze 400 do 450 dolatjev. Ker bodo planske presežke ponudili domačim kupcem, bodo ti prihranili precej dragocenih deviz.
PAPIRNIČARJI POMAGALI VELENJSKIM RUDARJEM
KRŠKO - Prosto soboto v drugi polovici septembra je 34 delavcev Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj izkoristilo za pomoč rudarjem REK Edvarda Kardelja Titovo Velenje, ki so pripravili udarniško akcijo. S podobnimi akcijami naj bi prispevali, da bi ob redni proizvodnji dosegli vsaj lansko rekordno količino lignita. Krška tovarna j e eden naj večjih porabnikov velenjskega lignita.
m
POMOČ RUDNIKU - Sevniški občinski izvršni svet občasno zaseda v delovnih organizacijah oz. krajevni skupnosti. Tako je bila zadnja seja minuli petek na Blanci, ki doživlja buren razvoj. Člani so se seznanili s poročilom o poskusni proizvodnji Rudnika nekovin in si ogledali separacijo (na sliki) in novo manipulativno skladišče za jabolka Mercatoija — sevniškega Kmetijskega kombinata. (Foto: A. Železnik)
»Evropska storilnost” peša
Sevniški kjnfekcionarji so že pre t leti J-»segli evropska produktivnost, veniar ji na zastarelih strojih vse telje sledijo — SZDL o stabilizaciji,
SEVNICA - Zadnja seja občinske konference SZDL je bila namenjena samo enemu vprašanju: kako se lotiti kar najbolj določnega načrta ustalitve gospodarstva.
M
Predsednik občinskega izvršnega
sveta Janko Rebernik je v uvodu poudaril osrednjo pomanjkljivost vseh prizadevanj, ki je v slabem načrtovanju in neizpolnjevanju dogovorjenega. Poudarki večurne razprave bodo lahko dobro izhodišče za sestavo pravega stabilizacijskega načrta.
Zanimivo je, daje razprava stekla
o vprašanjih drobnega gospodarstva, torej obrti. To vprašanje nameravajo še pred koncem leta obravnavati na posebni problemski konferenci. V Lisci so prisiljeni nekatere dobre posle prepuščati nekaterim obrtnikom z Gorenjskega, ker domači ne premorejo ustreznih strojev, ravno tako ne morejo zagotoviti ustrezne kakovosti. Nekatere dobre primere
sodelovanja domačih obrtnikov imajo v Kopitarni.
V razpravi je sodelovalo tudi več direktorjev. Opozarjajo na potrebo po še večji produktivnosti, kakovostnem delu in tudi večji delovni disciplini. Inž Jože Štimec iz Kopitarne je navedel primer disciplinskega postopka, kjer so želeli stopiti na prste nedelu, sodišče združenega dela pa je takega delavca vrnilo nazaj v tovarno.
A. ŽELEZNIK
Novo v Brežicah
PAPIR VSE PRENESE IN ŠE RES JE - Dajanje lažnih podatkov o osebnih dohodkih staršev za obračun v otroških vrtcih postna vsakdanja praksa. Celo tisti, ki veljajo za poštenjake, izigravajo skupnost s takimi potrdili Že dlje časa si nekateri na ta račun odpirajo za svoje otroke tudi vrata študentskih domov. V vrtcih so poslej sklenili preverjati njihovo resničnost. Dobro bi bilo tudi, če bi kdo ukrepal, sicer se bo taka praksa nadaljevala. Končno odgovarjajo za laži tudi tisti, ki jih podpišejo, ne le tisti, ki se z njimi osebno okoriščajo.
ALI KAZNI NE ZALEŽEJO? -Na cestah v brežiški občini so letos dvakrat radarsko kontrolirali hitrost motornih vozil in pri tem odkrili 2 tisoč kršiteljev. Vsi so bili kaznovani, vendar zahteve po še pogostejšem tovrstnem nadzorovanju kažejo, da se brezvestni in predrzni vozniki ne menijo za nobeno svarilo,'' za nobeno omejitev v naseljih in na krtičnih točkah. Morda bo poziv šolarjev le streznil • koga od njih, zlasti voznike tovornjakov.
IZ BR€ŽIŠK£fK£T POR0DNI$NIC£v*'*'
Od 1. do 7. oktobra so v brežiški porodnišnici rodile: Olga Krnc iz Sevnice - Tomaža, Nevenka Župančič iz Male Rakovice — Vedrana, Renata Franko iz Črešnjic - Andreja, Stanka Škerbec iz Sel - Aleksandra, Ivica Urbanč iz Krškega -Dejana, Tažica Koletič iz Male Rakovice — deklico, Draga Jurato-vec iz Novega sela - Tomislava, Elvira Blatnik iz Krškega - Matica, Mirjana Klinec iz Sp. Libne -Damjana, Mirsa Bastašič iz Samo bora - Ivico, Ivanka Subič iz Bregane
— Kristijana, Anica Hribar iz Brežic
— Andraša, Aleksandra Robek iz Krškega - Boštjana, Zdenka Srpčič iz Krškega - Petra, Irena Drenovec iz Velikega Kamna - Tadeja, Brigita Slakonja iz Čateža - Urško, Marija Ulčnik iz Zagaja - Martino, Pavla Sotošek iz Malega Kamna - dečka, Jožica Žokalj iz Krškega - Majo. Čestitamo!
Krške novice
DIRKAČI PROČ - Na nekaterih ulicah, celo tistih v neposredni soseščini šol, si sicer maloštevilni, a še vedno dovolj nevarni vozniki motornih vozil privoščijo prenaglo vožnjo. Za take dirkače pripravljajo miličniki presenečenja. Pogosto lahko tisti ki jim je malo mar varnost šolarjev in preradi pritisnejo plin do konca, pričakujejo radarsko kontrolo in ustrezne kazni. Morda pa bo koga spametovalo že tole opozorilo?
DOLGE VRSTE PRED KLETJO - Pred vinsko kletjo in polnilnico M-Agrokombinata v Leskovcu so se
te dru spet vile dolge kače vinograd-' relja’
_ _ gne čakali tudi 26 ur, kar kaže na ozko
i spet
nikov, ki so pripeljali grozdje za odkup. V najhujši gneči so nekateri
grlo v prevzemnem mestu vinske kleti. Bodo pri Agrokombinatu našli denar za ureditev več prevzemnih mest grozdja?
IZLET V NEZNANO - AMD Krško je minulo nedeljo pripravilo tradicionalni izlet v neznano. Številni udeleženci so prijetno zaključili izlet v rekreacijskem središču čelu loze ob Krki Če bi kakšen preveč „zakuhal“, je bila osvežilna kopel zelo blizu ...
PRVI INVALIDI ŽE ZAPOSLENI
Rojevanje Invalidskih delavnic v Skopicah je dolgo trajalo, saj ni bilo lahko dobiti dela. Na cilj so pa le prišli in v njih že nekaj časa služijo kruh prvi delavci, invalidi. Uradna otvoritev delavnic bo za letošnji občinski praznik Brežic.
Sevniški paberki
ŠE TEŽAVE S STREHO -Očitno bo sicer prizadevna skupnost stanovalcev na Kvedrovi 31 v Sevnici tudi tretjo zimo, sicer pod novo, a zamakajočo streho. Niso zadovoljni s potekom preiskave te mučne zadeve, čeprav vseskozi opozarjajo na veliko družbeno škodo. Na zadnji seji stanovalcev so kljub temu menili, da še enkrat poizkusijo s skupnim sestankom med vsemi prizadetimi. Na dnevnem redu so imeli celo že predlog o razpustitvi svoje samouprave. V mestu so eni redkih, ki so organizirani po novi zakonodaji.
DOBRO, ČE PRIDE VLADA -Blančani so o čudni „navadi“, da čez most z vsega tremi tonami nosilnosti •drvi tovornjak zasebnika s 40 tonami za rudnik nekovin, zastavili delegatsko vprašanje. Minuli petek, ko je na Blanci zasedal občinski izvršni svet, so si z mostnicami že dali opravka tudi cestarji.
ŽIVETI S TOVARNO - .Kaj pomeni mir, je bilo mogoče občutiti med remontom Jugotanina, ko je tovarna stala. Konec minulega tedna so ponovno zakurili kotel. Okoličani lahko sedaj primerjajo razliko.
kultura
in
izobra-
ževanje
HiiH i
. Jt
li/rf/^TuAtvo-
tida/
NA DELOVNI AKCIJI
Učenci 7. in 8. razreda smo se pred kratkim odločili za delovno akcijo. Pri novih hlevih v Dečnem selu smo ravnali zemljo. Akcija je uspela, denar pa bomo shranili za končni izlet.
MARIJA REBERŠAK in TATJANA VARLEC OŠ Globoko
Z AKCIJAMI DO DENARJA
Učenci 5. razredov naše šole že več let odhajajo v Kranjsko goro, kjer imajo zimsko šolo v naravi. Upamo, da bo ta tečaj tudi letos. Vemo, da ne bo poceni, zato bomo učenci pnpravili več zbiralnih akcij odpadnih surovin in nekaterih sadežev. Že smo imeli akcijo zbiranja starega papirja, ki je bila zelo uspešna, zdaj pazbiramo kostanj.
MELANIJA KONČINA OŠ Krško
POČASTILI OBLETNICO KOČEVSKEGA ZBORA
V počastitev 404etnice Kočevskega zbora smo na naši šoli pripravili razstayo, šolski radio pa domiselno oddajo, ki je prikazala težke, a odločilne oktobrske čase sredi vojne. Obiskal nas je tudi Jože Penca, kočevski odposlanec s šentjemejske-ga območja, in nam zanimivo opisal takratno dogajanje.
ANDREJA RADOVAN OŠ Šentjernej
POHOD NA FRATO
5- oktobra smo imeli šolarji iz Mirne peči pohod na Frato. Spotoma smo reševali razne naloge in se seznanili z marsičim zanimivim, na Frati pa nam je Štefan Iskra, borec 1. novomeške čete, govoril o bombardiranju Frate, o formiranju partizanskih enot, TV 15. Ogledali smo si tudi spomenik žrtvam na Frati.
KATJA ŠIŠKO
Jožica Gosenca
Vlasta Tavčar
Kaj je sredi trgatve in sončnega oktobrskega popoldneva odtrgalo ljudi od dela, jih zavilo v globoko žalost, ko ni nihče skrival in se sramoval solza? Dolg sprevod se je počasi pomikal proti pokopališču, kamor so položili k zadnjemu počitku sovaščanko, aktivno delavko v naši KS, mater, gospodinjo, kmetico Jožico Gosenca.
V mladem vinogradu je obležala pod traktorjem, na oddelku za intenzivno nego novomeške bolnice Pa umrla delovna in skrbna žena.
Rodila se je kmetoma Mariji in Janezu Režek na Radoviči kot prva od dveh otrok leta 1949. Komaj 17-letna si je ustvarila družino in začela gospodinjiti in kmetovati na sosedovi kmetiji. Skupaj z možem Jožetom sta prerigolala in preorala zapuščene njive in začela na starih temeljih graditi nov dom. Štirikratje bilo slišati otroški jok, kije prinašal veselje in ponos staršem. Tri hčerke m najmlajšega sina sta vzgajala v razumevajočem in delovnem okolju toplega doma. Jožica je podpirala več kot tri vogale pri hisi in kmetiji, medtem ko je mož delal na terenu z gradbeno mehanizacijo.
V naši KS je bila aktivna že kot mladinka in pozneje kot članica SZDL. Ker ni bila zaposlena, jo je to delo povezovalo z vsemi dogajanji v naši socialistični skupnosti. Funkcije in dolžnosti, ki jih je prevzela, je tudi dosledno opravljala. Bila je aktivna pri vseh kulturnih prireditvah in aktivu kmečkih žena pri KZ Metlika, bila je blagajnik RK, član delegacije v občinski samoupravni interesni skupnosti, stalna članica ekipe prve medicinske pomoči pri CZ, s katero je dosegla dobre rezultate na občinskih tekmovanjih in tudi v praksi je to znanje večkrat koristno uporabljala.
Ob nesreči, ko si sama ni mogla pomagati, so jo sosedje in vaščani previdno reševali, vendar so bile poškodbe prehude in niti hitra strokovna pomoč v bolnišnici ni mogla preprečiti najhujšega.
Tehnika je zahtevala spet novo žrtev in zarezala globoko rano v družini, v krajevni skupnosti Radoviča m v vseh prisotnih, ki s.o se zbrali na meni zadnji poti z obeh strani Goijtincev in z obeh bregov Kolpe. Ohranili jo bomo v trajnem spominu.
DPO in KS RADOVIČA
Na pragu svojega 75. leta je po dolgi m mučni bolezni preminila Vlasta Tavčar, upokojena učiteljica iz Šentjerneja. Pokojnica je bila domačinka in je vse do upokojitve pred 24 leti službovala na šentjemej-ski šoli. Številne generacije učencev jo imajo v spominu kot priljubljeno in plemenito vzgojiteljico. Njeni učenci - danes učitelji - pa še vedno občudujejo njen naravni pedagoški dar, njen smisel za učenca m njegove posebnosti, zlasti pa njeno demokratičnost v učnovzgojnem procesu.
Upokojila se je razmeromazgodaj, ker ji je huda naduha onemogočila, da bi se še razdajala v razredu. Sčasoma se je, da bi si popravila razrahljano zdravje, povsem preselila k morju. Če' bo kdo kdaj pisal zgodovino dolenjskega amaterizma, ne bo mogel mimo Vlastinega imena in njenega neprecenljivega deleža v oblikovanju kulturne podobe našega podeželja. Ne bo mogel mimo njenih imenitnih dosežkov na amaterskem odru že pred vojno in seveda po njej. V svojem režiserskem entuziazmu je bila enkratna in neponovljiva. Obdarovana je bila tudi z razkošnim igralskim talentom in resnična škoda je, da lahko le še obujamo spomin na njene imenitne dosežke skupaj s Petrom Durjavo in pokojnim Drejče-tom Zamljenom. Zaradi nadležne bolezni seje neposrednemu nastopanju morala odreči, toda ni slučaj, da je svojo izrazito ljubezen do dramskega dela kompenzirala v lutkarstvu, kjer je bila vse: režiser, animator marionetnih lutk, scenograf in celo pisec teksta.
Njeno poslanstvo kulturne delavke pa je prišlo najbolj do izraza v njenem delu za ljudsko knjižnico. Vlasta je vselej znala potrkati na prava vrata in pridobiti za knjižnico nove knjige, novo polico, nov prostor. Kdo bi pozabil na njene srečolove in druge akcije, s katerimi je iznajdljivo in požrtvovalno pridobivala sredstva za ohranjanje knjižnice.
Naravno je in razumljivo, daje bila Tavčarjeva Vlasta med prvimi dobitniki Trdinove nagrade za dosežke na kultumo-prosvetnem področju. V luči današnjih amaterskih snovanj dobiva njeno delo prav neverjetne in komaj izmerljive razsežnosti. Množica, ki jo je spremila na zadnji poti, je dokaz, da njeno delo ni pozabljeno, nasprotno - zavezuje nas, dakot dediči njenega dela nadaljujemo s kulturnim osveščanjem delovnega človeka.
Slovesno na dan pionirjev
Pionirji so pripravili kjnfe-rence, proslave, tekmovanja, pjhode
Na dan pionirjev, 29. septembra, so v šolah izvedli raznovrstne prireditve.
Mira KRAJŠEK iz Šentruperta piše. da je bilo pri njih še posebej slovesno zato, ker letos mineva 40 let, odkar v njihovem kraju deluje pionirska organizacija. O ustanovitvi slednje jim je govorila Vida Brest, šolarje pa so obiskali tudi borci in delegacija pobratene krajevne skupnosti Prule. Predstavniki obeh šol so podpisali listino o pobratenju pionirskih odredov, šentruperški odred je prejel priznanje iz rok F. Krmna, predsednika sveta slovenskih pionirjev, na proslavi pa so sodelovali tudi člani dramskega krožka.
Učenci iz Dragatuša so imeli pionirsko konferenco ob spomeniku narodnega heroja Franca Rozmana— Staneta v Lokvah. Bernarda BOHOR poroča, da so izvedli tudi kratek kulturni program in se zaobljubili, da bodo še bolj delavni.
Iz prispevka Dušice STOJIČIČ povzemamo, da so učenci novomeške osnovne šole Milke Šobar-Nataša najprej izvedli kulturni program, nato opravili pionirsko in mladinsko konferenco, zatem pa so si ogledali nekatere delovneorganizacija
Kot po navadi so učenci iz Starega trga ob Kolpi dan pionirjev izrabili za športne dejavnosti in sestanek pionirske in mladinske organizacije. Aleš MALERIČ piše, da so se pogovorili o delu v tem šolskem letu, uspešno so tekmovali, nato pa so se odpravili še na pohod.
Jana FINK in Mojca LUKŠ1Č poročata, da so šolarji iz Dolenjskih Toplic najprej izvedli konferenco pionirskega odreda, na kateri so po pregledu dejavnosti sprejeli delavni program, zatem so se pomerili v krosu, počastitev svojega dne pa so pionirji zaključili s pohodom k spomeniku v Podturnu.
S čim vse se otepa naša kultura?
Na regijskih posvetili v Krškem in Novem mestu so opozorili, delegatski sistem v kulturi še niti ni prebolel vseh otroških bolezni, ko se pojavljajo številne nove — Zoževanje materialne osnove seje nemir in preolah med kulturnimi delavci
NOVO MESTO — Nesklepčnost skupščin in drugih organov je samo eaen od negativnih pojavov v delovanju delegatskega sistema na področju kulture, na kakršne je opozorila na podlagi ankete izdelana republiška analiza. Iz nje je med drugim razvidno, da prihaja ao takih pojavov često tudi zaradi odtujevanja moči oziroma oblikovanja temeljnih odločitev zunaj delegatskega sistema. Analiza opozaija, da se to nemalokrat dogaja v strokovnih službah in na funkcionarskih mestih, da o odločujočem vplivu državnih organov in drugih nesamoupravnih posegih niti ne govorimo.
Vse to so bolezenski simptomi sistema, po katerem se mora ravnati
Olga Kolar: ,,Rada bi še sodelovala na taborih
„Vem, kaj hočem”
„ŠkoJa, da me niso večkrat povabili na tabor," pravi Olga Kolar iz Trebnjega
TREBNJE — Ni sicer moč trditi, da je Olga Kolar začela slikati pod vplivom tistega, kar je videla pri udeležencih tradicionalnega tabora, na salonih in drugih razstavah v domači galeriji, nesprono pa je, da so jo vsa ta dogajanja na moč pritegovala in jo spodbujala, daje še resneje slikala in se poglabljala v likovni svet Če je bil njen izpovedni svet sprva navidezno orgamentalno zamotan in jakijev-sko fantastičen, seje z leti zbistril in prečistil do te mere, da slikarka danes natančno ve, da bo slika, ki se je loti, na koncu skoraj zrcalna podoba tistega, kar se je odločila naslikati. Seveda še vedno izraz nekega stanja ali sile, ki vladajo podzavesti (recimo strahu, radosti in podobnega), vendar kol: dovolj berljivo sporočilo. Uporabljati je začela tudi nove materiale, steklo je zamenjala s platnom, ker ji čopič po njem laže teče. Tudi več dela, kot je včasih, ko se je morala ukvarjati predvsem z dvema majhnima otrokoma. Navadila se je, da je del časa po službi njenega, sobote in nedelje pa so to sploh. „Slikanje je naporno delo, zahteva kontinuiteto,” pravi, „še zlasti pa moraš mešati barve takrat, ko pride trenutek, ko te zagrabi, kot pravimo.” Tabori so ji velika spodbuda, saj šele na njih lahko zares slikari. Udeležila seje treh, zadnjič letošnjega, šestnajstega. »Mislim, da so me prireditelji nekoliko zanemarili in me premalokrat povabili, čeprav sem domačinka. Pričakujem, da me prihodnjič ne bodo prezrli. Rada bi sodelovala, saj se na taborskih srečanjih tudi slikarsko izpopolnjujem.”
I. Z.
tudi kultura. Bolezenska stanja se seveda kažejo v najrazličnejših oblikah in na raznih poteh, po katerih teče odločanje. Na regijskih posvetih, kot sta bila minuli petek v Krškem in Novem mestu, je prišlo na dan, da so občinske kulturne
JUTRI PRI SLONU ŽE 25. RAZSTAVA
NOVO MESTO - V razstavišču Pri slonu v gosteh bodo od jutri do 4. novembra na ogled fotografije Mladena Tudorja iz Zagreba. Fotografije, nastale v letih 1960 do 1981, predstavljajo malo retrospektivo stvaritev značilnega sloga, ki mu je avtor zvest vseskozi. Čeprav so fotografije nastale na raznih koncih sveta, so osredotočene na človeka. Fotograf človeka išče, ga izloči iz okolja in s fotografijo predstavi z namenom, da bi to ne bil zgolj zapis trenutka, marveč sporočilo s širšim pomenom. Ta razstava je v nekem smislu jubilejna, je 25. po vrsti, odkar so v omenjenem razstavišču začeli s to dejavnostjo, to pa je bilo pred dvema letoma. Do konca leta si bodo obiskovalci lahko ogledali še fotografske razstave Damjana Galeta, Dannyja Lyona, Slavena Fischerja in Ivana Posavca.
NAGRADAZA „ALMANAH“
ZAGREB - Tu so podelili tradicionalne nagrade „Sedem sekretarjev SKOJ” mladim ustvarjalcem iz vse Jugoslavije. Med šestindvajsetimi dobitniki so kot kolektivni nagrajenci tudi pesniki, objavljeni v znanem »Pesniškem almanahu mladih”, ki sta ga skupaj izdali slovenski založbi Mladinska knjiga iz Ljubljane in Obzorja iz Maribora.
LETOŠNJI NOBELOVEC
STOCKHOLM - Švedska akademija je letožnjo Nobelovo nagrado za književnost podelila britanskemu pisatelju, in sicer 72-letnemu Williamu Gol dingu, ki ga v slovenskem prevodu poznamo po dveh romanih. To sta »Gospodar muh” in »Zvonik”, obe deli pa je izdala Mladinska knjiga.
skupnosti glede tega večkrat v še večji stiski kot republiška kulturna skupnost, zadrege pa povečuje tudi povsod zmanjšana materialna osnova za kulturo. Stabilizacija je osnovo zožila, tako da marsikje govorijo le še o golem preživetju. Obeti tudi niso rožnati, saj se nad kulturo grmadijo vedno novi črni oblaki, ki ogrožajo, da bodo tu in tam izgubili še to, kar imajo.
Razvejeni delegatski mehanizem na eni in siromašnejša materialna osnova na drugi strani sta dejstvo, mimo katerega ne gre. Prav to spravljajo nekatere kulturne skupnosti in kulturne ustanove v svojevrstno zadrego. Na novomeškem posvetu so za primer navedli občinsko izobraževalno in matično knjižnico v Metliki, ki je celo brez stalnega knjižničarja in po pravnih normah ne bi smela delovati. Podobno je s kinom v tem kraju. Do zdaj v Metliki niso stuhtali ustrezne in za vse sprejemljive organizacijske oblike, v okviru katere bi tako knjižnica kot kino lahko delovala na predpisan način.
