Blanka Bošnjak Rajhmanova gesla v slovenskih leksikonih Rajhman's Entries in Slovenian Lexicons Izvleček: Jože Rajhman (1924–1998) velja zaradi prevladujočega poglobljenega teološke- ga in literarnozgodovinskega raziskovanja še posebej Trubarjevega življenja in dela za t. i. »trubarologa«. V prispevku je predstavljen pomen objavljenih Rajhmanovih gesel v slo- venskih leksikonih, med katerimi količinsko prevladujejo tista, ki so vezana na slovenski protestantizem 16. stoletja in starejšo slovensko književnost. Tematiko Rajhmanovih gesel lahko razporedimo v dve večji skupini, in sicer stvarna, vezana na slovensko protestantiko ter druga, in biografska gesla slovenskih protestantov in s tem obdobjem povezanih še drugih akterjev ter druga biografska gesla starejšega slovenskega slovstva. Rajhmanova gesla so ob- javljena predvsem v temeljnih slovenskih leksikonih, kot so Slovenska književnost (1996), Enciklopedija Slovenije (1987, 1988, 1990, 1992, 1995), Slovenski biografski leksikon (1982) ter Katehetsko-pedagoški leksikon (1992). Ključne besede: rokopisi, Primož Trubar, Rajhmanova gesla v slovenskih leksikonih, slovenska protestantska književnost, Trubarjeva teologija Abstract: Jože Rajhman (1924–1998) is considered a »Trubarologist« for his predominantly in-depth theological and literary-historical research, especially on Trubar's life and work. The paper presents the significance of Rajhman's published entries in Slovenian lexicons, among which those related to Slovenian Protestantism of the 16 th century and older Slovenian literature are quantitatively predominant. The subject matter of Rajhman's entries can be di- vided into two major groups, namely factual entries related to Slovenian Protestantism and other factual entries, and biographical entries of Slovenian Protestants as well as other ac- tors connected with this period, and other biographical entries of older Slovenian litera- ture. Rajhman's entries have been published mainly in the basic Slovenian lexicons, such as Slovenian Literature (1996), the Encyclopaedia of Slovenia (1987, 1988, 1990, 1992, 1995), the Slovenian Biographical Lexicon (1982) and the Catechetical and Pedagogical Lexicon (1992). Keywords: manuscripts, Primož Trubar, Rajhman's entries in Slovenian lexicons, Slovenian Protestant literature, Trubar's theology Jože Rajhman je bil zaživa pomemben duhovni ter pastoralni teolog, med drugim predavatelj duhovne in pastoralne teologije na Teološki fakulteti Edinost in dialog Unity and Dialogue 80 (2025) 1: 169–178 Izvirni znanstveni članek Original scientific paper (1.01) Besedilo prejeto Received: 31. 3. 2025; Sprejeto Accepted: 27. 5. 2025 UDK UDC: 81'374(470):929Rajhman J. DOI: 10.34291/Edinost/80/01/Bosnjak © 2025 Bošnjak CC BY 4.0 170 Edinost in dialog 80 (2025) 1: 169–178 BLANKA BOŠNJAK z Oddelkom v Mariboru, poleg tega je bil nekaj časa del ožjega vodstva mariborskega bogoslovja in spada med pomembnejše ekumenske de- lavce na Slovenskem v drugi polovici 20. stoletja, na kar kažejo njegove nadvse pomembne teološke kot filološke raziskave v okviru slovenskega protestantizma 16. stoletja. 1 Zaradi prevladujočega poglobljenega teolo- škega in literarnozgodovinskega raziskovanja še posebej Trubarjevega življenja in dela velja za t. i. »trubarologa«, ki je »prispeval enega najbolj celovitih vpogledov v njegovo teološko podobo«, ob čemer pa je obliko- val tudi svojo teološko misel (Krajnc-Vrečko 2019, 111.123). V prispevku bo predstavljen pomen objavljenih Rajhmanovih gesel v slovenskih leksi- konih. S tem namenom sem prosila za dostop do rokopisnega arhivske- ga gradiva Nadškofijskega arhiva Maribor, ki so ga odobrili za področje Rajhmanovega znanstvenoraziskovalnega in strokovnega dela ter s tem povezano korespondenco. Pregled tega bogatega gradiva, shranjenega v kar osmih škatlah z več mapami, je potrdil izjemno avtorjevo delavnost, globino študija ter raziskovanja in številne povezave s slovenskimi kot tujimi raziskovalci za časa njegovega življenja. 