' O tem, ali bi metliško zadrego lahko odpravili Črnomaljci, do zdaj v Beli krajini niso razmišljali. Nemara jih je k temu prvič spodbudil šele eden od udeležencev novomeškega posveta, ko je predstavnike obeh občin vprašal, ali ne bi mogli metliških ustanov spraviti pod samoupravno okrilje ustanov, ki delujejo v Črnomlju. Resda je vmes občinska meja, vendar so objektivne okoliščine take, je menil razpravljalec, da bi kazalo s takim povezovanjem ali celo združevanjem vsaj poskusiti. Če bi se to posrečilo, bi dobili primer in zgled, ki bi v dolenjski regiji spodbudil podobna ravnanja tudi na drugih področjih.
I. ZORAN
Deset slikarjev v koloniji Krke .
Otvoritev razstave jutri
NOVO MESTO = Jutri ob 14. uri bodo v avli Krkine poslovne stavbe v Ločni odprli razstavo del, nastalih v šesti svobodni slikarski akademiji, kakor v tovarni zdravil imenujejo to svojo likovno kolonijo.
Letošnje akademije oziroma kolonije, ki se je začela minuli petek, se udeležujejo: Rafael Nemec, Dušan Laharnar, Kamilo Legat, Janko Orač, Milan Rijavec, Peter Adamič, France Peršin, Enver Kalja. ac, Vida Slivni-ker - Belantič in Tomaž Kržišnik. Slikarji ustvarjajo na temo »Človek in krajina” v tako imenovanih papirnih tehnikah. To s<^ akvarel, gvaš, tempera in risba.
Jubilejni
ekstempore
Na letošnjo Labodov .j slikarsko prireditev povabili 160 slikarjev
NOVO MESTO - Kar 160 slikaijev so povabili na letošnji Labodov slikarski ekstempore, ki se je začel 5. in bo končan 29. oktobra, ko bodo ob 18. uri v menzi te delovne organizacije odprli razstavo ustvarjenih del in podelili priznanja. S tem bodo počastili tudi občinski praznik, ki ga novomeška občina slavi na ta dan.
Velik časovni razpon je glavna novost te manifestacije, ki jo v Labodu prirejajo letos že petič zapovrstjo in' je torej jubilejna. To pomeni, da je za slikarja obvezno samo to, da v navedenem času predloži svoja dela organizatoijem oziroma žiriji, ne pa tudi, da ves čas slika v Novem mestu.
Za jubilejni ekstempore sta predpisani dve temi:	»Novo
mesto” in »Dolina Krke in ljudje ob njej”. Vsak udeleženec eks-tempora bo lahko ustvarjal na obe, vendar bo lahko oddal le stvaritve, ki bodo na zadnji strani žigosane. Platna in slikarske papirje bodo seveda žigosali na začetku.
Vsi ekstemporisti bodo lahko z deli, ustvarjenimi na predpisani temi, konkurirali za priznanja. Teh bo skupaj trinajst, od tega tri nagrade in 10 diplom. O tem, kdo bo dobitnik, bo odločala strokovna žirija. Za vsa s priznanji ovenčana dela je predviden odkup, in sicer bo ta po enotni ceni po 8000 dinarjev.
Organizatorji že zdaj mislijo tudi za naprej. Med drugim so predvideli, da bi čez leto, torej ob tem času, pripravili razstavo nagrajenih del z vseh petih ekstemporov in izdali katalog. Prireditev ne bo samo pregled najboljšega, marveč bo ponazorila tudi kvalitetno rast ekstemporov ter opozorila na kriterije, po katerih so vsakokrat odbirali dela za nagrade in priznanja.
I. Z.
Mreža šol ponovno pod lupo
Krška Srednja šola ni dobila soglasja za vpis dveh od Jelkov elektroenergetike v tem šolskem letu in za od Jelen elektronike v prihodnjem letu
KRŠKO - Delegacija Srednje šole Krško je seznanila skupščino občinske izobraževalne skupnosti s problematiko izvajanja programa elektroenergetike. O tem se je poučil tudi odbor za usmeijeno izobraževanje pri tej skupnosti.	energetike. V 1. letnik elektroener-
Srednja šola Krško je zaprosila	getike se je v šolskem letu 1983/84
odbor za usmerjanje vpisa, mrežo in	vpisalo le ,50 uienfev'.	. i ? 111
kadrovska vprašanja pri Posebni	^	navedcl Je;
izobraževalni skupnosti-elektro, da	šola v Krškem nlma mt»	kadrovskih
ji dovoli vpis dveh oddelkov elektro-	™ti gmotnih pogojev	za obstoj.
r	Taka ugotovitev je po mnenju Krča-
npv tendenciozna, češ da ima šola usposobljene ljudi, delavnice, laboratorije in specialne učilnice.
Pri oblikovanju normativov za oblikovanje oddelkov prvih razredov niso upoštevali težjih pogojev za šole na podeželju, kjer vpis ni stalen.
Doslej je kot normativ veljalo pč? vprečno število učencev v vse usmeritve (27 učencev), kar pomeni, da je zahtevek Srednje šole Krško, da se ji dovoli vpis dveh oddelkov, povsem upravičen.
Skupščina občinske izobraževalne skupnosti v Krškem zahteva ugotavljanje odgovornosti tistih struktur in posameznikov, ki so dovolili, da je prišlo do razširitve mreže šol v taki meri, da se sedaj postavlja vprašanje obstoja Srednje šole v Krškem, ki ima že 25 let izkušenj pri izobraževanju energetikov in elektronikov.
P. PERC
r
IZJEMNO ARHEOLOŠKO BOGASTVO - Dolenjska in Posavje sta v arheološkem in širšem kulturnem svetu zaslovela po najdiščih in izkopaninah evropske vrednosti. V Dolenjskem in Posavskem muzeju hranijo bogate dokaze o življenju in kulturi prebivalcev pred naselitvijo Slovencev v tem delu Slovenije. Najrazličnejših predmetov iz obdobja staroselcev (Keltov, Ilirov, Rimljanov) hranijo v obeh muzejih obilo, vendar je Dolenjski muzej nekoliko premožnejši, kar je razvidno tudi iz nove nedavno odprte razstavne arheološke zbirke, ki jo obiskujejo strokovnjaki od blizu in daleč, otvoritve pa se je udeležil tudi predsednik SAZU prof. dr. Janez Milčinski (na sliki v pogovoru z arheologom Tonetom Knezom, avtoijem zbirke). V Posavskem muzeju v Brežicah pa so tačas na ogled rezultati izkopavanj in arheološka odkritja zadnjih štirih let.
Kmalu »Književna mladina”?
Pomembna odločitev udeležencev letošnje literarne kolonije — Ustvarjanje mladih šteje za literaturo
BLED - Razlogi, daje bila letošnja, osma literarna kolonija mladih v tem kraju in ne v tradicionalnem Gradišču sredi Slovenskih goric, niso bili samo geografske, ampak tudi vsebinske narave. Daje to res.se je pokazalo na samem štiridnevnem srečanju, ki se gaje udeležilo kakih petindvajset mladih ustvarjalcev. Udeleženci so odločno zavrnili pomisleke o tem, ali njihovo pisanje šteje za literaturo ali ne, in tako prvič enotno in javno zavrnili vse sume. Menili so, da se morajo trmasti razglaševalci nasprotovanj tudi sprijazniti s tem, da literatura mladih niti ni tako obrobna, kot mislijo.
Zelo enotno mnenje so udeleženci kolonije izrazili tudi v zvezi s Književno mladino Slovenije. Poudarili so, da ustanovitev takega gibanja ne bi bila samo dobrodošla, marveč da je to nujno čimprej storiti in to navkljub zaviralnim mlinom. Naveličani čakanja so sklenili, da bodo usodo za Književno mladino vzeli v svoje roke. Tako je že kmalu pričakovati sestanek zainteresiranih, na katerem nameravajo od besed takoj preiti k dejanjem.
*f 41 (i?87) 13 c 'robn ™33
trn
</
ISK1 list
Št. 41 (1783) 13. oktobra 1983
DOBRNIČ PO ŠTIRIDESETIH LETIH
16. in 17. oktobra 1943je bil v idilični dolenjski vasi Dobrnič prvi kongres Slovenske protifašistične ženske zveze, ki se ga je udeležilo okrog 220 delegatk iz vse Slovenije. Osvobodilna fronta, ki si je prizadevala najti pot v vsako slovensko družino in jo pridobiti za odpor proti okupatorju, se je tedaj razčlenjevala na več področij dela. Tako je nastala zamisel o ženski organizaciji, čvrsto povezani v OF, s čimer pa so slovenske žene dobile hkrati neko uradno potrditev za vse poprejšnje aktivno delo za NOB.
Danes je živih še približno 150 delegatk z dobmiškega kongresa, na katerem je imela pred 40 leti uvodni referat že pokojna, vendar ne pozabljena revolucionarka Angelca Ocepek kot prva predsednica te organizacije, govore pa so imele še Mara Rupena kot prva sekretarka SPZŽ, Mica Šlandrova in Helena Puhar.
V novomeški občini živi trenutno še 20 udeleženk kongresa v Dobrniču, Martina Petrič, Ela Podbevšek, Dragica Rome in Francka Slak, ki zadnja leta živi v Ljubljani, pa so na skupnem sestanku pred ponovnim snidenjem živahno obujale spomine. Za povezavo mea preteklostjo in današnji-kom sta bila Bcrjan Mikec in Metka Hrastar iz vodstva občinske mladinske organizacije in pa dipl. inž. Ivanka Morossini, predsednica sveta za proučevanje družbenoekonomskega položaja 'žensk pri Občinski konferenci SZDL.
GOSTOLJUBJE PRI VSEH HIŠAH
Rojena Dobmičanka Francka Slak—Vilfanova, sestra narodnega heroja Jožeta Slaka, je bila delegatka na kongresu kot članica rajonskega odbora OF, .hkrati pa zadolžena za organizacijo prenočišč in prehrane v vaseh Lokve, Šahovec, Korita, Vrbovec in Artmanja vas. „S Tončko Majcnovo sva hodili po vaseh in se dogovaijali z vaškimi odborniki za število možnih prenočitev, oni pa so potem z vaščani uredili, koliko ljudi bo katera hiša vzela pod streho. Povsod so ljudje izkazovali pripravljenost sodelovati, mladinke pa so po vaseh pletle vence iz smrečja in lipice za okrasitev kraja, zlasti pa dvorane.
Ves čas zasedanja sem bila v dvorani in še danes vem, kot bi bilo včeraj, kako presunljive nastope so imele Beceletova in Majcnova mama ter Ivančičeva. Po uradnih govorih so slovenske žene, mnoge prvič, spontano vstajale in govorile o delu na terenu ali o svojih doživljajih in nekatere je med govorom zmogel jok. Usedle so se, medtem je govorila kakšna druga, čez čas pa je spet objokana vstala in nadaljevala. Največkrat je šlo za pretresljive doživljaje o uboj-stvih in mučenjih, ki so jih doživele same ali njihovi otroci ali možje. Kljub vsemu hudemu, kar so te ženske doživele, pa nisobile niti malo malodušne. Vso moč in ljubezen, kar jim je še preostala, so dajale za našo stvar, in to jih je držalo pokonci, varovalo obupa. Nič čudnega, če je ob vsem tem
navzoči major Jones kot član-• angleške vojne misije pri Glavnem štabu, izjavil: „Narod, ki ima take ženske, ne more propasti.”
ZASTOPALA ŽENE PARTIZANKE
Rometova Dragica, ki se je takrat pri 20 letih pisala še Braniselj, bi bolj sodila na mladinski kot na ženski kongres, toda kot delegatko so jo poslali v Dobrnič iz Soteske, kjer je bila politkomisarkazaščit-ne čete glavnega štaba NOV in POS. Prav ona je odredila fante za častni vod, ki je že tri dni pred zasedanjem prispel v Dobrnič. Vas je bila zastražena, da niso mogli ven brez dovolilnic, prav tako so fantje iz častnega voda pregledovali dovolilnice delegatk in gostov. „Posebno Ljubljančanke so bile nad njimi navdušene,” se spominja Dragica Rome, ki se je na dobmiški kongres pripeljala na motorju z . Jako Avšičem. „Ziherlova mama iz okupirane Ljubljane je fante iz mojega voda kar objemala od veselja, da vidi pravega, urejenega in oboroženega partizana. Fantje iz čast-
DVAJSET ŽIVIH PRIC
Po spisku, izdelanem v začetku oktobral983, je na območju novomeške občine prebivalo 20 tovarišic, delegatk s prvega kongresa Slovenske ženske protifašistične zveze v Dobrniču. To so: Lina Androjna iz Šentjerneja; Marija Bartolj iz vasi Jablan; Ana Florjančič z Otočca; Francka Franko iz Hrastja; Danica Henigman iz Dol. Toplic; Marija Jerman, Rezka Klobučar in Milka Kolenc iz Novega mesta; Pepca Kralj z Verduna; Martina Petrič, Ela Podbevšek, Zalka Poglajen ter Dragica Rome, vse iz Novega mesta; Anica Somrak iz Dol. Kamene; Cvetka Strniša in Rezka Virant iz Dol. Toplic; Anica Železnik iz Bučke; Terezija Žukovec iz Dol. Toplic; Slavka Zupančič iz Straže.
nega voda so dobili uradno dolžnost očediti in urediti se, kajti v času kongresa so slavnostno prikorakali v dvorano, po dva pa sta ves čas zasedanja stala zraven častnega predsedstva na odru.
Meni kot partizanki je najbolj ostalo v spominu skandiranje žena: ,Hočemo drugo fronto!’ Bila je množična podpora ljudstva zahtevi našega Glavnega štaba, ker so po našem mnenju zavezniške vojaške operacije v Italiji prepočasi napredovale.
Drugi dan po zasedanju kongresa, kije trajal do treh zjutraj, je bila nedelja. Že navsezgodaj so aktivisti po Dobrniču in okoliških vaseh sporočali, da bo skupna maša in da bo maševal partizanski duhovnik. To je bil dr. Metod Mikuž. Pri maši sama sicer nisem bila, vendar vem, da je bila cerkev polna delegatk, vaščanov in tudi naš zaščitni vod je bil pri maši po službeni dolžnosti.”
ODLOČITEV V GRMOVJU
Novomeško skupino šestih delegatk je na dobmiški kongres vodila Martina Petrič z Brega. „Bila sem članica rajonskega odbora OF in sestajali smo se v pisarni mizarstva Jevšček na Grmu. Tam so stekli prvi pogovori o tem, kdo naj bi šel na zbor v Kočevje in kdo na kongres v Dobrnič. Ker pa so bili pogostni naleti avionov, smo sestanek nadaljevali v grmovju za potokom pri Šmihelu in tam se je pravzaprav odločilo in določilo imena delegatk. Iz Novega mesta so bile za delegatke določene: Ela Podbevšek, Štefka Šorman, Milena Podberšček-Jenko, Anica Medvešček, Angelca Jeršin— Kamhi in jaz. Moram pa poudariti, da je bilo vse tako konspi-rativno, da tudi jaz nisem vedela, v katerem kraju bo kongres.
Iz mesta nas je z vozom odpeljal Nagelj iz Smolenje vasi, v Soteski sem dobila javko za nadaljnje napotke do Žužemberka, in šele ko smo tam zavili v desno, sem uganila, da gremo v Dobrnič. Kraj sem že od poprejšnjega terenskega dela dobro poznala. Ljudi smo pridobivali tako, da sta recimo sprva Mara Rupenova in Francka Slakova po nedeljski maši stali pri vratih in nagovarjali ženske, naj pridejo na sestanek.
V Dobrniču smo doživele lep sprejem, spali pa smo v Vavpči vasi pri Zupančičevi vdovi, ki smo ji rekli Smolinka. Kar pa zadeva pripovedi naših žena na kongresu, se mi je v spomin najbolj vtisnila Kolenčeva Milka. Oblile so me solze, ko je pravila, kako je izgubila moža. Domov smo se vračale polne
novega elana, ne glede na vse hudo, kar smo slutile, da nas pred zmago še čaka. Po vdoru Nemcev, nekaj dni po našem kongresu, si v mesto nisem več upala, delo mestne aktivistke pa je bilo z odhodom v partizane prekinjeno.”
ENA ZA DRUGO NISMO VEDELE
Čeravno je Novo mesto v pripravah za kongres v Dobrniču doživljalo prvo osvoboditev, se je navzlic temu vse odvijalo v taki tajnosti, da delegatke ena za drugo sploh niso vedele. O tem je pravila Ela Podbevšek:
„V meglenem jutru smo se na Windischerievem dvorišču zbirale in šele tam smo ugotavljale, kdo smo delegatke, nismo pa vedele, kam se peljemo. Med ^potjo na vozu so nas nekajkrat nizko preleteli sovražni avioni, me pa smo brž poskakale v jarke ob cesti. Ni pa bilo nič hudega in ta nevšečnost je bila v hipu pozabljena v Dobrniču, kjer smo doživele izredno topel sprejem. Na stanovanje in hrano so nas dodelili v Vavpčo vas k Zupančičevi vdovi, ki je imela kup majhnih otrok. Pravila nam je, kako so ji ,beli’ z njive vzeli moža in ga potem ubili. Postregla nam je z izvrstnimi ajdovimi žganci, na katere so zvečer prišli tudi gledališčniki, ki so iz vaj ah kulturni program na kongresu. Tudi dvorana je bila slavnostno okrašena, za to dekoracijo pa je poskrbel Novo-meščan Dušan Povh, ki smo ga vse poznale.”
Podbevškova se dobrp spominja, kakšen udarec je bil zanjo
Ena med 11.600 zaposlenimi ženami v novomeški občini, ki se ne ukvarja več s tipično ženskimi vprašanji, marveč s problematiko celotne družbe. O enakopravnosti jim ni potrebno več razmišljati, pač pa o stabilizaciji, prizadevanjih za izvoz, in si ob hudih obremenitvah priboriti še vidnejše mesto v družbi. Da ne bodo žene le odlične proizvajalke, ampak da bodo zraven tudi pri odločanju!
MLADI PODIRAJO TABUJE
Obujanju teh spominov sta z zanimanjem poslušala oba predstavnika današnje mlade generacije: Bojan Mikec — predsednik občinske konference ZSMS in sekretarka Metka Hrastar, nato pa izrazila svoje občutke:
„V mladinski organizaciji nikdar nismo ločevali aktivnosti po spolu, kar kaže tudi sestava organov naše občinske konference. Lahko rečeva le to, da so . mladinke čestokrat bolj delovne kot fanlje. Mlada generacija pa ne občuti razlike in pridobitev, ker ni izkusila zapostavljanja žensk. Nam je bila enakopravnost podarjena. Z njo smo rasli in se nam zdi samoumevna. Nas bolj obremenjuje vprašanje, če smo mladi nasploh enako-
NE PRISTAJAMO NA NEKATERE IDEJE
„Danes, štirideset let po prvem in ustanovitvenem kon- 1 gresu ženske organizacije, ni mogoče našteti vseh pridobitev, ki so (po uradnih podatkih) nekdanjo najbolj zatirano in zapostavljano jugoslovansko ženo dvignili na raven, s kakršno se lahko ponaša malo dežel. Med nekaj več kot 50.000 prebivalci novomeške občine je dobra polovica zaposlenih, med temi pa je 44 odst. tovarišic. Vsaka od teh ima v družbi' mesto, kakršnega si je priborila sama, četudi še niso premagani vsi predsodki. Na odgovornejšem položaju se mora žena s sposobnostjo bolj dokazovati j kot moški. Razveseljiva je tudi ugotovitev, da se odnosi v mladih družinah močno spreminjajo v korist žena.” Tako
Skupina novomeških delegatk, ki so sodelovale na pogovoru pred 40-letnico kongresa: Dragica Rome, Francka Slak, Martina Petrič in Ela Podbevšek.
Vsakih pet let se v Dobrniču snidejo delegatke zgodovinskega kongresa, ki je bil 16. in 17. oktobra 1943. Vsako leto pa je manj navzočih ... Posnetek je z zadnjega snidenja v Dobrniču 15. oktobra 1978. Takrat so žene s ploskanjem sprejele pobudo, da bo do naslednjega srečanja stavba pripravljena, toda kljub prizadevanjem posameznih tovarišic, sprememb ni.
in ostale delegatke, ko so se v ponedeljek vrnile s kongresa, polne navdušenjin zanosa za še boljše delo, tri dni zatem pa so Nemci vdrli v mesto.
„Doma sem že pripravljala sezname ljudi po nišah, kjer sem nameravala pridobiti nove članice AFŽ, nisem pa utegnila obiskov uresničiti. Seznam sem izgubila, ko smo pred Nemci bežali čez koruzno njivo proti Regerči vasi. Ker pa me je bilo strah, da bi ga kdo našel in se nad navedenimi znašal, sta se mož in starejša hčerka splazila nazaj in ga na njivi našla. Za nekaj tednov je bilo ob hudem nemškem teroiju vse delo prekinjeno, novembra 1943 pa sem že spet poslala denarno pošiljko v partizane. Spomladi 1944 sem dobila novo nalogo, in sicer sem morala denar, ki so mi ga pošiljal-iz hoste, razdeliti partizanskim družinam. Ker sem bila sama preveč kompromitirana, sem za raznašanje pridobila več sodelavcev, največ pa mi je pomagal Adi Šorman. Sledile so aretacije. Prvo so zaprli Štefko Šormanovo, kmalu zatem še mene. V samici in temnici sem dočakala osvoboditev povsem strta, tako da sem morala v bolnišnico. Nedolgo zatem pa smo žene že začele delati:
pospravljati ruševine, kopale smo temelje za prvi vrtec, po redni zaposlitvi pa smo žene iz Kandije prevzele tudi kompletno zaloško kmetijo in jo udarniško obdelale. Take akcije so se kar vrstile.”
pravni s starejšimi, kot je bila mladina v NOB. Na očitke, ki jih slišimo včasih, da mladina ne spoštuje žrtev in pridobitev NOB, pa bi rekla: spoštujemo žrtve, ne občutimo pa veličine teh žrtev, ker jih nismo doživeli. Zavedamo se, da živimo v drugačnem svetu, ki ga je ustvarila z žrtvami generacija pred nami. Trenutno pa je za nas stabilizacije večjega pomena kot na primer kak pomemben dogodek iz vojnih ali povojnih časov." .
meni Ivanka Morossini, predstavnica današnje sodobne generacije žena, posebno zaposlenih žena, ki se že nekaj let ne ukvarjajo več z žensko, marveč s splošno družbeno problematiko. Kar pa zadeva današnji trenutek in položaj žene v njem, je predsednica Morossini-jeva dejala: „Žene ne pristajamo na nekatere ideje, ki jih je bilo odkrito ali prikrito zaslediti v javnosti, češ da bi problem zaposlovanja reševali na račun žena. Vsa družba in vsi v njej smo odgovorni za premagovanje težav, ne bomo pa dovolile, da bi se razpredle resnejše razprave o stabilizaciji na naš rovaš, katerih namen je žensko spet potisniti k štedilniku.”
RIA BAČER
Mara Rupena, doma iz Mirne peči, sicer pa znana revolucionarka širšega dolenjskega območja, je bila prva sekretarka Slovenske ženske protifašistične zveze in je imela na kongresu v Dobrniču tudi referat.
POHOD „PO POTI BORB IN ZMAG"
SENOVO - Planinsko društvo Bohor Senovo in Občinska zveza za telesno kulturo Krško vabita planince in ljubitelje narave na jesenski sprehod po Gorjancih, in sicer v soboto, fS. oktobra. Del poti - od Oštrca preko Poloma in Vodenic do Kostanjevice - boste prehodili po transverzali „Po poteh borb in zmag“; na Polomu bo počitek z malico, kjer ne bodo manjkale dobrote na žaru in mošt. Pot je primerna za staro in mlado, pohodniki pa bodo dobili spominska priznanja. Iz Krškega bo odpeljal avtobus izpred železniške postaje ob 8. uri, iz Kostanjevice pa ob 15. uri. Organizirane skupine naj se prijavijo na telefon 79-159. PD Bohpr vabi tudi na tradicionalno Kostanjevo nedeljo, ki bo 23. oktobra na Bohorju.
NAGRADA V ROŽNI VRH
Knjižno nagrado za rešeno malo nagradno križanko prejme tokrat MIRJAN ZUPANČIČ z Rožnega vrha pri Trebnjem. Zreb mu je izbral knjigo mladega sodobnega slovenskega pisatelja Marka Svabiča „Bitka proti prahu“, ki je letos izšla pri Cankarjevi založbi. Knjiga je svojevrstna v svoji zasnovi, saj pisatelj ne sledi tradicionalnemu oblikovanju zgodbe, ampak gradi pripoved predvsem na igri z jezikom. Kot primer sodobne proze bo knjiga nedvomno obogatila domačo knjižnico. Žreb bo naslednje reševalce žrebal naslednji petek. Do tega dne je treba poslati rešeno križanko na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Glavni trg 7, Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA.
Obstaja en sam zares resen filozofski problem: samomor.
A. CAMUS
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA
Beimopan
LIZE
HONDURAS T«0uci0alpa
i*n •N
VADOR
.SPOSOJENO TRNJE
— Lažje je bilo zgraditi Jugoslavijo kot stališče v Enciklopediji Jugoslavije.
(Iz Ježa)
— Kaže, da samo še dijaki odgovarjajo.
Rang* m __________________________________
j. Carrtar group angagaa In naval aaardaaa otf ntarnatkmal vratar*.
Battlaablp USS Naw Jaraayc ba »ant a* a aacond ahow ot tor ca.
dl
premerka
novinar
klasinc
tropska
smola
evr.
gorovje
anton
janša
travna
tavan
kem.
element
(lantanidi
os.zaimek
pomembna
Ijubljtisk.
Mina
anti-
kviteta
palež
m. ime
nauk o analizi
kdor dela siabe rime
obredna
obleka
pevka
kovačič
hrv.
petral
dl
slov. m. ime
aaci?i\i
opoj
dl
duhovnik
vodni
jarek
a m. denar
naša ind. obutve
epopeja
reka v burmi
orient.
asket
gr. materi-al.tilozof
podzem.
lijva l____
ustje fr. rcke loare
del roke
pritok
rena
Jjublj.
banka
malka
pritok
save
bodeč
plevel
livec
nogometaš
oblak
Srce drugič povsem odpove
Študija je pokazala na najbolj zlovešča znamenja, ki napovedujejo drugi srčni napad, ki je običajno usoden
Statistika je neusmiljena, ko beleži, da bo od milijonov ljudi, ki so vsako leto žrtve srečnega napada, le dve tretjini napad preživelo, od teh Pa bo v naslednjih 10 mesecih tretjina ponovno imela usoden srčni napad. Medicinski strokovnjaki že dolgo iščejo dovolj zanesljiv sistem odkrivanja teh možnih'žrtev drugega srčnega napada, da bi te življenjsko ogrožene ljudi s pravočasnim in ustreznim zdravljenjem rešili smrti. Kaže, da jim je uspelo.
V ZDA je skupina medicinskih raziskovalcev temeljito preštudirala 866 žrtev srčnega napada. Nadzorstvo nad bolniki je trajalo tri leta. V tem času je umrl 101 bolnik, od tega pretežna večina zaradi srčne kapi. Ko so primerjali številne činitelje od stopnje holesterola v-krvi, pulza, osebnostnega tipa bolnikov in drugih značilnosti, so ugotovili, da je za žrtve drugega srčnega napada najbolj značilno nabiranje tekočine v pljučih, oslabljena mišica levega prekata, bolečine v prsih in kratka sapa, ki se pojavi mesec dni pred ponovno srčno kapjo, ter seveda nepravilen srčni utrip (aritmija).
Za n^ bolj zanesljiv znak nevarnosti drugega srčnega napada se je izkazalo prasketanje v prsih, ki gaje moč slišati tudi preko stetoskopa. Ta nenavadni zvok nastaja zaradi zbiranja tekočine v gornjem delu Prsi, kar je posledica visokega krvnega pritiska. 39 odst. bolnikov, ki so umrli pri drugem srčnem napadu, je imelo ta simpton.
Na drugo mesto zloveščih zna-tpenj so raziskovalci postavili oslabljeno srčno mišico levega prekata. Zdravo srce požene približno 65 °dst. krvi iz te srčne votline v krvni
obtok z vsakim utripom. Raziskava je pokazala, da je nevarno, ko pade odstotek pod 40. V prekatu ostaja preveč krvi, ki povzroči, da se prekat razširi, mišica pa oslabi.
Med lahko razpoznavnimi znamenji, da grozi drugi srčni napad, je kratka sapa, ki se druži z bolečino v prsih. Seveda opozarjata na nevarnost le takrat, kadar se pojavita pri mirovanju ali lahkih hišnih opravilih.
Šele na četrto mesto so raziskovalci uvrstili nepravilno utripanje srca, tako imenovano aritmijo. Za žrtve srčnega napada, ki se jim na uro pojavi 10 ali več dodatnih-, vmesnih srčnih utripov, je to znamenje, da jim grozi še en, usoden napad.
Študija je pokazala, da ostali simptoni niso tako značilni. Le slaba 2 odstotka bolnikov, ki niso imeli katerega od omenjenih štirih, je umrlo zaradi drugega srčnega napada.
Omenimo naj še, da zdravniki poznajo dovolj učinkovitih zdravil in posegov, s katerimi je mogoče pravočasno ukrepati. Nova študija jim bo le pomagala, da bodo nekaterim opažanjem dali morda več poudarka.
MiM
("Vir: Newsweek)
Kratka ledena doba
Nedolgo tega so se znanstveniki dokopali do odkritja o hudi, a razmeroma kratki ledeni dobi, ki je zajela naš planet pred 230.000 leti. Odkritje ima dvoje važnih elementov. Prvi je ta, da ta ledena doba predstavlja nekaj nenavadnega zaradi izredno hitre poledenitve in nato prav tako izjemno hitre stalitve ledu. Drugi element pa kaže, da ima najbrž prav strokovnjak Milankovich (Milankovič, naše gore list), ki je zatrjeval, da so poledenitve severne poloble vzročno povezane z lego Sonca.
Praračunavanje za milijon let nazaj je pokazalo, da je bilo sončno žarčenje najmanjše prav pred 231.000 leti. Raziskovalca Ruddiman in Mclntyre sta z raziskavami globokih morskih vrtin našla tudi snovni dokaz za omenjeno ledeno dobo.
Pa poglejmo še, kaj je za strokovnjake „izjemno hitra" poledenitev. Nič manj kot 10.000 let. „Samo“ 7.000 let pa je trajalo, da se je podnebje na severni polobli vrnilo v medledeniške razmere.
Naj bo ptičji let videti še tako eleganten, ni najbolj ekonomičen način gibanja. (Foto: M. Markelj)
Zakaj ni srn na kolesih?
Novo v vesolju
Odkrili že drugo mili-sekundno nevtronsko zvezdo
Ko so lani odkrili prvo nebesno telo, ki se s strahotno naglico vrti okoli svoje osi — imenovali so ga milisekundni pulzar — so se astronomi spraševali, ali gre za izjemen pojav v vesolju ali pa za reden pojav, ki ga doslej niso sploh jemali v obzir, ker si niso predstavljali tako hitro se vrtečih zvezd. Odkrita nevtronska zvezda, ki se obrne v poldrugi milisekundi je namreč že na sami meji obstojnosti. Izkazalo se je, da so astronomi pred drugo možnostjo.
Marca letos so astronomi odkrili še eno takšno telo, o njem pa so javnost obvestili pretekli mesec. Odkrili so pulzar s frekvenco obratov 6,1 milisekunde. Imenovali so ga PSR 1953 + 29. Telo je spremljevalec drugega, čigar rotacija traja okoli 120 dni.
Nevtronske zvezde so po dosedanjih spoznanjih zelo masivna telesa (najmanj 1,3 mase našega Sonca) in so skrajno zgoščena. Vrte se zelo hitro, saj merijo njihove obrate v nekaj sekundah. Vsekakor pa sta novoodkrita milisekundna pulzarja v tem pogledu vesoljska rekorderja.
Večino izumov, ki jih je človek uporabil za prevozna sredstva, si je sposodil v naravi pri živalih; naj bo to raketni pogon, drsenje, podvodno gibanje, padalstvo, vendar pa bi zaman iskali v naravi kolo, ki je najvažnejši element v prevozu. Kako, da v naravnem razvoju vrst ni prišlo do takšnega načina premikanja? Zakaj na svetu ni živali, ki bi uporabljala vrteče se kolo? Zakaj ni konja na kolesih in ribe s propelerjem? Odgovor na to „neumno“ vprašanje je zelo zapleten.
Skoraj vsa prometna sredstva, ki jih ljudje uporabljajo, temelje na kolesu: kopna vozila na pravem, vodna in zračna plovila na propelerju. Fiziki so izračunali, da je kolo tudi najučinkovitejši način prevoza in premikanja. Ko so merili porabo energije na enako daljavo na gram telesne teže, so ugotovili, da je najbolj učinkovit način premikanja človek na kolesu, ki porabi le 0,15 enote, medtem ko konj pri hoji 0,6, golob pri letenju 0,95, ovca za hojo 1, pes 1,5, čebela za let 14, miš za hojo 40 in krastača kar 65 enot. Človek porabi za hojo 0,75 enote, kar je petkrat več kot kolesar. Zanimivo je, da je tudi gibanje na invalidskem vozičku energetsko bolj učinkovito, saj zanj porabi človek kar četrtino manj energije kot pri hoji.
Od živali sta pri gibanju učinkovitejša le delfin in kit, ki pa pri gibanju izkoristita veliko telo in vodni vzgon.
Kolo oziroma propeler sta zanesljivo najbolj učinkovit način gibanja. Narava v vsej svoji veliki domiselnosti in prilagodljivosti pa ni ustvarila živega kolesa. Znanstveniki so'odkrili le nekaj izjemno redkih
primerkov enoceličarjev, ki se premikajo tako, da se vrte kot kolo. Za mnogoceličarje pa takoj nastopi cela vrsta težav, med katerimi je gotove-najvažnejša ta, daje hudo vprašljivo, kako organ v obliki kolesa prehranjevati in mu dobavljati vse potrebno preko ozkega prenosnega grla, k' je v osišču kolesa. Nekateri biologi menijo, da bi bilo lahko kolo iz tkiva brez presnove, kot so pr živalih kremplji, rogovi ipd. Lahko bi se poroženela kolesa po potreb, sprožila iz šap, kot mačka po potrebi stegne kremplje.
Teorij ne manjka. Odgovor pa je ob vsej zapletenosti, ki nastaja zaradi človeškega gledanja na problem gibanja, le nekolikanj preprostejši Opravljeni izračuni so pravilni le, kadar gre za gibanje po idealni ravnin dovolj trdi površini. Tisti hip, k ' pa se površina spreminja, postaj mehkejša ipd., pa kolo še zdaleč n: več tako učinkovito in se nogi izkažejo za mnogo bolj koristni prevozni pripomoček. Le kaj bi, deni mo, s kolesi srna v gozdu?
Res je, da se v naravi ni izoblikoval organ za premikanje v obliki kolesa ali propelerja, vendar kljub temu samo načelo krožnega gibanja ni povsem zanemarjeno. Nekater: sesalci se zvijajo v klobčič in se taki zakotale v dolino, če je nuja. Mei vodnimi živalmi jih je nekaj, ki sr. vrtinčijo kot propeler znan pa jv tudi primer hroščka, ki vali pred seboj kroglico govna, v katerem hrani svoje potomce. Kroglica je za razmere, v katerih živi, zelo premišljeno velika in zelo priročne prevozno sredstvo.
MiM
(Vir: Nature)
NAPIŠITE SVOJO ZGODBO!
Zajeten kupček vaših zgodb, Id ste jih pred časom napisali, dragi bralci, in smo jih precej tudi že objavili na tem mestu, se zmanjšuje, zato smo v uredništvu sklenili, da razpišemo nov natečaj za VAŠO ZGODBO.
Natečaja se lahko udeleži vsak, kdor ima veselje do pisanja. Pogoj je le, da napiše eno ali več zgodb o resničnih ali izmišljenih doživetjih, pri tem pa posamezna zgodba ne sme biti daljša od 90 vrstic, to je približno tri rokopisne liste. Seveda je lahko krajša! Zgodbe, ki jih boste najkasneje do 1. decembra 1983 poslali na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Glavni tig 7, Novo mesto, s pripisom VAŠA ZGODBA, bo skibno prebrala tričlanska žirija. Vse prispevke bo ocenila in nato podelila nagrade.
Vsaka objavljena zgodba bo seveda tudi honorirana, in sicer s 300 din. Na željo pisca bomo objavljene zgodbe podpisali s psevdonimom ali s kraticami.
108
Janez Trdina
V
Črtice in povesti iz n
Kakšna je notranja skorja
Uganka pod nogami
Vse od leta 1936 ve znanost po zaslugi danskega seizmologa I. Leh-nianna, da ima naš planet poleg zunanje skorje, na kateri prebivamo, tudi notranjo skorjo, kije po obsegu nekaj manjša od Lune, vendar trikrat gostejša. Predstavlja dobre 3 odst. vse Zemljine mase, vendar ima kljub temu zelo važen vpliv na zemljino magnetno polje ter na zunanjo skorjo.
Vendar znanstveniki še zdaj ne vedo, ali je notranja skorja čvrsta kristalizirana snov ali viskozna tekočina stopljenih snovi. Prav tako ne vedo, ali se vrti skladno z zunanjo skorjo ali zaostaja ter ali morda celo ne prehiteva, ne kako se odziva na spreminjanje položaja zemeljskih magnetnih polov.
Zadnje raziskave G. L. Choya in V. F. Cormiera so pokazale, da so vrhnje plasti notranje zemeljske skorje na stalni meji med čvrstostjo in viskoznostjo ter da se z lahkoto spreminjata. Ta odkritja so v nasprotju z dosedanjim razumevanjem, ki je videlo notranjo skorjo kot čvrsto kroglo, ležečo v tekoči raztalifii spodnjega dela zunanje
skorje.  ----------------------------------
(Vir: Nature)
F0RTUNAT0V
Če niso bili kos skušnjavam taki učeni bogoslovci, mar mislite, da jih bo premagala tako zlahkoma kaka slaba ženska? Pa kaj se je Lili še treba možiti? Sama ve, kolikokrat sem ji dokazoval, da je najlepši in najsvetejši stan, seve razen duhovskega, stan samski, deviški. Jaz vam ne bom nič branil, storite, kar hočete, ali moj svet je, da ostane Lili doma in dekle, kakor je zdaj. Če se je bozavrtilovglavi in ne bo moglo njeno truplo prebiti brez dedca, šaj je dosti fantov v domačem kraju, da si izbere ženina. To, oče, pa vam ponavljam in tudi ne lepo, ako bi dovolili svojemu edinemu otroku, da se potepe z neznanim tujcem po svetu."
Tako po priliki so nama gospod pripovedovali in naju svarili. Moj oče zdaj niso vedeli, kaj bi rekli in storili. Večkrat so nam pravili, kako žal jim je bilo za Fortunatova. Župnikove besede so se jih sicer prijele, ali zdelo se jim je težko in nemogoče, povedati Rusu, da me ne dajo. Prav natihoma so napregli voz in se odpeljali k rodbini. Tudi meni je bilo bridko pri srcu. Revež se mi je smilil. Ko sem mu rekla, da ne morem biti njegova, mi je padel pred kolena in je jokal in me prosil in zaklinjal, da uslišim njegovo, neskončno ljubezen. Dejala sem. „Ni mogoče!" — Fortunatov vstane in se odpelje še tisto uro proti Ljubljani. Od takrat se nisva nič več videla. Škoda zanj! Prav od srca sem ga omilovala in dolgo ga Dis.ejrLixiagla.pozaj5iIi„	■	—
Lilo vprašam, če bi mu bila dala roko, ako se župnik ne bi bil protivil. Reče mi: „0, bržkone. Ali seve, kar tako brez pogoja ne. Bil bi mi moral zaženiti tako hišo ali zapisati nekoliko tisoč gotdinarjev. če se človek moži, je treba misliti na vse. Mož utegne kmalu umreti ali pa tudi ni mogoče pri njem ostati, če je prehudoben. Ža take primere se mora nevesta že prej zavarovati, da ne pride v kake zadrege, da ni treba stradati ali beračiti."
• Ta odgovor me je zbodel in razžalil. Videč mojo nevoljo, se začne Lila na ves glas smejati in pravi: „Moje besede vam niso všeč, ali bi se dalo težko dokazati, da niso pametne. Veste, ta Fortunatov je bil tako zaverovan vame, da bi mi bil zaženil in zapisal vse, kar bi bila le poželela."
Še to me je mikalo zvedeti, s kakšnim pogumom je ubogi Fortunatov trpel svoj udarec. Lila odgovori, da ne ve. Samo toliko je slišala, da je zapustil kmalu potem kranjsko deželo in se hotel vrniti v Rusijo. Na Poljskem pa je nanagloma umrl, ali ona ne ve, kaj mu je bilo!
Na Sušici sem imel priliko, seznaniti in sprijazniti se tudi z Lili ni m svakom, jako priljudnim in omikanim možem, ki je dovršil gimnazij v Novem mestu, in živi zdaj v državni službi na Dunaju. Enkrat me je pobaral, kaj mislim o njegovi svasti. Rekel sem, da se mi zdi prav bistre glave, ali da ji manjka, po moji misli ženske nežnosti. Prijatelj potrdi mojo sodbo in pravi: „Lila je judovskega značaja. Nje ne more nobena reč »a- svetu-zares -navdušiti razen- denarja. -Ona je
nezmožna in nesposobna koga ljubiti. Fortunatova je morda umorila nesrečna ljubezen in kdo ve, če ni to zanj sreča? Smrt bi mu bila še veliko bolj težka in tožna, ko bi ga bil zakopal nesrečen zakon. Na Lilini strani pa ga ni moglo doleteti kaj drugega. Glavni in edino delujoči del njegovega bitja je bilo srce, v Lili-nih prsih pa ne bije in ne snuje ne sled tiste človeške čuteče reči, ki jo imenujemo srce. Nje ne more ganiti do solz žalost ali mil prizor; kadar se joka, plaka od jeze. Kadar se smeje, se ne udeležuje duša; vem, da si že dostikrat opazil, kako suh, prisiljen in umeten je njen smeh. Če bere roman ali novelo, seji ne solze ob žalostnih prigodkih oči kakor drugim dekletom, ampak se jim smeje in, če jo vprašate, zakaj, vam bo odgovorila: ,Kdo se ne bi smejal takim neumnostim?’ Lila posluša rada zaljubljene besede, sprejema rada ljubavna pisma, ali vse iz špekulacije, da bi ulovila kakega bogatina v svoje tanko in čvrsto spletene mreže. Fantje in gospodiči si žele ljubico za kratek čas, prijaznost Lilina jim obeta uspeh, ali še vsak seje prekanil in prepričal, da je vodila za nos ona njega, ne pa on nje. Lilino devištvo ni v nobeni nevarnosti.
Omožila se bo ali prav dobro ali pa nikoli. Ko bi bila po svetu kaj znana, bi jo gotovo prišel snubit bogat Jud, skop trgovec ali pa kak drug oderuh. Take ljudi bi osrečila
Če še ne poznaš nje obrtniške žile, ti bom povedal primer, ki se je prigodil včeraj. Zamostarjeva natakarica ima razen drugih ljubčkov tudi viteza Langa, ki jo je hotel razveseliti z novim krilom. Rekel ji je, da naj si izbere-prFLIfi-kar hoče'’sama,•ptačai bo 6ri.,
ŠPORTNI KOMENTAR
Konec zasebnim šolam
Kopica sporov in nedorečenosti v vrstah dokaj številnih
članov raznih karate organizacij v Novem mestu se vleče že od
leta 1977 sem, šele te dni pa so bili narejeni prvi koraki, ki naj bi zagotovili kolikor toliko reda med pripadniki tega borilnega športa. Razni full contacti, semi contačti, tekvan doni, ki so jih k
nam prinašali iz sosednje Hrvaške, kjer imajo za vse te šole
ustrezne republiške zveze teles-nokultumih organizacij, so marsikaj tega postavljali na glavo. Prekipelo pa je, ko so se pričele v Bršljinu, Šmihelu m na Malem Slatniku pojavljati brez vednosti ustreznih organov zasebne karate šole.
Ob vsem tem je n;' potrebno vedeti, da klubi,
prej i se
vaijaji
mi veščinami, niso člani Zveze
karate organizacij Slovenije, kije članica republiške ZTKO, in
potemtakem tudi ne morejo biti obravnavani niti financirani iz telesnokultumih programov občin, enako pa velja tudi za klube, ki delujejo v Sloveniji pod okriljem Karate zveze Hrvatske.
Prav to je (sicer nekoliko kasno, pa vendarle bolje kot nikoli) prejšnji teden ugotovila izredna skupščina društva za karate, orikido, jiujitsu in jugokai Novo mesto. To karate društvo je po sklepih skupščine poslej edino v Novem mestu upravičeno do finančne pomoči, vanj pa so lahko vključeni vsi, ki se v svojem treningu ne ukvarjajo s kontaktnimi veščinami. Še dva sklepa te skupščine sta izredno pomembna: da imajo namreč pravico do vodenja skupin le inštruktorji z licenco, ki jo potrjuje Karate zveza Slovenije in da se morajo vsi dosedanji vaditelji karateja združiti v trenersko organizacijo z enotnim programom.
Ali je vseh sporov s tem konec, je težko reči, zagotovo pa je ta skupščina doslej največ prispevala k dolgoletni želji novomeških športnih delavcev, da se ljubitelji karateja in ostalih borilnih veščin združijo v enotno organizacijo, seveda pod pogoji in kriteriji, kijih postavlja Karate zveza Slovenije.