2 To nadvse dragoceno ro- kopisno gradivo je med drugim pokazalo, da je bila večina avtorjevih po- membnih raziskovalnih projektov objavljena, kar je posredno povezano tudi z vsebinskimi področji njegovih objavljenih geselskih člankov. Npr. v arhivu shranjen avtorjev tipkopis z naslovom Trubarjev svetovni nazor z določitvijo kraja in leta, »Maribor 1986«, na katerega naslovni strani je pod naslovom dodatno v rokopisu zapisana opredelitev besedila kot »(esej)« (Rajhman 1986a), kar kaže pravzaprav na avtorjevo naknadno odločitev za zapis zvrstne določitve te pomembne študije o Trubarju. Istega leta je to avtorjevo besedilo izšlo, vendar z naslovom Trubarjev svet, in sicer v Založništvu tržaškega tiska v Trstu (Rajhman 1986b, 3). Da gre za izda- jo prvotno drugače naslovljenega besedila, dokazuje vsebinski pregled, čeprav se kazali pri tipkopisni in zatem natisnjeni publikaciji malenko- stno razlikujeta v poimenovanju poglavij. V natisnjeni verziji so poglav- ja naslednja: »Svet, v katerem je živel[;] Es ist ein Mysterium (sktivnost je)[;] Antropocentrizem[;] ‘... tu slovensku pismo, brane inu pisane 1 Prispevek je nastal v okviru raziskovalne skupine P6-0156 z naslovom Slovensko jezikoslovje, knji- ževnost in poučevanje slovenščine, ki jo financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in ino- vacijsko dejavnost Republike Slovenije. 2 Ob tej priložnosti se Nadškofijskemu arhivu Maribor (NŠAM) iskreno zahvaljujem za pomoč in dostop do gradiva. 171 Unity and Dialogue 80 (2025) 1: 169–178 RAJHMANOVA GESLA V SLOVENSKIH LEKSIKONIH vuči’[;] Uraški zavod in Turki[;] Prevajalec[;] Svetovni nazor[;] Literatura«. (Rajhman 1986b, 207) Razlika v primerjavi s kazalom tipkopisne predloge je v tem, da se v tipkopisu pojavi na začetku kazala še poglavje Predgovor (Rajhman 1986a, 4), ki ga v tiskani publikaciji ni. Prav tako je v arhivskem gradivu dokumentirano, da se je Rajhman poglobljeno ukvarjal s pismi Primoža Trubarja, ki so izšla pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani leta 1986. Med bogatim arhivskim gradivom je v zvezi s tem najti Rajhmanovo Poročilo o opravljenem delu znanstveno-kritične izdaje pisem Primoža Trubarja v letu 1983 (Rajhman 1983) v obliki tipkopisa v dolžini ene strani, ki kaže na potek dela, avtorjevega zbiranja, transkribiranja, pre- vajanja ipd. Trubarjevih pisem za knjižno izdajo z upoštevanjem predhod- no pripravljenih Trubarjevih pisem za tisk Mirka Rupla. Trubarjeva pisma so zatem v monografski publikaciji izšla tri leta kasneje, kot je datirano Poročilo, na kar kaže s tega vidika zanimiv citat iz njega: Načrt za leto 1983 bo uresničen do konca leta in v januarju 1984 bom predal kolacionirana pisma SAZU v pregled. […] Ker je nekaj dela opravil že M. Rupel, nekaj pisem tudi poslovenil, večino pa transkribiral, je bila moja naloga, da prevedem še vsa neprevedena pisma, hkrati pa dodam še tista pisma, ki jih M. Rupel ni sprejel v svoj program oziroma s[o] izšla pozneje /najdena po Ruplovi smrti/. (Rajhman 1983) Poleg tega sta Rajhmanovi zaključni doktorski deli na študiju teologije in slovenistike vsebinsko vezani na Trubarjevo delo ter njegov pomen znotraj širšega koncepta protestantizma na Slovenskem: na Filozofski fa- kulteti v Ljubljani je leta 1972 ubranil doktorsko tezo s področja filologije, leta 1973 pa še drugo na Teološki fakulteti v Ljubljani s področja teolo- gije; v obeh disertacijah je raziskoval življenje in delo Primoža Trubarja (Krajnc-Vrečko 2019, 114). Prav zaradi Rajhmanovega izredno poglobljenega poznavanja pomena Trubarjevega dela tako v slovstvenem kot v smislu ekumenske teologije je avtor velikokrat prejel pomembna povabila na različne simpozije, kon- ference in predavanja doma in v tujini. Iz arhivskega gradiva podajamo dva primera: pisemsko povabilo prof. dr. Borisa Paternuja (v obliki tipko- pisa na eni strani z dodanim rokopisom ob koncu strani) k sodelovanju 172 Edinost in dialog 80 (2025) 1: 169–178 BLANKA BOŠNJAK na poletnem Seminarju za slovenski jezik, literaturo in kulturo leta 1988 na Filozofski fakulteti v Ljubljani s temo iz protestantizma, z datumom »Ljubljana, 7. 4. 1988«, in sicer: »Dragi Jože! Prevzel sem dolžnost, da pripra- vim literarnozgodovinski del programa poletnega Seminarja za slovenski jezik, literaturo in kulturo, ki bo od 4. do 16. julija t. l. na Filozofski fakul- teti v Ljubljani.