B. BUDJA
PRESENETLJIVO NA ČELU — Rokometašice Novega mesta tudi po sobotnem kolu medrepubliške rokometne fige ostajajo neporažene in tako še naprej držijo vrh lestvice. Za mlado ekipo, ki je letos dobila tudi novega trenerja (Bratkoviča, na posnetku povsem desno), je to vsekakor velik uspeh. (Foto: B. Budja)
510 TEKAČEV NA JESENSKEM KROSU
NOVO MESTO - Minuli petek je bil na zahtevnih progah okoli stadiona Brastva in enotnosti v Novem mestu občinski jesenski kros, na katerem je nastopilo 510 tekmovalcev. Najboljši trije v vseh kategorijah so si zagotovili mesta v občinski reprezentanci, ki bo nastopila na republiškem krosu v nedeljo v ljubljanskem Tivoliju. Pri mlajših mladincih je zmagal Fabjan, pri mladinkah Hrovatičeva, pri starejših mladincih Šikonja, dekletih Ruk šefova članih Ivan Ške-delj, članicah Borja Eržen, itd.
Zmaga 10 sekund pred koncem
DOLENJSKA, POSAVJE - Sobotna srečanja v vseh rokometnih konkurencah so prinesla dolenjskemu rokometu veliko uspeha. Se posebej velja to za izredno Inlesovo zmago nad vodilnim Zametom v H. zvezni ligi, podvig Novomeščank v medrepubliški ligi v Varaždinu proti Koki, ne nazadnje pa tudi dobre nastope v republiških ligah.
Brežice vodijo
Presenetljivi razpleti v tbeh skupinah SNL
Tudi profesionalni trener Nikola Popivoda (o tem več prihodnjič) ni preporodil vrste nogometašev novomeškega Elana, ki so v 6. kolu II. slovenske lige doživeli na domačem igrišču ze peti poraz na prvenstvu. Premagal jih je Piran z 1:0. Za razliko od Novomeščanov so Kočevci igrali v gosteh s Tabor-Jadranom 2:2 (2:1) in so z 8 točkami na 6. mestu, Elan pa je z eno samo zmago predzadnji.
Presenečenje pa so pripravili
nogometaši Brežic v zahodni skupini. Z zmago nad Proletarcem s 4:0
INLES - ZAMET 14:13 (8:11) - Po poročilih našega ribniškega dopisnika Milana Glavonjiča so gledalci v športni dvorani videli zares edinstveno rokometno predstavo in so z bučnim navijanjem začinili kvaliteten športni večer. Doslej vodilna ekipa Zameta je bila boljša v prvem polčasu, v drugem pa so domačini pokazali zobe in predvsem po zaslugi odličnega vratarja Gelzeja zmagali. Zmagoviti zadetek je 10 sekund pred koncem dosegel Mate iz sedemmetrovke.
Inles: Gelze, Križman 1, Turk, J. Ilc 3, Tanko, Kolakovič, Karpov 1, Putre, Ambrožič 2, Mate 4, Fajdiga 3, VeseL
MNOGOBOJ KRKI
(3:0) so se namreč povzpeli točkami na 1. mesto.
Pari naslednjega kola: Aluminij-Brežiee, Kočevje—Ljubljana, Domžale- Elan itd.
V SOBOTO KOLESARSKI TRIM
TREBNJE - ZTKO iz Trebnjega organizira v soboto, 15. oktobra,s	ob 10. uri trim
kolesarjenje. Start bo izpred občinske stavbe, udeležence pa bo proga peljala do Mokronoga, Šentruperta in nazaj do Trebnjega. Startnine ni, prijave pa bo zbiral organizator pol ure pred startom. Vsak udeleženec trima bo prejel posebno značko.
RAZOČARALI GOSTITELJE — Novomeški ljubitelji odbojke, ki so se v petek zvečer zbrali v športni dvorani, da si ogledajo srečanje domačega Pioniija z avstrijskim Hypobank ASKO WBK klubom iz Celovca, so bili razočarani. Ne le zaradi enourne zamude gostov, pač pa tudi zategadelj, ker so Avstrijci pripeljali v Novo mesto drugorazredno ekipo.
NOVO MESTO - Pred dnevi je bilo v okviru 22. delavskih športnih iger novomeške občine na Stadionu bratstva in enotnosti tekmovanje v atletiki Udeležba je bila zadovoljiva, rezultati pa naslednji:
Mnogoboj, ženske nad 30 let: 1. Hren, 2. Florjančič (obe Iskra), 3. Hojnšek (Krka), 4. ARTOČ (Iskra); ženske do 30 let: Kumelj (Iskra), Hribar, Gorenc, Novak (vse Krka); moški nad 30 let: Štampek (Krka), Avsec (Elektro), Jerman (Krka); moški do 30 let: Gimpelj (Iskra), Dragan (Krka), Kecojevič (IMV). V ženski ekipni konkurenci je zmagala Iskra, pri moških Krka, ki je tudi zmagovalec v skupni razvrstitvi.
Lovci za pokal Grude
PESTRA ŠPORTNA DEJAVNOST
V novomeškem domu za učence že od leta 1978 deluje športno društvo. Letos deluje 9 sekcij, nova pa je za aerobiko, za katero vlada veliko zanimanje. Pogoji za športno dejavnost niso najboljši, zato si želimo telovadnico ali večji večnamenski prostor. Težko že čakamo na dograditev igrišč pri ŠCUI. Ze
Ižanski I jvci na škrjanskem strelišču suvereni — Strelci iz Krškega leto za letom b oljši
Tudi letošnje drugo večje strelsko tekmovanje, ki ga je v sodelovanju Zveze lovskih družin Novo mesto in
pod pokroviteljstvom Agrotehnike Gruda iz Ljubljane priredila lovska družina Padež na svojem strelišču na
dokazali, da z rezultati že lahko posegajo v vseslovenski prostor.
Najboljša mesta so zasedle ekipe: - kombinacija: 1. Ig, 2. Partizan
Krško, 3. Senožeče; - golobi: 1. Ig.
'"e;-tarča
zdaj mislimo na tekmovanja dolenjskih domov in na republiško
Škrjančah pri Novem mestu, je lepo uspelo. V soboto se je tekmovanje
dom-
sko tekmovanje - domiado.
MARJETA KOREN Dom za učence M. Šilc Novo mesto
pnčelo že v zgodnjih jutranjih urah, šele
NA TEK V KOČEVJE
KOČEVJE - Na nedavnem „Teku Kočevskega zbora“ je sodelovalo 346 tekačev: moških, žensk, mladine in pionirjev. Razen iz šol in OZD iz Kočevja so prišli na tek še tekači iz Novega mesta, Ribnice, Strug, Grosupljega, Ljubljane, Trbovelj m vojaki. Na kočevsko tekmovanje so se uvrstili na raznih domačih predtekmovanjih.
ob mraku pa so padli zadnji streli in takrat so bili znani dobitniki pokalov in priznanj. Prehodni pokal A. Grude, ki je v svojem interesu, da bliže spozna lovce in jih seznani z izvozno dejavnostjo na področju divjačine, letos že šestič pokrovitelj takega vseslovenskega srečanja, nanj so vsakič posebej vabljeni tudi zamejski rojaki, je privabil 22 ekip in 21 posameznikov, tako da se je v streljanju golobov in na tarčo srnjaka z malokalibersko puško udeležilo skupaj 109 strelcev.
Vsa najboljša mesta so zasedli izredno razpoloženi člani lovskega društva iz Iga, strelci lovske družine Partizan iz Krškega pa so tudi tokrat
2. Partizan Krško, 3. Artiče; srnjak MK: 1. Ig, 2. Senožeče, 3. Artiče.
Posamezniki: - kombinacija: 1. Bogdan Jež (Ig), 2. Jože Vrbinc (Ig),
3. Jože_ Koritnik (Part. Krško), 4.
. - -
DVOJNA ZMAGA KRUMPAČNIKA
KRŠKO - Slaba udeležba je glavna značilnost pravkar začetih
PO TREH KOLIH VODI KRŠKO
Konec minuleg
KRMELJ
tedna je bilo v Krmelju odgirano OKO
KRČANI V AKCIJI - Takole zbrana mora biti ekipa pri streljanju na glinaste golobe. Krčani na sliki so se dobro odrezali, kljub temu pa jim je odfrčalo nekaj golobov preveč, da bi lahko ujeli vodeče lžane. ki jim je bila športna sreča res naklonjena. (Foto: T. Jakše)
Lestvica: Jugovič 6, Inles, Kriva-ja, Dinamo, Zamet in Zagreb po 4 itd. V naslednjem kolu se obeta nov derbi, saj igrajo Ribničani v gosteh proti Krivaji.
KOKA - NOVO MESTO 25:26 (13:14) - Novomeščanke so v Varaždinu popolnoma zasluženo dosegle že peto zaporedno zmago. Čeprav rezultat tega ne kaže, so bile gostje ves čas srečanja precej boljše in so zasluženo zmagale. Največ zaslug za uspeh gre Kramaijevi, Mršnikovi in Jakšetovi.
Novo mesto: Udovč, Pelko 1, Kastelic 2, Zušančič 1, lličin 4, Jakše 6, Kramar 5, Mrhar, Mršnik 7, Hribar.
IVANIČ - ITAS KOČEVJE 20:14 (10:9) - Drugi predstavnik v ženski medrepubliški ligi, ekipa Itasa, je po pričakovanju ostal praznih rok. Poročila iz Ivanič grada pravijo, da je bila tekma kvalitetna, obe ekipi pa je motil močan dež.
Itas: Stefanišin, Klarič, Milošič 1, Novak 2, S. Jerič 3, M. Jerič 1, Bejtovič, Oražem, Zalar 3, Delič 4, Mitrovič.
Po 5. kolu vodi Novo mesto z 10 točkami, Kočevke pa jih imajo 4 in so na 7. mestu. V 6. kolu se obeta nadvse zanimiv derbi v Kočevju med Itasom in Novim mestom.
TRI TOČKE V MOŠKI SRI - V 6. kolu republiške moške rokometne lige so Sevničani igrali doma z Usnjarjem 32:32 (16:15), medtem ko so rokometaši DVZ iz Ponikev
gladko premagali Veliko Nedeljo s 34:1-----------
USPEŠEN NASTOP V KOBARIDU
KOBARID - Čeprav se kolesarska sezona počasi bliža h koncu, za novomeške tekmovalce bera odličij še ni zaključena. Pod vodstvom Ivana'Turka so se v nedeljo udeležili dveh dirk. Mlajši in starejši mladinci so vozili na gorski kronometer v Kobaridu, kjer je Glivar zasedel 3. mesto, Udovč je bil 5, Božič 8. in Štangelj 10. Pri pionirjih A je bil Turk 2., Šmajdek 3., medtem ko je med starejšimi mladinci Darko Papež zasedel odlično 4. mesto. Nastopilo je kar 130 tekmovalcev iz šestih klubov Jugoslavije in Italije, zato je uspeh Novomeščanov še tolikanj večji.
F. BERGER
:16 (12:10).
Na lestvici vodi Mokerc z 10 točkami, Ponikve jih imajo 6 in so na 6. mestu, medtem ko so Sevničani, ki so pred startom prvenstva veljali za favorite, s 5 točkami na 9. mestu. V 7. kolu igrajo Polet — Ponikve, Peko — Sevnica itd.
. PETA ZMAGA ŠENTJERNEJ-ČANK - V ženski republiški rokometni ligi ni bilo presenečenj. Ekipa šenjemejske Iskre je gladko premagala Peko kar z 29:13 (13:6) in tako še naprej ostaja z Burjo najresnejši kandidat za vrh lestvice. Drugi dolenjski predstavnik, ekipa Metlike, je doma igrala s Poljem neodločeno 18:18 (8:11).
Lestvica: Iskra in Burja (s tekmo manj) 10 točk, 5. Metlika 7 točk itd. V 7. kolu se bodo Metličanke v gosteh pomerile z Burjo in bi z morebitnim uspehom naredile veliko uslugo rokometašicam Iskre, ki so v tem kolu proste.
V vzhodni skupini ženske SRL so igralke Lisce doma premagale Velenje s 26:25 (11:11) in so s 4 točkami na 9. mestu, Brežičanke pa so gladko izgubile v Šmartnem s 13:35 (4:19); s samo dvema točkama so predzadnje. Brežičanke igrajo v 7. kolu z Rudarjem, Lisca pa v gosteh z Izlako.
Mnogoboj Krki
22. DŠI novomeške občine
ZA TRI TOČKE OB PRVO MESTO
Matjaž Šturm (Senožeče), 5. Marko Vilfan (Ig), 6. Marko Fuks (Artiče);
- golobi: 1. Bogdan Jež (Ig), 2. Jože Koritnik (Part. Krško), 3. Milan Rožač (Artiče), 4. Jože Popotnik (Part. Krško), 5. Matjaž Mihev (Boštanj), 6. Tone Repovš (Padež); - tarča srnjak MK: 1. Jože Vrbinc: (Ig), 2. Marko Vilfan (Ig), 3. Bogdan Jože (Ig), 4. Mirko Miščevič (Padež), 5. Matjaž Mihel (Boštanj), 6. Anton Ancelj (Suhor).
Razstreljevanje za MK je dobil Ivan Tkalec (Kresnice).
T. JAKŠE
CELJE - Trener novomeških kolesarjev Janez Jagodic je minuli vikend peljal najboljše novomeške člane na preizkušnjo v Celje za pokal Merxa. V konkurenci 150 kolesarjev iz 13 jugoslovanskih klubov je Sandi Papež zasedel 2. mesto za Penkom in pred reprezentanti Buličem, Čerinom in drugimi. Odličen četrti je bil Smole, osmi Novak in deseti Bojane.
FRANC BERGER
Is I * I J
Izre lna igra Ribničanov z Jjslej vodilnim Zametom — Novomeščanke še naprej brez poraza — V soboto derbi Itas—Novo mesto — V SRL po napove:iih
Šport iz Ribnice in Kočevja
• Na stadionu v Kočevju je bila pred dnevi finalna tekma v malem nogometu na območju zahodne dolenjske regije. Pomerili sta se moštvi Grčaric,'pjvaka ribniškega območja, in črnega potoka, predstavnika Kočevja. Zmagali so slednji s 3:1.
• Ribniški in kočevski vete; rani so prejšnji teden odigrali dve prijateljski nogometni srečanji. V prvem so zmagali Ribničani z 8:3, v drugem pa je bil rezultat 0:0.
• V 5. kolu ljubljanske nogometne lige so Ribničani doma premagali Vodice s 3:0 (0:0), vse zadetke pa je dosegel J.' Nosan. Drugi predstavnik Ribni; ce, ekipa Borca, je gostoval pri: Slaviji in prav tako zmagal s 5:2 (4:1). Tri zadetke je dal Opruc, po enega pa Miličevič in Maljko-vič. Vodi Borac z 8 točkami. „
• lnlesovi rokometaši so v 5.' kolu II. republiške lige premagali v Ljubljani ekipo Kolinske-Slo-vana z 20:18 (9:7). Čirovič je dal 9 zadetkov, Gubič pa 6.
• V Ribnici je bilo pred dnevi odigrano 2. kolo predtekmovanj pionirskih ekip ljubljanske centralne regije. Rezultati:
16:9, Inles-Po-Mokerc—Ponikye
Inles-Mokerc nikve 17:13, 19:11.
M. G-č.
B
s<
P
n
0
n
n
b
P
-
MESARJI
ZMAGALI
KOSTANJEVICA - V okviru prireditev ob krajevnem prazniku Kostanjevice je tamkajšnja lovska družina pripravila tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. Pole? lovcev so sodelovale tudi ekipe ozdov in športnega društva. Zmagalo je moštvo tozd Mesarstvo krškega Agrokombinata pred dvema ekipama Ikona - tozda krškega Sopa. ,
ZMAGA
TREBANJSKIH
KEGLJAČEV
Tudi profesionalni trener Nikola Popivoda (o tem več prihodnjič) ni
preporodil vrste nogometašev novomeškega Elana, ki so v 6. kolu II.
IVANČNA GORICA - V prijateljski kegljaški tekmi na Čožoveitj kegljišču v Ivančni gorici so se pred dnevi pomerile ekipe Grosupljega in Trebnjega. Zmaga je pripadla slednjim, rezultat pa je bil 4.738 : 4.560 v njihovo korist. Najbolj so sc izkazali Gričar z 832, Tratar z 822 in Maraž z 819 podrtimi keglji.
N. G-
:
slovenske lige doživeli na domačem igrišču že peti poraz na prvenstvu. Premagal jih je Piran z 1:0. Za razliko od Novomeščanov so Kočevci igrali v gosteh s Tabor-Jadranom 2:2 (2:1) in so z 8 točkami na 6. mestu, Elan pa je z eno samo zmago predzadnji.
Presenečenje pa so pripravili nogometaši Brežic v zahodni skupini, Z zmago nad Proletarcem s 4:0 (3:0) so se namreč povzpeli z 9 točkami na 1. mesto.
Pari naslednjega kola: Aluminij -Brežice, Kočevje-Ljubljana, Dom-žale-Elan itd.
OBA V PRVI POLOVICI
Na republiškem kegljaškem prvenstvu posameznikov sta Popovič in Goleš uspešno zastopal® Dolenjsko. V konkurenci 60 tekrnm valcev sta se uvrstila med 3®
epubliškeit*
tekmovanju. Manj sreče je bilo p° ženskah, saj je le Vebrova pristal* pod 30. mestom.
N.<?-
delavskih športnih iger krške občine. Od 14 moških prijavljenih ekip so konec minulega tedna nastopile vsega 4, medtem ko deklet sploh ni bilo. Poglejmo rezultate atletskih bojev - 800 metrov: Petrič (Agrokombinat), 100 metrov: Krumpač-nik (Celuloza), skok v višini: Krum-pačnik (Celuloza), daljina: Breznikar (Metalna), met krogle: Bizjak (Ljubljanska banka).
J. ARH
kolo posavske pionirske rokometne lige. Rezultati:	Krmelj-Sevnica
16:26	(8:12),	Krmelj-Leskovec
12:20 (8:14) in Sevnica-Leskovec 21:21 (8:11). Po treh popolnih odigranih kolih vodi Krško s 6 točkami, sledijo: Sevnica 5, Šentjernej 4, Leskovec 3 itd.
J. ARH
Rokomet živi od diska
Rokomet v Ponikvah postal prvi šport — Zara i premalo denarja uredili Jisco, ki pomaga financirati ligaške nastope
PONIKVE - Za mnoge ljubitelje športa, še posebej pa rokometa, je bilo eno največjih presenečenj uvrstitev Delovno varstvenega zavoda iz Ponikev blizu Ribnice v prvo slovensko rokometno ligo. Le malokdo pa ve, da je ta rezultat sad preko devetletnega dela, saj imajo v zavodu toliko časa tudi športno društvo s številnim članstvom Že leta žanjejo velike uspehe v invalidskem športu, njihovi šahisti so nastopali na številnih tekmovanjih pri nas, zadnja leta pa se je v ospredje prebil rokomet
„ Danes imamo kar tri ekipe v ligaških tekmovanjih, tako da povsem upravičeno govorimo o ,epidemiji' rokometa v dobrepoljski dolini. Nastopamo skoraj izključno z domačimi igralci, če seveda odštejemo Dobrekaija, Vujinoviča in Bačiča, ki igrajo v članski vrsti in se vozijo iz Ljubljane. Najbolj pa seveda veseli izredno zanimanje mladih za rokomet; skorajda je ni vasi, kjer ne bi imeli igrišča in rokometne žoge.
Vse to kaže, da naš uspeh ni muha enodnevnica in da za prihodnost tega športa resnično ne smemo skrbeti," pravi vodja rokometne sekcije Ivan Poljšak.
Če žc nimajo skrbi z igralci, pa imajo rokometni delavci v Ponikvah veliko težav z zbiranjem denarja za nastope. Čeprav vsi naokoli zatrjujejo, da imajo v zavodu dovolj denarja, je stvarnost povsem drugačna.
„To so povsem navadne laži," pravi Slavko Pirš, član športnega društva in nadaljuje:" Ta zgodba je najverjetneje povezana z igranjem treh Ljubljančanov v naši ekipi. Trdijo namreč, da jim plačujemo, kolikor zahtevajo, vendar so stvari jasne in računi čisti. Doblekar kot trener prejema mesečno 600 din in kilometrino,
poleg tega pa še v obliki hranarine 250 din
za vsak trening. Ostala dvojka, Bačič in Vujinovič, pa dobiva kilometrino in 250 din za hranarino. Vedeti je treba, da imajo vsi trije igralci status zvezne-
lvan Poljšak: ,,Rokomet je danes prvi šport v dobrepolj-ski dolini."
ga igralca, saj so preje nastopali za Kolinsko Slovan. Drugi člani ekipe pa ne dobivajo niti dinarja."
Rokometni klub dobiva od grosupijske TKS 160.000 din za vse selekcije. Enostaven izračun pove, da je to premalo celo za ligaško tekmovanje. Ker sam zavod nima sredstev za športno društvo, gre rokometašem na roko s tem, da jim odstopi igrišče, , elektriko in prostore.
„V takšnem položaju smo bili prisiljeni drugje iskati rešitve. Vložili smo preko 40 starih milijonov svojega denarja v preurejanje nekega prostora za diskoteko. Ta denar se nam sedaj počatei vrača."	ti
M. GLAVONJ1Č
OT3 O.C4
dežurni
poročajo
OB TORBICO, DENAR IN dune - Sentjemejskim miličnikom ? J® 5. oktobra potožila Nežka iz Orehovice, da ji je v noči na minulo sredo nekdo ukradel iz osebnega ' avtomobila, parkiranega na domačem dvorišču, torbico; v jyeJ je bil tisočak in za 180 litrov občinskih bonov. Lastnica je vozilo Pustila nezaklenjeno.
BENCIN „IZHLAPEL“ - V noči 5- oktober je bilo vlomljeno v rezervoar kombija, last novomeške m V. Vozilo je stalo pred tovarno, torijec pa je odtrgal pokrov rezer-°ar|a in iztočil kakih 25 litrov gonva.
..OSIROMAŠENA BARAKA -Ljubljančan Vladimir Zrimšek, ki ,v Borštu pri Ajdovcu leseno uatako, je presenečen ugotovil, da J™* je med njegovo odsotnostjo nekdo vanj vlomil. Zmanjkala so Mačila, daljnogled, pištola, kuhinj-"! nož in še nekaj gospodinjskih Popomočkov. Del ukradenih predmetov so našli pri Cviblju.
o.PREDRU GUME - V noči na 7.
so neznanci predrli šentjer-'rejcanu Božidarju Podgoršku vse gume na avtomobilu. Vozilo je mio pred stanovanjskim blokom.
IZKORISTIL ELEKTRIČNI MRK
VINICA - 4. oktobra zvečer, ko J® zmanjkalo električnega toka, je stanovanjsko hišo Barbare Benec v °dklancu pri Vinici obiskal nežna-n$c- Večkrat je potrkal na vhodna 'Teta in se predstavil z ženskim 8*as°m. Benčeva je navzlic trdi temi 0uprla, moški pa ji je z baterijo Posvetil v obraz in zahteval denar. °ubil je le še 4 stotake. Za predrznežem še poizvedujejo.
Z avtomobilom izginila tudi železna blagajna
Predrzen nočni vlom v novomeško AMD
NOVO MESTO - Zares predrzno potegavščino so si privoščili vlomilci v noči na 5. oktober sredi Novega mesta. Vlomili so namreč v prostore _ novomeškega AMD na Ljubljan-SM cesti in najprej „obiskali“ aytomehanično delavnico, nato Pa se poslovne prostore.
. jutranji pregled je pokazal, da •j® 12 pisam izginila težka železna Magajna, iz garaže je zmanjkal osebni avto jugo, poleg tega pa re električni sveder. No, že naslednjega dne so vozilo našli Pn vasi Volavče, blagajno pa na letališču v Prečni. Pokazalo se
*e’r da je bil vlomilec kos železnemu oklepu, saj je zmanjkalo 20 tisočakov in nekaj dokumentov, tako daje skupne Materialne škode za kakih '0,000 din. Za storilci še poizvedujejo.
Smrt med potjo v šolo
Za povzročeno prometno nezgodo je sodišče Jožeta Miketiča obsodilo na 8 mesecev zapora '
NOVO MESTO - Še dobro je nekaterim v spominu tragični aprilski dan iz predlanskega leta, ko je ob cesti med Kronovim in Otočcem obležala mrtva komaj 94etna Renata Vidmar. Razmetana šolska torba je pričala, daje bilo dekletce namenjeno v šolo.
Bilo je 21. aprila ob 12.20, ko se je po pet metrov široki cesti med Krono vim in Otočcem s fičkom peljal 27-letni Jože Miketič iz Zuničev pri Črnomlju. Cesta na tistem odseku je valovita, poleg tega je bila še mokra. Miketič je vozil s tehnično pomanjkljivim vozilom, saj je preiskava pokazala, da zavore niso tile primerne za vožnjo, poleg tega je bila hitrost ob vsem naštetem prevelika. Miketič je zato v ovinku izgubil oblast nad vozilom, pričelo ga je zanašati, dokler ni od zadaj trčil v 9-letno Renato Vidmar, kije šla v šolo na Otočec. Trčenje je bilo tako silovito, da je deklica zaradi dobljenih poškodb umrla na kraju nezgode.
GOSPODINJA PREGNALA TATU
JAMA — V soboto okoli poldneva je hišo Jarčevih na Jami obiskal tat. Tačas, ko so bili domačini na njivi, je stikal po stanovanju in vzel 2.500 din gotovine, šunko in moške čevlje. Takrat ga je pregnala gospodinja, ki se je vrnila domov. Tat se je je tako ustrašil, da je pozabil vzeti s seboj potovalko z radiokasetofonom, ki sojo našli na gospodarskem poslopju. Storilca še iščejo.
BARAKA ZGORELA
ŽABJEK - V soboto popoldne je prišlo do požara v stanovanjski baraki Matije Brajdiča v Žabjeku. Brajdič je bil tačas pri sosedih, zato ognja, la se je izredno hitro širil, ni pravočasno opazil. Od barake je ostalo le še pogorišče. Vzrok požara raziskujejo.
Z MOTORJEM PRED AVTOMOBIL
MOKRONOG - Drago Miklič iz Mokronoga se je v nedeljo popoldne peljal z osebnim avtom po domači
Sodniki novomeške enote temeljnega sodišča, ki so na obravnavi pred dnevi odločali o Miketičevi krivdi in ga obsodili na 8 mesecev zapora, niso mogli mimo tega, da je vozil prehitro in s tehnič brezhibnim vozilom. Prav ta*.o je senat ovrgel obtoženčev zagovor, da mu je deklica sama skočila pred vozilo, saj je preiskava pokazala, da je Vidmarjeva hodila pravilno po levi strani ceste. Kot olajševalno okoliščino so Miketiču pri izreku sodbe upoštevali, da je po nesreči tudi obiskal starše otroka in jim ponudil pomoč.
B. B.
VLOMIL V STANOVANJSKO HIŠO
DVOR - Prejšnji četrtek dopoldne je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo Neže Lavrič iz Podlipe 21 pri Dvoru. Storilec je iz sobe vzel lovsko puško z daljnogledom in naboji in tako lastnika orožja oškodoval za preko 150 tisočakov.
SPARX JE ŽE V TRGOVINI
VELIKA LOKA - Tesnila iz Velike Loke so nedavno plasirala prve količine novega izdelka. Gre za sparx, s katerim naj bi lastniki avtomobilov privarčevali tudi desetino vse bolj dragocenega goriva. Za zdaj so Petrolu in drugi trgovski mreži razposlali 5000 kompletov sparxa.
vasi, takrat pa mu je z dvorišča pred vozilo pripeljal na kolesu z motorjem domačin Franc Florjančič. Pri trčenju je dobil motorist hude poškodbe in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Gmotne škode je bilo za 5 tisočakov.
HLODOVINA IZGINILA
TREBELNO — Konec septembra je nekdo iz deponije ob gozdni cesti pri Trebelnem odpeljal okoli 10 kubičnih metrov hlodovine, katere vrednost so ocenili na 189 tisoč dinaijev. Hlodovina je bila last brežiškega GG-tozd Mokronog.
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Vrste kokoši so se ponovno razredčile. Za to je poskrbel tat, ki je minuli teden ponoči vlomil v prebivališče perjadi na Selih pri Straži. Obglavljenih je bilo deset živalic, katerih vrednost so ob vsesplošnem pomanjkanju mesa kulinariki ocenili za neprecenljivo.
• „Tobakov“ kiosk na Šmi-helski cesti v Novem mestu so pred dnevi obiskali tatovi. Pravzaprav je bil en sam, pa še ta se ni obogatel, saj je odnesel le nekaj zavitkov cigaret Za to sta poskrbela občana, ki sta junaško pregnala vlomilca. Slednji si je lahko na jezo vsaj prižgal cigareto.
• Piščančje moriie po Dolenjskem se nadaljujejo. Tokrat so se tatovi polotili kar kurje farme v Zalogu in kmetijski zadrugi odnesli 80 enoinpol-mesečnih živalic. Po vsem tem je pričakovati skorajšen napad že na Perutnino Ptuj.
Poldrugo leto za vlom
Ker gre za povratnika, je bilo sodišče pri odmeri kazni Mladenu Krušiču strogo — Prijet v avtobusu
NOVO MESTO - Senat novomeške enote temeljnega sodišča je pred dnevi razpravljal o krivdi 25-letnega Mladena Krušiča iz Križevcev na Hrvaškem. Mladenič sodnikom ni neznan, saj je bil zaradi tatvin že kaznovan, poleg tega je tačas v novem kazenskem postopku. Obtožnica je Krušiču očitala, da
je letos 27. junija dopoldne vlomil v stanovanje Maksa Kal:
bloku
I
/
»počitniška prikolica se
E ODTRGALA - Na magistralni r?st> pri Karteljevem se je v četrtek J® 14.45 pripetila prometna nezgo-£*■ Ljutomerčan Srečko Karba seje ^ osebnim avtom in pripeto počitni-*° prikolico peljal proti Ljubljani, Med vožnjo po klancu navzdol pa je ozdo pričelo zanašati Takrat je .^sproti pripeljal Novomeščan Mariim, Ravbar, ki ga je opletajoča •okolica zadela in se potem tudi dpela. Na srečo je vse minilo le z Materialno škodo. Ocenili so jo na BO tisočakov.
, bankina se je udrla -
,°fe Milkovič iz Dragovanje vasi je '• oktobra peljal tovornjak po cesti JJed Juaoijcm in Stransko vasjo. V Mžini Štrekljevca se je pod težo Ovora (naloženih je bilo 7 kubikov >eska) udrla neutrnjena bankina in
vozilo se je prevrnilo dva metra pod cesto. Voznik se je laže poškodoval, materialne škode pa je bilo za
80.000	din.
KOLOVRATIL PO ULICI -Novomeščan Andrej Dolmovič je 6. oktobra ob 22.40 kolovratil z osebnim avtom po Muzejski ulici in pri tem poškodoval še drugo vozilo. Skupaj je naredil kar za 120.000 din škode. Ker sumijo, da je vozil vinjen, so mu odredili odvzem krvi.
CEZ BANKINO ZAPELJAL V GOZD - Peter Špehar iz Tanče gore se je 8. oktobra zjutraj peljal do doma proti Staremu trgu. Pred križiščem z regionalno cesto ga je v ovinku zaradi prehitre vožnje zaneslo na neuttjeno bankino, od tam pa v gozd, kjer je trčil v več dreves. Na vozilu je bilo za 70 tisočakov škode, voznik pa seje laže ranil.
Nad mlini. S krampom, ki ga je našel nekje na podstrešju, je nasilno odprl vrata in iz stanovanja odnesel najmanj 2.200 din gotovine in fotoaparat. Krušič je na glavni obravnavi vlom sicer priznal, vendar se je zagovarjal, da sta bila s Kalanom dobra znanca in da mu je bil ta za razne usluge dolžan okroglih 20 tisočakov. Prav zategadelj se je odločil, da si nekaj denarja povrne kar sam.
Krušič je po storjenem vlomu sedel na avtobus.in se nameraval odpeljati domov, vendar so miličniki avtobus že na poti do Zagreba ustavili in vlomilca prijeli, pri njem pa našli še ves ukradeni plen.
Senat sodišča zagovoru obtožer ca ni sledil v celoti, pa tudi če bi p upošteval, to ne bi zmanjšalo njegove krivde za storjeno dejanje. Prav zaradi. tega, ker je bil že kaznovan in gre torej za povratnika, so se sodniki odločili za dokaj strogo zaporno kazen: Krušič bo moral sedeti leto in pol, v kazen pa so mu všteli pripor, v katerem je od 27. junija. Sodba še ni pravnomočna.
B. B.
OTROK PRITEKEL PRED MOTOR
NOVO MESTO — 6. oktobra ob
18.	uri seje po parkirnem prostoru pri stanovanjskem bloku na Ragovi cesti v Novem mestu vozil na kolesu z motorjem komaj 11-letni Igor R. Med vožnjo inu je pred kolo pritekel 5-lctni Iztok Kavšek, ki gaje nevešči motorist zadel in zbil po tleh. Kavšek se je pri padcu poškodoval in so ga prepeljali v novomeško bolnišnico.
(TELEVIZIJSKI SPOREDI
v...........    *_____J
14.	X.
petek
8.50	TV V ŠOLI: Koledar, Prometna vzgoja, Ruščina, Odmor, Avgust Šenoa, Poročila
10.55 OKTOBER V KRALJEVU, prenos spominske slovesnosti •
17.20	POROČILA
17.25 DOMAČI ANSAMBLI: OGLARJI
17.55 MODRO POLETJE, oddaja iz španske nanizanke za otroke
18.25 OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
18.40	OTROŠKE NALEZLJIVE BOLEZNI: ZDRAVLJENJE. PREPREČEVANJE IN POVEČANJE ODPORNOSTI, izobraževalna oddaja
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 ZGODOVINA SLOVENCEV V FILMSKIH FRESKAH: MRTVAŠKI PLES, dokumentarna oddaja
20.40	NE PREZRITE, kulturna oddaja
21.00 ŠERIF V NEW YORKU, oddaja iz ameriške nanizanke
22.10	DNEVNIK
22.25	NOČNI KINO: FANT, KI NI NIKOLI ZGREŠIL, kanadski film Film z gornjim naslovom bo govoril o Williamu Averyju Bishopu, letalskem asu iz prve svetovne vojne. Igrani, a dopolnjen z dokumentarnimi vložki, bo film prikazal pilotovo junaštvo, za katero je bfl pri 23 letih proglašen za heroja; nato je imel odprto pot v visoke kroge angleške družbe, končno pa je izgubil bitko s časom. Film je posnel Paul Cowan, Bishopa pa igra Eric Peterson.
17.n. lest 17.25 Dnevnik -
17.45 Zgodbe za nezgovome -
18.15	Posvetovalnica za starše (izobraževalna oddaja) - 18.45 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik - 20.00 Portreti skladateljev - 20.45 Zagrebška panorama - 21.00 Porota (dokumentarna oddaja) — 21.05 Jutro (jugoslovanski film)
ZAGREB I
16.30	Video strani — 16.40 TV v šoli: Ruščina, Avgust Šenoa -
17.40	Poročila - 17.45 Zgodbe za nezgovome - 18.15 Koledar -
18.25	Kronika občine Reka -
18.45 Tribuna - 19.30 Denvnik —
20.00	Androsove tarče (oddaja iz ameriške nadaljevanke) - 20JO Posnetek koncerta ob 4Q-)etnici priključitve Istre domovini - 21.45 Dnevnik — 22.00 Gost urednik: Božidar Gagro - 23.30 Poročila.
15.	X.
sobota
!
8.00	rOROClLA
8.05 CICIBAN, DOBER DAN: PLANINSKI DOMOVI
8.25	ZA DEVETIMI VRATI, lutkovna oddaja
9.05 MODRO KOT PISANO, oddaja za otroke
9.35	ZEMLJEPISNE POSEBNOSTI:	ETOSHA, KRAJ SUHE
VODE, poljudnoznanstvena oddaja
10.30 OTROK IN PROMET: PRVI KORAKI V SVET, izobraževalna oddaja
10.50	ZGODOVINA SLOVENCEV V FILMSKIH FRESKAH: KNEŽJI KAMEN, dokumentarna oddaja
11.30 LJUDJE IN ZEMLJA
12.35	in 16 J5 POROČILA
17.00	OLIMPIJA: CIBONA, prenos košarkarske tekme
18.25 PLANET OPIC, oddaja iz ameriške nadaljevanke
19.15	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	KOCKAR, ameriški film Film, ki ga je posnel Karel Reisz, bo pripovedoval o univerzitetnem profesorju, ki si mora zagotoviti veliko vsoto denarja za plačilo kockarskega dolga, pri tem pa ima nemalo sitnosti. Igrajo James Caan, Paul Sorvino, Lauren Hutton in drugi..
21.50	ZRCALO TEDNA, pregled političnih in drugih dogodkov 22JO AFROV1ZIJA, zabavnoglasbena oddaja
22.55	POROČILA
17.00	Nič brez konja - 18.00 Kam gredo divje svinje - 19.00 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik - 20.00 Glasbeni oder (zabavnoglasbena oddaja) - 20.30 Pesniško gledališče: Soba - 20.30 Poročila - 20.55 Človek in čas (dokumentarna oddaja) - 21.25 športna sobota - 21.45 Dokumentarna oddaja
ZAGREB 1
8.50	TV v šoli: Koledar, Avgust Šenoa, Energija iz odpadkov, Uspavana Venera, Poročila - 16.15 Sedem dni TV - 16.45 Poročila -16 JO Koledar - 17.00 OHmpija: Crvena zvezda (prenos košarkarske tekme) - 18.30 Živeti z naravo (dokumentarna oddaja) - 19.30 Denvnik - 20.00 Urad za umore (angleški film) - 21.50 Dnevnik -
22.05	Za konec tedna - 23.30 Poročila
16.	X.
nedelja
9.20 POROČILA
9.25 ŽIVŽAV, otroška matineja
10.20 MODRO POLETJE, oddaja iz španske nanizanke za otroke 10J0 FANTJE S HILL STEETA, oddaja iz ameriške nanizanke
11.40	6 25, oddaja za stik z gledalci
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
14.00 POROČILA
14.25 RADOST EVROPE, posnetek z mednarodnega otroškega festivala
15 JO KRATKA POT DO DNEVNE SVETLOBE, ameriški film
17.00 POROČILA
17.05 NAŠ KRAJ: VRANJA PEC
17.20	ŠPORTNA POROČILA
17.35	ALPE-JADRAN, zabavno-informativna oddaja
18.05 SESTANEK V SLONU
19.10	RISANKA
19.25 ZRNO DO ZRNA ■
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 13. JULIJ, oddaja iz titograj-ske nadaljevanke
21.00 ŠPORTNI PREGLED
21.30 ČUDEŽ ŽIVLJENJA, švedska dokumentarna oddaja
22.25 POROČILA
9.0$ Oddaje za JLA - 14.45 Z. Hristič: Adam in Eva (balet) -
16.15	Radnički : Priština (posnetek boksarskega dvoboja) - 17.15 Peli-ster : Partizan (prenos rokometne tekme) - 18.40 Izviri: Osvajanje morja (dokumentarna oddaja) -
19.10	Na štirih kolesih (oddaja o prometu in turizmu) - 19.30 Dnevnik — 20.00 Variacjjc (baletna oddaja) — 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Delavci na čmo (oddaja iz angleške nadaljevanke)
17.	X.
ponedeljek
1
8.50	TV V ŠOLI: Koledar, Pesmi in zgodbe za vas. Slovenščina, Pripovedujemo, Staro hrvatsko gradbeništvo v Dalmaciji, Poročila
17.20	POROČILA
17.25	MODRO KOT PISANO n.55 Človek in okolje: one-
snaženje CELINSKIH VODA
18.15 SPEKTER: ODPRAVA V PRETEKLOST IN PRIHODNOST, izobraževalna obdaja
18.25 PODRAVSKI OBZORNIK
18.45	ZDRAVO, MLADI
19.15 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 B. Džuzel: JAGNJE NA RAŽNJU, skopska televizijska drama
21.05	MEDNARODNA OBZORJA
22.00 DNEVNIK
17.25	Denvnik — 17.45 Lutkomedi-ja - 18.00 Vabilo na komedijo -
18.15	Živeti v družini (izobraževalna oddaja) - 18.45 Glasbena oddaja - 19.00 Športna oddaja - 19.30 Dnevnik — 20.00 Znanost in mi -
20.45	Zagrebška panorama - 21.05 Življenje brez konca (oddaia u slovaške nadaljevanke) - 21J J Dober večer (zabavnoglasbena odd; ja)
18.	X.
torek
1
i ,0 TV V ŠOLI: Koledar, Obala Jugoslavije, Za učitelje, Otroci j ustvaijajo, Sedmi kontinent, Cetina, Poročila
16.35 ŠOLSKA TV: En glas v vesoljskem zboru
17.35 POROČILA
17.40	Z BESEDO IN SLIKO: MLADENIČ IN VILA
17.55 MOŠKI PEVSKI ZBOR TABOR IZ CERKNICE
18.25 POSAVSKI OBZORNIK
18.40	MALI SVET: JUBILEJI V SRCIH MLADIH
19J0 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	E. J. Neuman: V TRETJEM RAJHU, oddaja iz ameriške nadalje-
20.50 SPREMENITI, TODA KAJ? , aktualna oddaja
21.50 PESEM GIBA: BLIŠČ IN
BEDA ROMANTIKE, baletna oddaja
22.15	DNEVNIK
17.25	Dnevnik - 17.45 Pustolovščini - 18.15 Odprta knjiga - 18.45 Gledalec - urednik (zabavnoglasbena oddaja) - 19.30 Dnevnik -
20.00	Ilindenski dnevi (narodna glasba) — 20.45 Žrebanje lota —
20.50	Spomeniki revolucije (dokumentarna oddaja) - 21.35 Zagrebška panorama
19.	X
sreda
8.50	TV V ŠOLI: Koledar, Poštni nabiralnik, Na meji kopnega in voda, Osmor, Slava Ogrizovič, Narodni park Paklenica, Poročila
17.05	POROČILA
17.10	PEDENJŽEP, oddaja za otroke
17.40 DEKLETA Z NERETVE, sarajevska glasbena oddaja
18.25 CELJSKI OBZORNIK
18.40 MOZAIK KRATKEGA FILMA
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	'TŠEME
20.00	35 MM - FILMSKA DELAVNICA (ob ameriškem filmu OSMI POTNIK)
22.15	DNEVNIK
17.25	Denvnik - 17.45 Grom —
18.15	Doživeti stoletnico (izobraževalna oddaja) - 18.45 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik - 20.00 Športna sreda - 22.05 Dnevnik
20.	X.
četrtek
1
8.50	TV V ŠOLI: Koledar, Zapomnite si, Živi svet Primorja, Odmor, Matematika, Misli s svojo glavo, Poročila
16.25 ŠOLSKA TV: En glas v vesoljskem zboru
17.25 POROČILA
17.30	ZEMLJEPISNE POSEBNO-“ STI: NEVIDNI SVET, angleška j poljudnoznanstveni oddaja
18.25	SEVERNOPRIMORSKI OBZORNIK
18.40	OBRAMBA IN SAMOZAŠČITA
Današnja izobraževalna oddaja bo govorila o vlogi konja v splošnem ljudskem odporu. Res je, da ustrezne živali za te potrebe doslej nismo vzrejali, konji so Eli običajno premajhni za tovrstne naloge. V Sloveniji zdaj vzrejamo novo pasmo, liaflenger, tega konja za obrambne namene poznajo že v 35 državah. Prve izkušpje so pokazale, da smo ubrali pravo pot. Oddaja bo pokazala glavne sposobnosti tega konja, ki
je zelo uporaben tudi v kmetijstvu.
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 TEDNIK
21.00 ANDROSOVE TARČE, oddaja iz ameriške nadaljevanke
21.45	DNEVNIK
STA&ILI7AC&A iiš&Afcid!
Železniško gospodarstvo
Železniška transportna organizacija
LJUBLJANA, n. sol. o.
TOZD ZA TRANSPORT LJUBLJANA-MOSTE, n. sub. o.
Ljubljana, Kajuhova 51
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA VABI K SODELOVANJU
več transportnih delavcev
Pogoji za sprejem:
— starost nad 16 let	-	*
— končanih najmanj 6 razredov osnovne šole Družinskih stanovanj ni, zagotovljena pa so samska ležišča. Kandidati se sprejmejo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in enomesečnim poskusnim delom.
Razpis velja do zasedbe.
Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po seji komisije.
Kandidati naj se z dokazili o izpolnjevanju pogojev javijo kadrovski službi TOZD za transport Ljubljana—Moste, Kajuhova 51.
637/41 -83
IMV Novo mesto TOZD TAP Brežice
objavlja zaradi bistvenega povečanja proizvodnje avtomobilskih prikolic in zaradi prehoda na novo tehnologijo naslednja prosta dela in naloge:
VODJA SKLADIŠČA
Pogoji:
— končana šola za prodajalce — smer železninar
— tečaj za skladiščnika
— 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
10 KV MIZARJEV
Pogoji:
— poklicna lesarska šola, zaželene so tudi delovne izkušnje
Za opravljanje navedenih del oz. nalog nudimo OD na podlagi novega sistema stimulativnega nagrajevanja in možnost napredovanja ter razvoja na delovnem in samoupravnem področju.
Pisne prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: IMV—TOZD TAP Brežice, Kadrovsko-splošna služba. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po objavi.
636/41-83
OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST NOVO MESTO
RAZPIS
za izvajanje programa Občinske raziskovalne skupnosti Novo mesto za leto 1984
Občinska raziskovalna skupnost Novo mesto razpisuje za leto 1984 izvajanje raziskovalnih nalog, določenih v temeljih plana Občinske raziskovalne skupnosti Novo mesto za obdobje 1981—1985.
Prijave raziskovalnih nalog pošljite najkasneje do 10. 12. 1983 na naslov: Občinska raziskovalna skupnost. Novo mesto, Kidričev trg 3.
Podrobnejše informacije o programu in pogojih izvajanja raziskovalnih nalog ter vsebini prijave dobijo potencialni izvajalci pri Občinski raziskovalni skupnosti. Novo mesto, Kidričev trg 3.
643/41 -83
EMONA DO RIBAR3TVO, Ljubljana, Gradišče 2
objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela oz. naloge
ŠOFERJA - RIBOGOJCA za obrat ribogojnico KRKA-DVOR, Dvor pri Žužemberku.
Pogoji:	izpit B. in C kat., nekaznovan, zdravstveno
neoporečen, 3 leta delovnih izkušenj, rešeno stanovansjko vprašanje.
Delo je za nedoločen čas, 3 mesečno poskusno delo.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema EMONA DO RIBARSTVO, Ljubljana, Gradišče 2, v 8 dneh po objavi v časopisu.
646/41 -83
V skladu s 171. členom Zakona o delovnih razmerjih
razpisujemo dela in naloge
PREDSEDNIKA POSLOVODNEGA DELOVNE ORGANIZACIJE „KRKA"
ODBORA
Za dela in naloge predsednika poslovodnega odbora morajo kandidati imeti visokošolsko izobrazbo in najmanj 5 let delovnih izkušenj na poslovodnih delih in nalogah oziroma na delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ter izpolnjevati pogoje 511. člena ZZD.
Kandidati naj pošljejo ponudbe kadrovski službi KRKE, tovarne zdravil v Novem mestu. Cesta herojev 45, v 15. dneh po objavi.
648/41-83
PROSLAVILI SVOJ PRAZNIK - Ob dnevu pionirjev, 27. septembru, so učenci novomeške osnovne šole Katje Rupena pripravili pionirsko konferenco, na njej pregledali delo v minulem šolskem letu in se pogovorili o tem, kaj bodo delali v tem šolskem letu. Za pionirski dan so priredili tudi pohod v naravo, kros in športna tekmovanja. (Foto: Alenka Pezdirc, foto krožek OŠ Katje Rupena)
UREJAJO AVTOBUSNA POSTAJALIŠČA - Te dni v ribniški občini urejajo avtobusna postajališča. Na fotografiji je postajališče v Ortneku, ki ga urejajo delavci Komunale Ribnica. Pogosti vzroki nesreč so bili prav ti, da so avtobusi ustavljali na cesti, potniki pa so iz avtobusa stopili naravnost pred mimo vozeče vozilo. (Foto: davonjič)
STOJI UČILNA ZIDANA - Pred igo je stara jablana in v njenem duplu ptičje gnezdo. Skulpturo na to temo je izdelal kočevski akademski kipar Stane Jarm, v okviru praznovanj ob letošnji 404etnici zbora odposlancev pa jo je pred kočevsko šolo odkrila nekdanja ravnateljica te šole Tilka Kovačevič (na fotografiji). Ob tej priložnosti so podelili priznanja SZDL in nagrade Opreme učencem, ki so ustvarili najboljše kipe in napisali najboljše spise na temo ob 404etnici Kočevskega zbora. (Foto: Primc)
JI
lukv
ŽE DVOJE PREDAVANJ
Mladi iz črnomaljskega dijaškega doma imamo priložnost sodelovati v 9 interesnih dejavnostih. Razen redkih izjem smo dejavni vsi, nekateri celo na štirih področjih. Med drugim smo imeli že dvoje predavanj. Prvo je Jože Stegne, sekretar OK ZSMS, posvetil mladim, njihovim problemom in še čemu, Milan Šimec pa nam je predaval o zgodovini Bele krajine in njeni vlogi med NOB. V delovnem programu imamo še več predavanj z različnih področij.	,
FRANC BARBIČ
AKCIJA ŠE NI KONČANA
Med učenci naše šote so pri zbiranju starega papiga že dolgo najbolj prizadevni petošolci, ki denar namenjajo za šolo v naravi. Sicer pa smo letošnjo prvo akcijo začeli že septembra in kmalu kontejner napolnili s 1.050kgpapirja. Akcija še ni končana, prepričani smo, da bomo zbrali še več papirja in tako pomagali industriji, posredno pa obvarovali gozdove, saj je za eno tono papirja potrebno posekati veliko dreves.
NATAŠA AVSlC OS bratov Ribarjev Brežice
OBISK VIDE BREST
Ob začetku tekmovanja za bralno značko je našo šolo obiskala borka in aktivistka, mladinska književnica Vida Brest. Pripovedovala nam je o svojem otroštvu, dogodkih iz partizanskega življenja, še posebej pa nas je zanimalo, kako so pod njenim vodstvom nastajali prvi pionirski odredi. Predstavila nam je tudi nekaj odlomkov iz svojih del.
Novinarski krožek Osnovne šote Škocjan
OBČINSKA
PIONIRSKA
KONFERENCA
V Globokem smo 5. oktobra izvedli občinsko pionirsko konferenco. Poročila o delu so podali delegati posameznih šol, glavna tema konference pa je bila „Pionir v prometu". Konferenco so popestrili kulturni program, podelitev knjižnih nagrad pionirskim odredom in filatelistična razstava.	1
IRENA SUŠTERlC OŠ Globoke
V MUZEJU IN TOVARNI
Irena DRAŽUMERIC in Tatjana ŠTEFANIČ iz Dragatuša poročata, da so se tamkajšnji učenci pred kratkim mudili v Semiču, kjer so si z zanimanjem ogledali bogastvo muzejskih zbirk, poučen pa je bil tudi obisk v tovarni Iskra. V tej so si ogledali proizvodne dvorane in se seznanili z delom.
VESTI IZ SEMIČA
% Troje vesti iz semiške osnovne šole smo prejeli. Anica MIHELJ piše, da pri njih vodijo krožke tudi zunanji sodelavcu Tako folklorni krožek deluje letos pod vodstvom Marzine Jakša. Belokranjske pesmi in plese se uči 25 šolarjev, krožkarji pa bodo spoznali tudi stare običaje svojega kraja. Osmošolci so se pred kratkim odpeljali v Zagrab. Simona PUSTA VRH poroča, da so si ogledali živalski vrt, Meštrovičevo galerijo in veseljem. Iz prispevka Sonje PAVŠE povzemamo, da šolsko športno društvo šteje 38 članov. Imeli so že letno konferenco, na kateri so sprejeli delovni načrt, med drugim nameravajo opraviti tudi izleta na Mirno goro in Gorjance.
ZBRALI NAD 14 TON PAPIRJA
Prejšnji teden, je bila v naši krajevni skupnosti akcija zbiranja starega papirja za Rdeči križ. Akcije smo se udeležili tudi učenci in bili zelo pridni, saj smo zbrali nad 14 ton papirja. Najbolje so se odrezali učenci 8. b razreda, ki so zbrali več . kot 1.700 kil papirja.
KARMEN POLANC novin. krožek OŠ Grm
KVIZ O 12. BRIGADI
Naša" šola nosi ime po 12. SNOUR* Ker smo želeli bolj spoznati borbeno pot te ferigade, smo pripraviji )cviz. V petek, 23. septembra, smo se pomerili v znanju. Najboljša je bila ekipa 7. razreda. Vsi tekmujoči smo prejeli knjižne nagrade, ki nam jih je poklonila Lisca iz Krmelja. Obiskala sta nas tudi borca Stane Rijavec (n Jože Lužar.
A. FLAJS, Z. ŽUŽEK OŠ Krmelj
TRI VESTI IZ BRŠUINA
Nataša Malnar iz bršljinske osnovne šote v Novem mestu piše, da se je devet mladih likovnikov iz njihove šote udeležilo otvoritve grafičnega bienala v Kostanjevici. Po ogledu razstave in šote so se odpravili v Krško, kjer je bil na ogled še drugi del grafik, spotoma pa so si ogledali tudi zunanjost jedrske elektrarne. Isti dan so se učenci v Novem mestu pogovarjali s pisateljem A. Ingoličem, Malnarjeva poroča tudi, da so se predstavniki njihove šole 24. septembra odpravili v Krmelj, kjer so tamkajšnjo šolo poimenovali po 12. SNOUB, po tej brigadi pa se imenuje tudi brsljinska šola.
PLANINCI V KRMI
Srečanje slovenskih planincev, ki je bilo 18. septembra v Krmi, se je-udeležilo tudi 12 planincev iz Artič. Z avtobusom smo se .peljali do Bleda, kjer smo si ogledali razstavo o razvoju slovenskega planinstva, nato pa smo se odpravili v Krmo. Po proslavi smcr%e nazaj grede ustavili še v soteski Vintgar. Čeprav nismo veliko hodili, smo z izleta prišli zadovoljni, saj smo videli številne lepote naše domovine. ' ,
JANKO KROŠELJ novin. krožek OŠ Artiče
OGLED KNJIŽNICE
Pred kratkim smo eno učno uro slovenščine namenili za ogled trebanjske knjižnice. Ta se je 20 let stiskala v neprimernih prostorih v kulturnem domu, zdaj pa je v prenovljenih prostorih stare šole. Knjižnica premore nad 20 tisoč knjig, poteg prostofa za izposojo pa ima še Golievo spominsko sobo in skladišče.
ROBI MEDVED OŠ Trgbnje
POMAGAL SEM PONESREČENKI
Letos sem dopustoval na Malem Lošinju. Nekega dne sem med sončenjem zaslišal močno cviljenje gum avta, ki je zaviral. Skočil sem na cesto tik ob obali in opazil deklico, ki je ležala nezavestna-Previdno sem jo odnesel na rob ceste in si zapomnil del registrske številke avtomobila, ki je povzročil nesrečo, njegov voznik je namreč brezvestno pobegnil. Moja prisebnost je pomagala, da so kasneje pobeglega voznika dobili. Ranjeno deklico pa smo spravili v bolnišnico.
TOMAŽ TRATAR OŠ Krmelj
SKORAJ DVE TONI
Na naši šoli smo organizirali akcijo zbiranja starega papirja. Akcija je dobro uspela. Najuspešnejši je bil 3. a, ki je zbral 660 kg papirja. Vsi skupaj smo zbrali 1.9103 kg papirja.
NATAŠA MALNAR OŠ 12. SNOUB, Novo mesto
Semič: telefon v vse vasi
Skoraj 2,5 milijarde starih dinarjev bodo stala vsa dela za letos — Tri četrtine prispevajo sami
VELIKO MRAŠEVO - V vrsti agrarnih operacij, ki sta jih zadnja leta opravila kmetijska zemljiška skupnost in Agrokombinat Krško, tečejo sedaj obsežna melioracijska dela ob Jelšanskcm potoku ter Veliki in Mali Muzgi. Namesto slabših travnikov bodo pridobili 189 ha površin za spodobno kmetijsko proizvodnjo. Za isto območje pri Velikem Mraševu je narejen tudi projekt za komasacijo 150 ha zemljišč, za prihodnje leto pa načrtujejo podobne posege z regulacijami, hidromelioracijami in komasacijami še na delu vodotokov Račna, Lokvanski in Velkovaški potok, na Krškem polju ter v gramoznicah na Bregah. (Foto: V. Podgoršek)
SEMIČ — Z letošnjim letnim planom si je krajevna skupnost zastavila kup nalog: izgradnjo pločnika in mrliške vežice v Semiču, pomoč pri vzdrževanju lokalnih poti in cest in sodelovanje pri financiranju trase, na katero bo priključenih 180 telefonov za celotno krajevno skupnost.
Naročniki za telefon bodo prispevali 8 milijonov dinarjev, skupaj s potrebnim številom delovnih ur pri izkopu kanala in preskrbi ter postavitvi telefonskih drogov. Denar je že zbran, težave so te pri oskrbi kabla. Zaradi preobremenjenosti odgovornih pri gradnji ceste na Črešnjevcu nekoliko zastajajo manjša dela. Sicer pg .v vsaki vasi kaj gradijo. Na
Strekljevcu so vaščani sami postavili gasilski dom, v Rožnem dolu nameravajo razširiti telefonsko omrežje in na Črešnjevcu bodo do novega teta že priključili telefon. Še največje obveznosti so pri oskrbi pitne vode. Ob letošnji suši so opazili, da je nujno čimprej obnoviti vodovodne cevi, saj so nekatere stare že nad 80 let. Dolgoročno rešitev vprašanja pitne vode vidijo Semičani, kot pravi Dušan Kočevar, predsednik sveta KS, v izgradnji novega črpališča na Krupi in zbirališča na Vinjem vrhu in nad postajo.
Za kulturni razvoj v Semiču si prizadeva prosvetno društvo obnoviti kulturni dom s sredstvi, ki jih je pridobilo z brezplačnim sodelovanjem na prireditvah in kinopred-stavah.	y	p
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša draga sestra, teta in svakinja
MARIJA OSTERMAN
rojena Korbar iz Dolenjih Kamene 17
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vaščanom za izraženo sožalje, darovano cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi župniku za opravljeni obred.
ŽALUJOČI: brat Jernej z družino, sestre Rezka, Pepca in Anica ter ostalo sorodstvo
Če v onem času ne bilo bi nas, še večji kos slovenske zemlje bi odtrgal tuji plaz.
(R. Maister)
ZAHVALA
Za vedno nas j e zapustil
JOŽE GRANDOVEC
borec za severno mejo
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga imeli radi, mu darovali cvetje, se poklonili njegovemu spominu in ga spremili ob zadnjem slovesu.
Žalujoči: žena Antonija, hčerka Joži in Tone z družinama Dolenji Podboršt, 4. 10.1983
ZAHVALA
Ob mnogo prerani in boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
VIKTORJA
KUŽNIKA
Vrhovo S, Mirna peč
se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, nam pomagali v najtežjih trenutkih, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja TOZD Varnost, Pivovarni Union, LB TDB, Tovarni zdravil Krka, SŠGT Novo mesto, OŠ Mirna peč ter obema duhovnikoma za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: žena Marija, sinova Viktor in Jože z družinama, hčerke Marija in Danica z družinama, Mihela z možem, Anica in Bernarda ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
FRANC SCHWEIGER
iz Črnomlja, Na pristavah S
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in vence ter ga spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gasilskemu društvu Črnomelj, govornikoma Milanu Simcu in Stanetu Vlahoviču za poslovilne besede, sosedom, zdravstvenemu domu Črnomelj, splošni bolni-špici Novo mesto, interni bolnišnici Ankaran, IMV—tozd Črnomelj, Iskri Semič, delovni skupnosti SIS Metlika in kaplanu za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Ana, hčerka in sin z družinama ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je zapustila naša draga sestra in teta
MARIJA LAŠIC
roj. Jordan Jurka vas 14
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje in vence ter jo spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Novolesu-tozd TVP za venec, Marinčevim in Slakovim za pomoč in župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
Zjutraj si videl sončne žarke na nebu, zvečer pozno v noč življenje tvoje je ugasnilo, za vedno lahko noč.
V SPOMIN
14. oktobra bo minilo žalostno leto, odkar nas je v 47. letu zapustil naš dragi mož. oče, brat in stric
CVETKO MLAKAR
iz Stare Bučke 19
Čakamo te in kličemo, a vse zaman. Ne moremo verjeti, da si odšel za vedno. Ostal nam je le še spomin na čas, ko si bil med nami.
Žalujoči: žena Ana, hčerka Jožica s Tonetom in vsi ostali
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče in stari oče
MATIJA ROŽIC
Dobliče 1, Črnomelj
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnega tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dobrim sosedom za nesebično pomoč, župniku za opravljeni obred, gasilcem, govorniku in pevcem. Še enkrat vsem in vsakemu posebej hvala!
Žalujoči: žena, otroci z družinami in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 57. letu zapustil naš ljubi mož, očka, brat, stari ata in stric
ANTON ŠUTAR
iz Labina (Istra)
Na njegovo željo smo ga pokopali v domačem kraju. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v tem težkem trenutku nudili pomoč. Posebna hvala družinam Požun, Žveglič, Anici Simič, Mariji Šobak in duhovniku za opravljeni obred.
ŽALUJOČI: žena Tilka, hčerka Silva, sin Vladimir z družino, brat Franc z družino, tašča
Antonija ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nam je kruta usoda vzela ljubljeno ženo in mamico
FANI VI MAR
Ob Težki vodi 36
vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, mladini iz
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, mladini iz Pegerče vasi, OŠ Šmihel, kemijski tehniški šoli ter znancem, ki so nam izrekli sožalje, nam pomagali v najtežjih trenutkih, pokojni darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni delovni organizaciji Novoteks in Krki, tovarni zdravil. Zahvala velja tudi župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: mož Danilo, sin Rado, hčerke Maijana, Ema, Jožica, Danica z možem in ostalo
sorodstvo
ZAHVALA
V 37. letu nas je tragično zapustil dragi mož, ati, sin, brat, stric, zet
TONI BUKOVEC
iz Semiča, stanujoč v Črnomlju
Zahvaljujemo se tovarišem, ki so mu nudili prvo pomoč ob nesreči, sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom iz Semiča in Črnomlja, ki so nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje in nam . pomagali v najtežjih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo delovnemu kolektivu Iskra Semič za pomoč in organizacijo ter pripravo pogreba, OŠ Dragatuš, OSTO Črnomelj, Sob Črnomelj, OK ZRVS Črnomelj, Občinski strelski zvezi Črnomeh, GD Semič, TVD Partizan Semič, sošolcem pokojnega Tonija iz ekonomske šole, COŠ Semič, OŠ Črnomelj, ČSŠ Črnomelj, LB Črnomelj, govornikom-za poslovilne besede, pevskemu zboru in godbi na pihala iz Črnomlja ter vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu spremili na zadnjo pot.
Žalujoči: žena Miljana, sin Uroš, ate, tast in tašča, brat Jože, brat Janko z družino, sestre Anica, Sonja in Tinz družinami, sestra Minka, tete in ostalo sorodstvo
Kjer si bila, je praznina, kjer si zdaj, pa bolečina.
ZAHVALA
Nenadoma smo izgubili v starosti 43 let nepozabno ženo, mamo, staro mamo
LJUDMILO ULEPIČ
Pavla vds 10, Tržišče
Prisrčno se zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč, kolektivom DANA Mirna, T^ZD za vleko vlakov Ljubljana, NOVOLES Trebnje, Kadetska šola za miličnike v Tacnu, pevcem iz Mokronoga, župniku za opravljeni obred, gasilskemu društvu, društvu upokojencev Tržišče za spremstvo na zadnji poti, osebju nevrološkega oddelka splošne bolnice Novo mesto za nego, predstavniku krajevne skupnosti Tržišče, tov. Pungerčarju za poslovilne besede in darovalcem vencev.
Žalujoči: mož Andrej, hčerki, sinovi, sestra ter ostalo sorodstvo
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k pjemu j
spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
u starosti zar in pradedek
Po težki bolezni nas je v 80. letu starosti zapustil dragi mož, oče, brat, dedek
' Jek
JAKOB AGNIC
Vranoviči 16'
Iskreno sc zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam v težkih dneh stali ob strani, izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje in ga v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala sosedi Nežki Švajger za nesebično pomoč med boleznijo. Zahvaljujemo se osebju Onkološk. inštituta v Ljubljani za skrb med zdravljenjem in ZD Črnomelj za lajšanje bolečin. Prisrčna hv.
duhovniku za lepo opravljeni obred, LD Gradac za organizacijo pogreba, GD Krasineč in GD Vranovi spremstvo, praporščakom in upokojencem. Zahvaljujemo se godbi na pihala, govornikom An ter,. ■ Kambiču pred hišo žalosti, Antonu Pezdircu in Francu Vrviščariu pa za tolažilne besede pri odprte n grobu. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
ŽALUJOČI: žena Pepca, šest sinov in šest hčera z družinami, brata in Sestra z družino ter
ostalo sorodstvo
■
r
^41 (1783) 13. oktobra 1983
DOLENJSKI LIST
mmm
Četrtek, 13. okrobra - Edvard Petek, 14. oktobra - Nedeljko Sobota; 15. oktobra - Terezija Nedelja, 16. oktobra - Hedvika Ponedeljek, 17. oktobra - Ignac Torek, 18. oktobra - Luka Sreda, 19.'oktobra - Etbin Četrtek, 20. oktobra - Irena
LUNINE MENE
13.	oktobra ob 20.42 - prvi krajec
1IJ
«S
NOVO MESTO — DOM. JLA: Od
14.	do 16. 10. ameriški film Nihče ni popoln. Od 17. do 19. 10.
SLUŽBO DOBI
ZAPOSLIM delavca v kovinski Stroki. Andrej Peric, V Ragov log 1.
NUDIM honorarno zaposlitev mlajši upokojenki za 3-umo čiščenje lokala v Novem mestu. Ponudbe na telefon 21-216.
STANOVANJA
SOBO ODDAM samskemu. Cesta herojev 33/a, Novo mesto.
DVEMA MIRNIMA dijakinjama oddam stanovanje. Naslov v upravi lista (4499/83).
SOBO oddam. Katic, Kajuhova 17, Krško (nad vrtcem).
a:::::::::::::::::::::::::::::::::;::::::::
jj Kmetijski stroji jj
TRAKTOR TV 730 prodam. Ivan Šiško, Mali Slatnik 4, Novo mesto.
TRAKTOR DEUTZ (30 KS) prodam. Miha Orešar, Dobeno 7, Brežice.
TRAKTOR EICHER v dobrem stanju, s koso prodam. Telefon (068)69-367.
PORSCHE, generalno obnovljen (38 KM), v zelo' dobrem stanju, prodam. Telefon 32-109.
POCENI PRODAM mlatilnico in sejalnico za žito. Blaž Štern, Goriče 2, 64204 Golnik, telefon (064)57-032.
TRAKTOR UN1VERZAL 445 v zelo dobrem stanju in po zelo ugodni ceni prodam. Ima 1600 delovnih ur. Jože Avguštin, Gor. vas - Retepe 43, 64220 Škofja Loka.
VARNOSTNO STREHO za IMT 533-539 ugodno prodam. Naslov v upravi lista (4498/83).
Motorna vozila
KOMBI ZASTAVA 435 K prodam.
K Roku 67, Novo mesto.
L 4, letnik 1978, prodam. K Roku 67, Novo mesto.
ameriški vestern Zadnji junak Divjega zahoda.
BREŽICE: 14. in 15. 10. nemški film Grške fige. 14. 10. ameriški film Svet seksa. 15. 10. ameriški film Manitu. 16. in 17. 10. ameriški film Peklenski pregon. 18. in 19. 10. slovenski film Rdeči Bugi.
ČRNOMELJ:	13.	in 16. 10.
italijanski film Zatočišče izgubljenih. 14. in 16. 10. ameriški film Pregon čez Ameriko. 18. 10. ameriški film Sončni sijaj. 20. in 23. 10. francoski film Horoskop.
KOSTANJEVICA: f5. 10. angleški film Lov na Stegnerja. 16. 10. ameriški film Bitka med zvezdami.
19.	1-0. jugoslovanski film Zbiralci petja.
SEVNICA: 14. in 15. 10. ameriški film Jezdec prihaja. 16. 10. ameriški film Jabolka. 19. in 20. 10. ameriški film Invazija tretjih bitij.
PRODAM tovorni avto kasonar TAM (110 konjev), letnik 1975. Telefon (068)58-690.
R 4, letnik 1979, prodam. Cena
130.000	din. Kostrevc, Jablan, Mirna peč.
ZASTAVO 101, letnik 1974, registrirano do oktobra, prodam. Bevec, Mestne njive 4/11, Novo mesto.
R 12 letnik 1974, prodam. Jože Turk, Mala Cikava 14, Novo mesto.
MOTOR in MENJALNIK ter ostale rezervne dele za ZASTAVO 750 zelo poceni prodam. Matič, Soteska 46, Straža.
R 4 TL, letnik 1977, prodam. Telefon 20-567, popoldne.
VW, letnik 1960, nemški, prodam. Cena 7 M. Jože Tramte, Zloganje 30, Škocjan.
ZASTAVO 101, letnik 1977, registrirano do 1. septembra 1984, ugodno prodam. Janez Zupet, Škocjan 66.
ZASTAVO 750 S, letnik 1978, registrirano do 18. aprila 1984, prodam. Alojz Hrastar, V brezov log 18, Novo mesto, telefon
24-948.
MOTORNO KOLO PRiMA prodam. Cesta herojev 33 a, Novo mesto.
126 P, letnik 1980, prodam. Cesta herojev 33 a, Novo mesto.
SPAČKA, letnik 1976, obnovljenega, prodam. Cesta herojev 33 a, Novo mesto.
FIAT 750, letnik 1975, vozen, prodam. Sajevic, Žužemberk 26.
ZASTAVO 101, letnik 1978, prodam. Telefon (068 ) 25 -006, Cesta brigad 29, Novo mesto.
LADO, letnik 1976, ugodno prodam. Janez Jaklič, Sahovec 5, Dobmič.
126 P, letnik 1980, prevoženih 18000 km, prodam. Šerovič, Nad mlini 43, Novo mesto, telefon
23-957.
PRODAM ali zamenjam za traktor tovorni avto 5706 RTH, kasonar (12 ton). Albin Pacek, Kalce-Naklo 5, Podbočje.
VW 1200, 2500 km po generalni, ugodno prodam ali zamenjam za motor 200 D, motorno kolo ali hi-fi. Telefon (068) 81-106.
GOLFA, karamboliranega, prvi desni kraj, poceni prodam, Franci Žibert, Kladje 13, Blanca, telefon 75-707.
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto.
USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnie.	►
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar.
UREDNIŠKI ODBOR: Ksenija Khalil (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Flia Bačer, Andrej Bgrtelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Zdenka Lindič—Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Žoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Jože Matkovič. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 15 din. Letna naročnina 600 din — Za delovne in družbene organizacije 1.200 din — Za inozemstvo 20 ameriških dolarjev c-z. 50 DM (oz. ustre/na druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100—620—170—32000—009—8—9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komericolne oglase 250 din, za razpise, licitacije ipd. 350 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 380 din, 1 cm na prvi strani 500 din. Vsak mali oglas do 10 besed 115 dir, vsaka nadaljnja beseda 12 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skui>ščine SRS (št. 421 — 1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje dnvek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu. 62100—603—30624 — Naslov uredništva: 68001 Novo mesto. Glavni trg 7, p. p. 33,telefon (068) 23-606 - Naslov skupnih služb DITC: Germova 3, p. p. 33, tel. 22—365 in 22—551 — Naslov ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka: Jenkova 1, p. p. 33, telefon (068) 24-006 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC, to/d Grafika, Novo mesto — Pervni film' in tisk: Ljud-kn pravica, Ljubljani.
POCENI PRODAM Z 101, letnik 1974, v voznem stanju ter malo rabljen 140-litrski hidrofor. Informacije po telefonu (068)
79-106.
FIAT 850 special, letnik 1970, prodam. Cesta herojev 21. Novo mesto.
PRODAM ŠKODO 120 L, FIAT 126 P, letnika J 979, m VW 1200, letnik 1976. Informacije na telefon 58- 623 ali na naslov: Jože Kočevar, Križevska vas 22, Metlika.
VW 1300, karafnboliran, letnik 1967, registriran, prodam. Telefon 23-807, po 17. uri.
AVTO LADA, letnik 1979, prodam. Zupanc, Šegova 20, Novo mesto, telefon 23-190.
ZASTAVO 750 luxc, letnik 1977, prodam. Telefon 22-334.
FIAT 750, letnik 1977, ugodno prodam. Rafael Fink, Dol. Topli-ee 224.
ZASTAVO 101 S, letnik 1979, prodam. Informacije na teL 25-777 od 16. do 18. ure ali od
18.	ure dalje na naslov: Tomažin, Šukljetova 13, Novo mesto.
FIAT 125, italijanski, motor special, ugodno	prodam.	Telefon
23 219 zvečer.
AUSTIN 1300, registriran do 26. septembra 1984, prodam. Telefon 23-219, popoldne.
AUSTIN 1300 ugodno prodam. Prečna 19, Novo mesto, telefon
23-486.
126 P letnik 1978, prodam. Inf. na tel. 25-226 popoldne.
PRODAM Fiat 126. Informacije na tel. 24 - 221.
PRODAM HUSQVARNO-250 ccm3. Letnik 1980 v odličnem stanju z rezervnimi deli, ter Suzuki 125 ccm3 s carinsko deklaracijo. Informacije Smrekar Beno v Brezov log 59. Tel.: 22-782.
ZASTAVO 750, letnik 1974, obnovljeno, po ugodni ceni prodam. Darko Cekuta, Hrvaški brod 4, 68310 Šentjernej.
MOTOR MZ 250 prodam. Marjetič, Gorenje Radulje 10, Bučka.
ZASTAVO 101 prodam po delih. Janez Bregar, Dobruška vas 34, 68275 Škocjan.
ZASTAVO 101 M, letnik 1980, po ugodni ceni prodam. Ivan Balaba-nič, K Roku 29, Novo mesto.
ZASTAVO 101, letnik 1975, registrirano do junija 1984. prodam za 7,5 M. Telefon (068) 23-584.
FIAT 750 SC, letnik 1979, prodam. Ana Milčinovič, telefon 58-664.
DIANO, letnik 1978, obnovljeno, registrirano do avgusta 1984, ugodno prodam. Telefon
24-022, Uroš Kaplan, Cesta herojev 62. 4. nadstropje („plava laguna") od 14. do 16. ure ali zvečer.
LIGODNO PRODAM VW brezhiben * in prikolico za osebni avto, ali menjam za traktor. Obradovič, Kočarija 15, 68311 Kostanjevica.
FIAT 126, letnik 1979, prodanp Seničar, Novoles — salon pohištva, Novo mesto, telefon
25-091.
PRODAM tovorni avto FAP - 15 -16 - BD z dvigalom H1AB 780 ali zamenjam za avto do 21 nosilnosti. Jože Jerič, Drska 21, Novo mesto.
PRODAM karamboliranega GOLFA, letnik 1978, in MZ, letnik 1979. Jože Avguštinčič, Jurčičeva 17, Trebnje, telefon 44-231.
P R O O A M
PRODAM zidno opeko - modelarec (4500 kom) in monto-zaloško (950 kom). Rado Prpič, Orehovec 16, Kostanjevica na Krki.
PRODAM dva rabljena fotelja rame-ne barve. Telefon 22-164, interna 98 - Matjaž.
TERMOAKUMULACIJSKO PEC AEG (4 KW), staro eno leto, prodam. Telefon 21-398.
PRODAM 2-letne sadike za živo mejo. Informacije:	Pokomy,
Cesta herojev 68, Novo mesto, telefon 24 - 289.
PRODAM kuhinjo s štedilnikom na trda goriva, novo pomivalno korito, električni in plinski štedilnik. Milena Semenič, IMV Novo mesto, telefon 23-311 ali
22-511 (dopoldne).
PRODAM malo rabljen štedilnik (2 plin, 2 elektrika) po ugodni ceni. Pavel Čerček, Šegova 8, Novo mesto, telefon 24-147 po 15. uri.
PRODAM 'dobro ohranjen hrastov sod (2500 litrov). Feliks Pograjc, Gabctjc 57, 61356 Dobrova pri Ljubljani, telefon (061) 641-023.
PLINSKO PEC in PONI KOLO na prestave prodam. Tel. 24 - 404.
STARO VINOGRADNIŠKO PREŠO na vreteno (špindcl) in kamen, postavljeno blizu Mokrono-
ta, ugodno prodam. Kveder, attnerjeva B-6, 61000 Ljubljana.
OTROŠKO ZIBELKO, nerabljeno, prodam. Matič, Soteska 46, Straža.
PRODAM mladiče (nemške ovčarje) odličnih staršev. Informacije v popoldanskem času na Gumber-ku pri Ratežu. Viktor Antončič.
PARCELO (4 are) na Vrhu prfPaH, elektrika in voda na parceli, prodam. Novak, vas Krka 26, Novo mesto.
UGODNO PRODAM gradbeno parcelo z yso dokumentacijo in gradbenim dovoljenjem v Krškem. Telefon (061) 852-176.
PRODAM junca, težkega okrog 600 kg. Štefan Količ, Veliki Podlju-ben 2, Uršna sela.
PRODAM peč za centralno ogrevanje, rabljeno. Telefon 24—988.
PRODAM novo peč Tam-Stadler za centralno ogrevanje (50.000 kalorij) s 1504itrskim bojlerjem. Dam po ugodni ceni. Florijan Jaketič, Vinica 38, ali telefon (068) 55-336, od 16. ure dalje.
PRODAM pevsko ozvočenje Dina-cord (100 W) z cehom. Darko Plut. Ručetna vas 13, 68340 Črnomelj, telefon (068)56 -213, dopoldne.
SPALNICO ugodno prodan^ Informacije dopoldne na telefon 21-881.
PRODAM mizarski kombinirani stroj HOBI. Krhin. Ratgž 18, Brusnice.
PRODAM kurilno olje s cisterno (4500 1)' in gorilnik. Telefon 72-661, Krško.
FRANCOSKO POSTELJO z jogijem prodam. Telefon 24-353.
PRODAM grozdje žametno črnino, kvalitetno, 14 % sladkorja. Cena
20,00	din za 1 kg. Milan Voglar, Brezovska gora 17, Leskovec.
ETAŽNO PEČ (20000 kalorij) prodam. Telefon 44-278.
UGODNO PRODAM 160 vreč cementa. Naslov v upravi lista (4500/83).
PRODAM italijansko peč na olje ter telefonski aparat. Naslov v upravi lista (4501/83).
MALO RABLJEN KAVC z zložljivo posteljo in dva fotelja ugodno prodam. Telefon (068) 69-133.
PRODAM spalnico Nada, rabljeno pol leta. Ogled pri Tomu Maleri-ču, Vojna vas 14, Črnomelj, vsak dan.
NEMŠKO OVČARKO z rodovnikom, staro 8 tednov, prodam. Okroglič, Ločna 13, Novo mesto.
NUJNO PRODAM pevsko ozvočenje 400 W, FBT ojačevalec, orgle VJSCONT in trobento YAMA-HA. Slavko Antončič, Gor. Gradišče 25, 68310 Šentjernej, telefon (068) 67-173.
TERMOAKUMULACIJSKO PEC (3 kvv) prodam. Banič, Majde Šilc 9, Novo mesto.
PRODAM, črno-beli televizor Gorenje in zamrzovalno skrinjo. Telefon 23-979.
JUNCA, starega dve leti, prodam. Anton Muhič, Koroška vas 9, Novo mesto.
PRODAM plemenske kunce (orjake in ovnače). Ogled možen v nedeljo dopoldne. Branko Jurman, Heroja Starihe 12, Črnomelj.
PRODAM turistični kajak, popolnoma nov. Cena 12.000 din. Dušan Merhar, CKŽ 31, Krško, telefon 71-542.
KRZNENO JAKNO (lisica) številka 40 prodam. Telefon 24-006 (dopoldne).
PRODAM rabljen strešnik - bobro-vec, približno 2000 kosov — primemo za vikende ali čebeljna-ke. Cena po dogovoru. Franc Kromar, Hrovača 51, Ribnica, telefon 851-458.
PEČ za centralno ogrevanje Husq-vama (25000 kalorij), malo rabljeno, kompletno, z oljnim gorilnikom in opremo prodam. Cena 35.000,00 din. Informacije na telefon 25-049, po 15. uri.
SODE (200 litrov, rabljene) in 25 litrov - plastične hoboke, ugodno prodam. Florjančič, Nad mlini 46, Novo mesto, telefon 25-049.
SPALNICO in kombiniran štedilnik prodam. Jakob Kelc, Ljubljanska 17, Novo mesto.
PRODAM klubsko mizo in otroško posteljo. Telefon 25-911.
POCENI PRODAM 5 rn2 tervola debeline 5 cm. Alojz Vidmar, Dolenja vas 7, Otočec.
kupim
KUPIM kombinirano peč za kopalnico (tudi kurišče). Telefon
23-563, Modic, Ločna 40 a, Novo mesto.
KUPIM rabljen, vendar intakten invalidski voziček, ki bi ga lahko uporabljala starejša oseba, prizadeta od kapi. Ponudbe pošljite na naslov Anton Medved, Hrastinska pot 17, Brežice, ali telefon 61-163.
ZA SPACKA kupim brezhiben motor. Kink", Otočec 86, telefon 85-135.
KUPIM rabljen, lahko karambohran traktor. Metelko, telefon 81-253, do 15. ure.
RAZNO
PREDSTAVNIŠTVO RENAULT vzame v najem stanovanjsko hišo za družino z dvema otrokoma v Novem mestu ali bližnji okolici. Šifra: „REDNI PLAČNIK".
ČE SI SAMA, oglasi se muzikantu, vdovcu, uslužbencu srednjjh let, nealkoholiku, nekadilcu, ki išče revno, pridno, lepo gospodinjo. Otrok ni ovira. Starost od 28 do 45 let, poroka ni izključena.
- Šifra: „NE BO TI ŽAL".
35-letni belokranjski fant z dobro službo, majhno mehanizirano kmetijo, novo hišo in gospodarskim poslopjem ter avtomobilom želi spoznati zaradi poroke dekle (vdovo ali ločeno), staro od 20 do 35 let Otrok ni ovira. Ponudbe pošljite pod šifro: „ZIMA 84“.
46-letni moški želi spoznati preprosto žensko, delavko, do 46 let. Lahko je tudi brez službe, važno je, da je dobra gospodinja in bi se želela preseliti k meni. Mamica -samohranilka ali razvezana, oglasi se pod šifro DOBRA GOSPODINJA!
NAJRAJE REGIJSKO, SICER PA SAMI
NOVO MESTO - Po vsej Dolenjski, posebno pa v novomeški občini, postaja čedalje bolj pereče vprašanje, kam s posebnimi odpadki, kot so zaščitna sredstva za rastline, kemične snovi, stara olja, razne kisline in lugi, galvanizacijske, gošče, in drugimi, ki se ne smejo odlagati na splošna smetišča, marveč jih je potrebno prej nevtralizirati ali uničiti. Konec lanskega leta je bil imenovan regijski iniciativni odbor, ki naj bi predlagal ureditev tega problema za več občin. Ker ni videti, da bi doslej prišlo kaj dlje od imenovanja iniciativnega odbora, so Novomeščani sklenili v zadevo podrezati, sicer bodo prisiljeni iskati rešitve le zase.
Dragi mami TEREZIJI TURK iz Gorenjega Mokrega polja želimo vse lepo za njen god in bližnjo
80-letnico ter ji kličemo še na mnoga zdrava leta. Njeni otroci Martina, Tončka, France, Ivan, Rezka in Jože z družinami. Vnuki in pravnuki pa ji pošiljajo koš poljubčkov.
^OBVESTILA I
OBVEŠČAMO cenjene stranke, da smo odprli SERVIS ELAN-ALPINA, kjer montiramo in popravljamo alpske in tekaške smuči ter smučarske čevlje. Odprto je vsak dan od 16. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 11. ure. JANEZ PIRKER, Straška 7, 61310 Ribnica, telefon (061) 861-651.
KMALU IZID „KRKE“
METLIKA - V tem kraju živeči slovenski pisatelj Jože Dular pričakuje izid svojega najnovejšega romana „Krka pa teče naprej", ki ga bo izdala Mladinska knjiga. Roman, s katerim je Dular zaključil svoj pisateljski cikel o Krki (vanj sodita še zbirka novel in črtic „Ljudje ob Krki" in roman „Krka umira"), obsega dva dela in šteje za najzajet-nejše prozno delo tega književnika. Knjiga naj bi izšla že konec oktobra, ker jo menda nameravajo predstaviti na bližnjem knjižnem sejmu v Beogradu.
NEKAJ NOVIH ŠTEVILK
KOČEVJE - Po ugotovitvah Statističnega urada SR Slovenije je kočevska občina štela konec minulega leta 18.577 prebivalcev in je bila po številu prebivalstva med 65 slovenskimi občinami na 43. mestu (medtem ko je po površini draga največja slovenska občina, saj meri kar 765,86 kv. kilometrov).
V vseh slovenskih občinah je bilo konec minulega leta 1,938.395 stalnih prebivalcev. Od tega je bilo 941.198 moških in 997.198 žensk. K presežku skoraj 56.000 žensk je gotovo veliko pripomogla tudi zadnja vojna, ki je še posebno prizadela moško prebivalstvo.	A.	A.
KAČJI PIK NI TAKO NEVAREN?
KOČEVJE - Na vprašanje ltasove delegacije, zakaj zdravstveni dom nima na razpolago dovolj seruma proti kačjim pikom, oziroma če ga sploh ima, je dal zdravstveni dom Kočevje tak odgovor:
Ni res, da zdravstveni dom nima seruma proti kačjemu piku. Opozorili pa bi radi tudi, da je najnovejša revizija doktrine oskrbe kačjega pika na terenu serum sploh črtala in ga celo odsvetuje. Zapleti po uporabi seruma so lahko včasih zelo nevarni. Dosedanja praksa je pokazala tudi, da uporaba seruma nima večjega vpliva na nadaljnji potek. Ugrizi naših kač so dejansko zelo redki, količina strupa pa običajno ni tolikšna, da bi ogrožala življenje.
PORUŠENI JEZOVI
ČRNOMELJ - Čeprav so zaenkrat naravni pogoji za življenje vodnih živali v vodotokih v črnomaljski občini razmeroma dobri, pa je zaskrbljujoče dejstvo, da sta izmed 29 jezov nepoškodovana le dva. Prav gotovo bi jih morali vsaj nekaj obnoviti in redno vzdrževati, saj se s propadom jezov predvsem v sušnih mesecih stanje voda zniža do takšne mere, da ne le zmanjšuje življenjski prostor vodnim živalim, temveč celo ogroža njihovo življenje.
NA TRGATEV V WUPPERTALU
V zahodnonemškem Wuppertalu bo 22. oktobra spet veselo, saj bodo zdomci spet pripravili t. i. slovensko vinsko trgatev. Prireditev se bp začela ob 19. uri v ulici In der Mirke 1, za veselo razpoloženje bo skrbel kvintet „Oto Lesjak" iz Hildena, nastopila bo slovenska folklorna skupina z imenom Ljubljana—Essen, poskrbljeno pa bo kajpak tudi za jedačo in pijačo. Vabljeni!
SAMOUPRAVNO BREZ POŠTE
STARA CERKEV - V Stari cerkvi pri Kočevju je ukinjena dostava časopisov in pošte ob sobotah. Na vprašanje delegatov in občanov, zakaj, so dobili odgovor, da je delovni čas pošte usklajen s samoupravnim sporazumom o delovnem času poštnega prometa in pismenim soglasjem krajevne skupnosti Stara cerkev.
PARCELO (38 arov - pašnik) v bližini Novega mesta prodam. Telefon 23-117.
v bližini Šentjerneja prodam nov vikend (5 x 6 m) z elektriko in 7 arov vinograda. Dostop možen z avtomobilom. Cena 50 M. Jože Antončič, Praproče 1, 68220 Šmarješke Toplice.
GRADBENO PARCELO (1200 m2) v obrtniški coni v Leskovcu pri Krškem prodam. Informacije na telefon (068) 71-878, od 16. do
19.	ure.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete
TEREZIJA
ZELINGAR
iz Dolža 10
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, pokojni darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi Domu starejših občanov, Osnovni šoli Šmihel, SGP Pionir, Srednji kmetijski šoli Grm, OO sindikata Iskra in delavcem iz Iskre ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
ŽALUJOČI: mož Tone, sinova Janez in Tone, hčerke Cvetka, Marija in Anica z družinami, sestri Angelca in Marija z družinama
ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je nenadoma za vedno zapustil dobri mož, oče, stari oče, brat in stric
JOŽE MURGELJ
iz Koroške vasi 15, borec NOV
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Hvala sosedom, osnovni organizaciji ZB Podgrad, dr. Petru Kapšu in drugemu zdravstvenemu osebju za dolgotrajno zdravljenje, delavcem organizacij združenega dela Novoteks, še posebno delavcem TO Trgovina, Zavodu za socialno medicino in higieno, SGP Pionir TOZD MKI ter kolesarskemu društvu. Hvala tov. Hrovatiču in tov. Murnu za tople poslovilne besede, pevcem in godbenikom.
ŽALUJOČI: žena Marija, otroci Marija, Jože in Ivan z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naših dragih
JOŽEFE in MARIJE HUDAU
iz Gradišča 8, Šentjernej
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, nam pomagali v najtežjih trenutkih, pokojnima darovali cvetje in vence ter'ju spremili na njuni zadnji poti. Hvala duhovniku za lepo opravljeni obred. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
VSI NJUNI
Dolgost življenja našega je kratka, kaj znancev že zasluga je lopata!
Odprta noč in dan so groba vrata, al dneva ne pove nobena pratka.
ZAHVALA
Ob mnogo prerani in boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, strica in
botra
JOŽETA JERINA
iz Mokronoga
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so ga spremili na zadnji poti, in vsem, ki so nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter z nami sočustvovali. Posebno se zahvaljujemo kolektivu ISKRA Mokronog za organizacijo pogreba ter SGP PIONIR Novo mesto, OŠ Mokronog, sosedom, pevcem in tov. Stanku Pleskoviču za ganljive besede slovesa ob odprtem grobu. Iskrena hvala tudi župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: žena Tončka, hčerka Tanja, sinovi Jože, Rudi, Zvone, sestre ter ostalo sorodstvo
&
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je 6. oktobra zapustil naš dragi mož, oče, brat, stari oče in stric
ALBIN ŽAGAR
Vinica 5, Šmarje ta
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se kolektivu Krka in Mercator ter župniku za opravljeni obred.
ŽALUJOČI: žena Milka, hčerki Marta, Albina z družino, brat Jože in ostalo sorodstvo
Mlinček stoji in nič ne ropoče, čaka na tebe zastonj, da spravil bi ga v pogon ...
ZAHVALA
V 60. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat
ANTON KUKAR
iz Podzemlja 27
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki so nam pomagali v Pne S,- trenut'c‘h, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti.
seoej se zahvaljujemo IMV-odd. servisna služba, društvu upokojencev Gradac, ZB Podzemelj, govorniku tov. Bajuku za poslovilne besede, godbi Metlika ter župniku za opravljeni obred. Vsem še
enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mama, žena Štefka, hčerki Jožica in Mimica z družino, brat in sestra z družinama ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
LADISLAVA KIRNA
se iskreno zahvaljujemo osebju nevrološkega oddelka bolnišnice v Novem mestu, posebno dr. Lapanjetu za ves trud in nego v zadnjih dneh življenja. Prav tako se zahvaljujemo krajevni organizaciji RK Bršljin, sekciji za vzdrževanje SV-TK naprav Ljubljana, DO Krka, tovarna zdravil, LB Novo mesto, govorniku ob odprtem grobu, pevcem iz Stopič, duhovniku za opravljeni obred, sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki so nam izrekli sožalje, nam v dneh bolečine stali ob strani, vsem, ki so pokojnemu darovali cvetje in se udeležili slovesa.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi, ko nam je težka bolezen iztrgala ljubega moža, očeta in starega očeta
ALOJZA KERINA
iz Ardra 24 pri Raki
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, pokojnemu darovali cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi prerani zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo družinam Vidovič, Bajc in Zalokar za nesebično pomoč, DU Raka za organizacijo pogreba DO Djuro Salaj Krško in IGM Sava, pihalni godbi, pevcem za zapete žalostinke, govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu, župniku za opravljeni obred ter vsem neomenjenim, ki ste nam kakorkoli pomagali.
Žalujoči: žena Justina, sinova Franci in Lojze ter hčerka Majda z družino
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše drage mame, babice in sestre
PAVLE RECELJ
roj. Radaj gostilničarke iz Šentjerneja
, ki ste nam ustno ali pisno izrazili sožalje, Naša zahvala velja zdravnikom in strežnemu .	-	-	a	zdravljenje in nego. Zahvaljujemo se dobrim
sosedom, domačinom m vsem, ki ste nam na kakršenkoli način nesebično pomagali. Iskrena hvala Konjeniškemu klubu Šentjernej, gasilski četi Šentjernej, Šentjemejskemu oktetu ter sekciji za gostinstvo Novo mesto. Zahvaljujemo se tudi govornikom veterinarju Alfredu Trenzu, Antonu Vovku, Poldetu Švalju ter družinskemu prijatelju Ladku Korošcu za ganljive poslovilne besede, kot tudi župniku za opravljeni obred.
r-
ŽALUJOČI: vsi njeni
ZAHVALA
V 71. letu starosti nas je za vedo zapustila naša draga mama, stara mama,
sestra in teta
ANA TURK
roj. Franko iz Vel. Brusnic 31
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, nam pomagalj v najtežjih trenutkih, pokojni darovali cvetje in vence ter jo spremili na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo kolektivu Hotela grad Otočec, SGP Pionir Novo mesto sektor El, pevcem za zapete žalostnike ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: sinova Marjan in Branko z družinama
Zlata mama si bila, s svojim zgledom si živeti nas učila, zdaj za vedno si od nas odšla, naj bo lahka zemlja, ki te je pokrila.
ZAHVALA
V 34. letu starosti nam je kruta usoda iztrgala i? rok ljubljeno ženo, mamo, hčerko in sestro
JOŽICO GOSENCA
iz Radoviče 84
Zahvaljujemo se celotnemu osebju kirurškega oddelka splošne bolnice Novo mesto, ki so se trudili, da bi ohranili mlado življenje, govornikom za poslovilne besede, pevskemu zboru in godbenikom iz Metlike, Obrtni zadrugi Metlika, Osnovni šoli Metlika, Ekonomski srednji šoli Novo mesto in župniku za opravljeni obred. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, pokojni darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na njeni prerani zadnji poti.
Žalujoči: mož Jože, hčere Vesna in Zdenka, sinček Tini, mama, atek, brat Martin z družino
ter ostalo sorodstvo
STANE
„Prenašanje tradicij NOB na mladi rad naj ne bo slepo prenašanje oblik in načina 'medvojnega dela mladih, ampak predvsem navajanje mladih na poštenost, delavnost, varčnost,“ pravi Stane Jajtič iz Kočevja, ki je med drugim tudi predsednik občinske zveze prijateljev mladine in glavni organizator vsakoletne Kurirčkove torbice.
„Preseneča me, česa vsega so sposobni današnji otroci, saj uspešno delajo v mnogih tehničnih dejavnostih, pri ročnem delu, raziskujejo zgodovino in pripravijo lepe prireditve. Tudi mi spto pred vojno želeli marsikaj takega, pa smo bili - vsaj delavski otroci - od tega odrinjeni Jaz sem rad igral in recitiral, pa so mi dali vedeti, da pri tem nisem zaželjen in naj grem,“ se spominja Stane Jajtič, ki je bil rojen leta 1928 v rudarski družini z osmimi otroki
„Pri turizmu gremo rakovo pot", pravi Stane, ki je predsednik Turističnega društva Kočevje in sekretar Hotela Pugled. „Spet bi morali obnoviti skupni organ pri občini, kjer bi se zbirali vsi zainteresirani za razvoj turizma To pa ni le gostinstvo in turistično društvo, ampak vse gospodarske in negospodarske dejavnosti
Rdeče mušnice zemenjali za karželjne
V Dobličah se je z gobami zastrupila cela družina — Izven življenjema nevarnosti
DOBLIČE - Čeprav so si nekateri že oddahnili, da je letošnja gobja sezona na Dolenjskem minila brez zastrupitev, bi bila večerja minulo sredo in zajtrk v četrtek kmalu usodna za Banovčevo družino iz Doblič pri Črnomlju.
10-letni Jože in 8-letna Marija Banovec sta skupaj z Antonom Meničem iz Doblič prejšnji teden nabila gobe. Poleg jurčkov so našli tudi nekaj gob rdeče barve, za katere so bih prepričani, da so karželjnL Mati Marija Banovec je, nič hudega sluteč, gobe pripravila za večerjo, naslednjega dne pa še za zajtrk. Že kmalu po 8. uri, takoj po uživanju, so starša Marija in Jože Banovec, hčerka Marija ter Anton llenič začutili v trebuhu hude bolečine. Brez odlašanja so se odpravili k zdravniku, od tam so jih najprej napotili v črnomaljski zdravstveni dom in zatem prepeljali v novomeško bolnišnico.
Po najnovejših zdravniških poročilih so vsi zunaj življenjske nevarnosti, vendar bodo morali še nekaj časa ostati na zdravljenju. Vse kaže, in to so pokazali tudi ostanki očiščenih gob, ki so jih nabirali in jedli, da so bile med karželjni rdeče mušnice.
B.	B.
Napačno je tudi, da kreditov za razvoj turizma in gostinstva v notranjosti praktično ni, z izjemo urejanja zasebnih turističnih sob. Naš hotel ustvari približno 30 odstotkov prometa s tujci, deviz pa sploh ne dobimo, čeprav bi bilo edino prav, da bi z veliko večino deviz razpolagal tisti, ki jih ustvarja," razmišlja Jajtič.
„Ne razumem, kako pri tako obsežni birokraciji ne vemo, koliko smo dolžni in komu je kdo kaj dolžan. Ne vemo niti tega, za kaj je bil porabljen denar iz emisije... Tudi nisem za odpis posojil Vsak, ki si je kaj izposodil, mora to vrniti, saj že tako zaradi Inflacije odplačuje manj, kot je dobil Tako pridni plačujejo za slabe delavce. “
„ Veliko govorimo o obveščanju, manjka pa glavno. Zakaj ne bi imeli časopisa -morda ga imamo, pa zanj ne vem - ki bi objavljal, katere surovine potrebuje to ali ono podjetje iz uvoza Morda bi se našel kdo v Jugoslaviji, ki take surovine proizvaja, in uvoz ne bi bil potreben. Podobno velja za investicije. Objavljali naj bi, kdo želi kaj graditi in zakaj. Gotovo bi se potem oglasil kdo, ki nima izkoriščenih vseh zmogljivosti, nepotrebna investicija - takih imamo pri nas ogromno - bi odpadla in prihranili bi veliko denarja "
Stane Jajtič je delal še v mnogih organizacijah in društvih. Tako je bil oz. je še na odgovornih položajih v Slovenski izseljenski matici, v Zvezi sindikatov, SZDL, bil je med ustanovitelji društva knjigovodij in ekonomistov, deloval je v Avto-moto društvu, društvu prosvetnih delavcev, KUD Svoboda itd. Za svoje delo je prejel ob letošnjem prazniku občine Kočevje plaketo Zbora cdpmbme,. J0ŽEPRlMC
m
SEZONA POLHARJENJA SE KONČUJE - Čeprav je letos žira po gozdovih dovolj, se nekateri polharji pritožujejo nad slabim ulovom. Znana polharja Ivan in Stane Bančič (prvi iz Ribnice, drugi iz Novega mesta) pa sta s sobotnim plenom v gozdovih nad Rakitnico dokazala, da le ni tako. (Foto: B. B.)
Jesensko republiško tekmovanje v ra jiogonijmetriji
SMRT V KOPALNICI
SEVNICA - Minulo soboto zvečer se je v kopalnici svojega stanovanja v Sevnici, Taborniška 21, smrtno ponesrečil 464etni Stefan Lešnik. Svojci so ga našli mrtvega v kadi okoli 20. ure. Kaže, da je Lešnika ubil električni tok, saj sta bili v času, ko se je šel kopat, tako vodovodna instalacija kot instalacija centralne kurjave pod napetostjo.
RADNA - Sevniški radioklub Amater je bil v soboto gostitelj jesenskega republiškega prvenstva v lovi na lisico.
Iskanje skritih oddajnikov z usmerjenimi antenami, malo večjimi od pištole, je vse bolj priljubljena disciplina, ki ne terja le tehnično usposobljenost, temveč tudi telesno pripravljenost Ni namreč šala preteci nekaj kilometrov čez dm in stm
EKSPLOZIJA V CELULOZI
KRŠKO - V torek, 4. oktobra, ob 7.30 je prišlo v kurišču parnega kotla št 2 (kurijo ga na mazut) v tozdu Energija tukajšnje Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj do eksplozije. Eksplozija, do katere je prišlo ob ponovnem zagonu - po 20-minutni prekinitvi obratovanja, je poškodovala nekatere dele kotla. Domnevajo, daje eksplozijo povzročila prevelika koncentracija mazut-nih plinov v kurišču. Popravilo bo trajalo kakšen mesec, v tem času pa bo tovarna obratovala z okoli 10 odstotkov manjšo proizvodnjo. Škode še niso ocenili.
Pet dni kasneje, v nedeljo okoli 18.45, je prišlo v isti tovarni do zastoja, ker se je iz do zdaj še nepojasnjenih razlogov poškodovalo okoli dva metra visokotlačne cevi lužnega kotla. Škodo so ocenili na 100.00 dinarjev. Če bodo poškodbo kmalu odpravili, proizvodnja ne bo bistveno trpela.
po gozdu in jasah, kjer so skriti ti oddajniki - „lisice“.
Pri Jutranjki se je zbralo nad 70 tekmovalcev iz 19 klubov. Večino prvih mest so pobrali Domžalčank tako pri pionirjih - Janez Puhan (Sevničan Jani Kuselj je bil osmi) kot pri junioijih - Aleš Gerčar (Igor Jazbec iz Sevnice je bil dvanajsti) in seniorjih — Simon Mermal. Pri ženskah je zmagala Sandra Seketin iz Ilirske Bistrice, Sevničanka Mojca Pinterič je bila v tej konkurenci sedma. Pri veteranih je zmagal gost iz radiokluba Arena iz Pulja, Mihael Weidlich.
Vsa tehnična oprema je nastala v tehničnem laboratoriju Zveze radio-materjev Slovenije. Tudi obdelava rezultatov tekmovanja je bila na ravni elektronikov - z računalnikom. Sevniškim radioamaterjem so priskočili na pomoč pri izvedbi prireditve Mercator, Merx, Jutranjka, sevniška krajevna skupnost ter obrtnika Franci Vrtovšek in Anton Kranjc.
A. Ž.
Strah in trepet za šoje
Novomeščan Karel Adam si sam pripravlja limanice Navzlic letom še zmeraj pleza po drevju
NOVO MESTO - O Karlu Adamu v Novem mestu ni potrebno izgubljati besed. Pozna ga staro in mlado, še posebej pa je iskan v teh dneh. Adam je namreč daleč naokoli poznan in priznan lovec na šoje, prav jesen pa je čas, ko si marsikdo želi z njim poskusiti lovsko srečo. Kajti le redkokdaj se iz gozda vrača praznih rok.
Lov na šoje je svojevrstna umetnost, ki nima s klasičnim lovom prav nič skupnega. Edino orožje Karla Adama so limanice pa piščal in vreča. In kakšen je sploh ta lov?
Najprej je potrebno poiskati primeren gozd, nato še primemo drevo, vse pa zraven kakšne njive, kjer se šoje najraje zadržujejo, čeprav ima Adam na grbi že sedem križev, prav nič ne pomišlja, ko se zavihti na drevo, da ga pripravi za kasnejši lov. Treba je namreč
obsekati nekaj vej, nanje pa potem zatakniti limanice, v doma pripravljeno in skuhano lepilo namočene vejice. Ko je delo na drevesu opravljeno, se začne priprava hišice ob deblu. Ta mora biti seveda dobro zamaskirana in zakrita in šele potem se lov lahko prične. S posebno piščaljo Adam, skrit v skrivališču pod drevesom, oponaša glas sove. Bojevito šojo, ki se želi podnevi sovi maščevati za nočno nadlegovanje, ta glas privabi, prileti k drevesu in sede na vejo, „opremljeno“ z limanicami. Vse ostalo je lahko predvidljivo.
Ko vprašaš Adama, koliko šoj je na tak način ulovil, skomigne z rameni „Dogaja se, da se vračam praznih rok,“ pravi, „prav tako pa se lahko zgodi, da jih je v vreči po deset in več. Kmetje so najbolj veseli, ko se vračam s polno vrečo, kajti šoja je za njihova polja in posevke ena največjih škodljivk."
B. B.
E
25 tisoč itrov goriva se je razlilo po travi
Hude posledice prometne nezgode uri Beli cerkvi
BELA CERKEV - Kar pet ur je bil v petek popoldan zaprt promet na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom. Vzrok temu je bila huda prometna nezgoda, do katere je prišlo, kp je Janez Novak iz Kočevja s tovornjakom cisterno in polpriklopnikom, lastjo Avtokočev-ja, dohitel kolono vozil, ki je zmanjševala hitrost. Novak je vozil v prekratki varnostni razdalji in ni utegnil pravi čas zavreti, zato je # zavil na levo in • pri tem oplazil tovornjak romunske registracije.
Posledice oplazenja so bile hude. Cisterna je iz magistralne zdrknila na vzporedno regionalno cesto, od tam pa se je prevrnila na travnik. V vozilu je bilo preko 15 tisoč litrov super bencina in skoraj enaka količina dieselskega goriva, namenjenega črpalki v Trebnjem. Vsebina cisterne se je ob prevračanju razlila po travniku in navzlic hitri akciji vseh je uspelo rešiti le kakih 5 tisoč litrov goriva, preostalih domala 25 tisoč pa se je razlilo. Škoda je ogromna in so jo po prvih podatkih ocenili na preko 4 milijone dinarjev.
Josip Štulac: Vse se enkrat konča.
24-tet vriskal in vihtel zastavo
j Josipa Štulca iz Močil j pri Starem trgu je utišala šele nesreča
l|
:
KORISTNA VEŠČINA - Predsednik Zveze radiomateijev Slovenije Franci Mermal izroča pokal Sandri Seketin. (Foto: A. Železnik)
OROPAN NA GORJANCIH
PLANINA - Roparski napad je minulo soboto okoli 15. ure pri Planini na Gorjancih doživel 52-letni Franjo Matijaščič iz Otruševca 53 pri Bregant Oškodovani je pešačil o cesti od Brezovice proti Planini, o so ga nenadoma dohiteli trije moški in ustavili. Dva sta ga takoj zgrabila, eden pa mu je izmaknil denarnico in iz nje vzel 6.800 dinarjev. Napadalci so po napadu zbežali. Dosedanje poizvedbe, ki so jih opravili kostanjeviški miličniki, kažejo, da so dejanje storili 26-letni Branko Brajdič, 22-letni Srečko Kovačič in 31-letni Darko Brajdič, vsi iz romskega naselja Kerinov grm. Branka Brajdiča in Srečka Kovačiča so že dan kasneje prijeli v Šutni pri Kostanjevici, medtem ko je Darko Brajdič še na prostosti. Za prva dva je preiskovalni sodnik odredil pripor.
RDEČI ČETVERČKI - Ivanki Pirnatovi z Drske v Novem mestu zraste na vrtu ob zidanici v Semiču marsikaj dobrega, vendar pa takšnega pridelka, kot je rdeča pesa velikanka (na sliki), še ni imela. Posejala je običajno seme, kupljeno v trgovini, pognala pa je le malo manj kot 3 kg težka četverna pesa.
ZANIMIVEJŠE V DISKU
Z današnjim dnem bo ponovno začel delati novomeški Disco 068 v prostorih picerije* na Glavnem trgu. Vsak četrtek bosta Tomo Bartelj, ki vodi disko, in Drago Vovk pripravila program stare popularne glasbe, enkrat na mesec pa v disko povabila tudi gosta iz popevkarskih in glasbenih krogov. Sicer pa bo običajna disko glasba za ples še v vsak petek in soboto od 21. do 2. ure.
! STARI TRG - Leta 1955 je j takrat 22-letni Josip Štulac iz ! hrvaške Vivodine prišel kot ce-; star v Stari trg, kjer so kopali za ! vodovod. Takoj se je vključil
• tudi v tamkajšnjo folklorno sku-! pino, in čeprav poprej staro-j trških ljudskih običajev ni po-
■ znal, je kmalu postal dober ple-j salec
Svatovsko obredje, s katerim ! Starotržani predstavljajo svoj
■ kraj, zahteva tudi zastavonošo in
■ naključje je hotelo, da je po ! dveh letih plesanja ostareli za-! stavonoša ponudil zastavo Jo-
• sipu; ta jo je nosil 24 letin je bil
• edini član, ki je tako dolgo
■ vzdržal v folklorni skupini.
• „Dve leti je od tega, kar seffl
• se moral posloviti, a še vedno mi
■ je žal in mnogokrat obujam spo-
• mine na leta, ki sem jih preživel J s folkloristi tako na vajah kot na
■ nastopih po vsej Sloveniji. Naj'
2 večji dogodek leta pa je bil zame
• nastop na črnomaljskem jurje-| vanju, ki ga najbolj pogrešam, | opažam pa, da tudi obiskovalci ! pogrešajo mene, saj me večkrat 5 povprašajo, zakaj ne vihtim več 1 zastave," pravi otožno Štulac.
3 Drog, na katerem je ruta, ki i predstavlja zastavo, sicer ni tako ; težak, da ga pri svojih petdesetih | letih ne bi mogel vihteti 12 3 minut, kolikor traja svatovski i obred, vendar si je poškodoval 3 grlo, ki je pri zastavonoši skoraj ; pomembnejše kot moč.
:	„Ce	banderovec ne zakikirika,
] potem ni nič,“ pravi o vriskanju. ] „Jaz sem znal kikirikati kot pe-
• telin, danes pa je že težko najti j fanta, ki bi dal od sebe pravi in : tako močan glas,“ pripomni Jo-
! “P-
M.BEZEK
Sporne metliške stopnice
A
Nove stopnice ob nekdanji osnovni šoli razburil metliško javnost — IS: „Nočni trezor mora biti viden'
METLIKA - Stopnice, ki so jih „prilepili“ ob pročelje nekdanje šole na Partizanskem trgu in ki bodo vodile do ničnega trezorja, so med Metličani vzbudile negodovanje, saj kazijo videz stavbe, v kateri je bila med NOB zibelka slovenskega vojaškega šolstva.
Jovo Grobovšek iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine je ob tem povedal, da jih ni nihče seznanil o kakršni koli gradnji ter da so jo sami zavohali. Vendar ne morejo storiti ničesar, kajti stara osnovna šola ni kulturni spomenik, čeprav bi si to zaslužila in jo bodo predlagali, ko bodo pripravljali odlok o tem. Z zidavo se na zavodu ne strinjajo, pravijo pa, da bi morali v Metliki preveriti, ali nočni trezor zares potrebujejo.
____________________________________y
Maks Koležnik iz samoupravi* stanovanjske skupnosti, ki upravljs stavbo in je investitor gradrf stopnic, je vedel povedati le to, & njim nočni trezor sicer ni potrebel1 kaj več pa bo vedel povedati Mil® Vajda, predsednik izvršnega svet* Vajda je pojasnil, da je intei* skupščine občine in združene! dela, da začne tudi v Metliki del# služba družbenega knjigovodstvi zataknilo pa se je prav pri trezoij* ki mora irrieti vhod na vidne* mestu, sicer ne dobijo soglag Zavedajo se, da stopnice ob kazijo njeno pročelje, da pa je to edina strokovna rešitev, ki je začasna, saj bodo pozneje uredi prostore za SDK v novem posl<*1 nem centru, takrat pa bodo odsflj nili tudi stopnice.
b.i
LOV JE KONČAN - Takole opremljenega ga kmetje v okolici Novega mesta najbolje poznajo. Vreča tudi tokrat ni ostala prazna. (Foto: B. B.)
USPOSOBLJEN ZA STABILIZACIJO
Na koledaiju je bil ponedeljek. Sedeli smo v sobi tovariša Rdečnika, ki je govoril že cele tri ure o stabilizaciji.
„Časi so hudo resni,“je bil resen tudi tovariš Rdečnik, opozarjal nas je na večjo delavnost, na dvig proizvodnje, na disciplino, na budnost.” Stabilizacija ne smejo biti zgolj besede, ampak dejanja," je skoraj zakričal in prebudil dremajoče.
Domov sem se privlekel, ko je sonce že davno zašlo za Zeleno goro. Bil sem utrujen, zbit, stolčen, zamorjen.
V torek smo sedeli prL tovarišu Sezdelejeviču. Srečali smo se skoraj isti obrazi od prejšnjega dne. Tovariš Seze-delejevič je govoril monotono, v vsakem njegovem stavku je bila beseda stabilizacija omenjana vsaj enkrat, raje dvakrat.
4„Prizadevati si moramo . .. treba je .. . zastavili smo si naloge... delovni človek mora bolje poprijeti ...” je vrelo iz tovariša Sezedelejeviča. Ko sem zvečer zaklepal svoje stanovanje, je malo manjkalo, da nisem
zaspal, še preden sem ugledal posteljo.
Tovariš Sindikalič je sklical za v sredo širši sestanek z eno samo točko dnevnega reda: stabilizacija. V sejni sobi nas je sedelo dvainpetdeset, tovariš Sindikalič pa je govoril tako ognjevito, da smo bili prepričani, da ne bo vzdržal dlje od treh ur. A smo se ušteli, še po petih urah govorjenja je bil svež kot v začetku, utrujeni smo bili mi, poslušalci.
V četrtek smo poslušali tovariša Izvršnika. Osem ur.
Govoril je o stabilizaciji in naših nalogah pri tem. Njegovo predavanje je bilo dobro pripravljeno in akcijsko zastavljeno. Odrezal se je veliko boljše kot tovariš Mladič, kije v petek šest ur razpravljal o vlogi mladih pri uresničevanju gospodarske stabilizacije. Ko smo se proti večeru razhajali, sem bil poln besed o stabilizaciji, toliko jih je bilo v meni, da sem jih komaj nosil. Od sestankov celega tedna se mi je meglilo pred očmi. Odločil sem se, da v ponedeljek obiščem zdravnika, kajti čutil sem se nezmožnega za delo.
' TONIGAŠPERIČ