« (Rajhman 1988a) Povabil ga tudi prof. dr. Jože Koruza že leta 1986 k sodelovanju v iniciativnem odboru v okviru Republiškega odbora za počastitev 400-letnice smrti Primoža Trubarja v obliki simpozija, in sicer v okviru SAZU, Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani ter Slovenske matice. Rajhmanu je bilo namenjeno Vabilo z datumom »20. 6. 1986«, kot je v tipkopisu, ki obsega štiri strani, kratko natipkana vsebina na prvi stra- ni: »[...] simpozij, na katerem bi pregledali vse, kar je bilo o reformaciji in Trubarju storjenega zadnja tri desetletja.« (Rajhman 1986d, 1) Kot izre- dnega in poznanega strokovnjaka so Rajhmana povabili, da bi predstavil pregled raziskav o reformaciji in Trubarju v zadnjih tridesetih letih. V slovenske leksikone je Jože Rajhman prispeval mnoga strokovna gesla, kar je poglavitna tema tega prispevka, čeprav avtorjeva obsežna bibliogra- fija obsega kar 485 enot monografij, različnih strokovnoznanstvenih objav, kamor prištevamo tudi nekaj desetin geselskih člankov. Gesla v temeljnih slovenskih leksikonih je Jože Rajhman izdelal na podlagi virov, ki jih je, kot je bilo že pojasnjeno, zelo dobro poznal, tako ga tudi področje sno- vanja geselskih člankov uvršča med enega izmed najboljših poznavalcev slovenskega 16. stoletja, zlasti z vidika protestantike. Rajhmanova gesla so objavljena predvsem v temeljnih slovenskih leksikonih, kot so Slovenska književnost (1996), Enciklopedija Slovenije (1987, 1988, 1990, 1992, 1995), Slovenski biografski leksikon (1982) ter Katehetsko-pedagoški leksikon (1992). Tematiko Rajhmanovih gesel lahko razporedim v dve večji skupini, in sicer stvarna in biografska gesla: 1. stvarna gesla, vezana na slovensko prote- stantiko in druga stvarna gesla; 2. biografska gesla slovenskih protestantov in s tem obdobjem povezanih drugih akterjev pa tudi druga biografska gesla starejšega slovenskega slovstva. Izmed vseh gesel bodo izpostavlje- ni temeljni primeri za obe podani skupini stvarnih in biografskih gesel: stvarno geslo protestantska književnost, objavljeno v 9. zvezku leksikona Enciklopedija Slovenije leta 1995, prinaša temeljne opredelitve protestant- ske književnosti. Predvsem gre za geslo o reformaciji kot verskem gibanju 173 Unity and Dialogue 80 (2025) 1: 169–178 RAJHMANOVA GESLA V SLOVENSKIH LEKSIKONIH in slovstvenem obdobju 16. stoletja na Slovenskem, ki je Slovencem omo- gočila »vstop v evropsko kulturo« (Rajhman 1995, 388). V njem so našteta dela in avtorji slovenske protestantske književnosti, poseben del gesla je posvečen Trubarjevemu delu. V geslu se avtor posveča tudi različnim di- skurzom slovenske nabožne književnosti, kot so daljši in krajši predgovori k verskim besedilom, abecedniki, ki so bili velikokrat dodani katekizmom, razvoju verskega pesništva, pri čemer je pomembna Rajhmanova misel, ki vrednoti razvoj zvrsti slovenske protestantske književnosti tudi v luči verskega pomena in dviganja nivoja izobrazbe ter jezikovnega razvoja: Prizadevanje za nabožne knjige je imelo dvojni namen: ustvariti pripomoček pri božji službi in pouku v evangeličanski veri ter hkrati dvigniti izobrazbeno raven Slovencev; ob tem je opazna skrb za čist, lep in vsem Slovencem razumljiv jezik. Tako je nasta- jal slov. → knjižni jezik, ki se je začel s prvo slov. knjigo 1550. (Rajhman 1995, 389) Dalje Rajhman v tem geslu podaja jezikovne značilnosti slovenskega knji- žnega jezika in njegovo razvojno linijo v 16. stoletju, ovrednoteno še z vidika kasnejših jezikoslovnih razprav, ob koncu pa doda podmeno, da v to obdobje spada tudi del katoliškega ustvarjanja s katekizmom Lenarta Pacherneckerja ter odmev slovenske protestantske književnosti v poznej- ših stoletjih. V tem geslu je Rajhman mdr. zapisal, da se je protestantska književnost na Slovenskem začela »s Trubarjem in se z njim skorajda tudi končala. Ob njem so delovali predvsem tisti, ki jih je večinoma sam učil: Dalmatin, Bohorič, Krelj, Juričič, J. Schweiger, Tulščak, Znojilšek, Felicijan Trubar, Trost, delno tudi M. Klombner.« (Rajhman 1995, 389) Citirana misel odraža Rajhmanov poglavitni raziskovalni interes, ki se prav posebno kaže tudi v snovanju biografskih geselskih člankov tega obdobja, vezanih na protestantizem na Slovenskem v tistem času. Drugi primer je stvarno geslo protestantska kateheza na Slovenskem, ki je bilo objavljeno v Katehetsko-pedagoškem leksikonu leta 1992, v katerem Rajhman poda mnenje, da so značilnosti protestantske kateheze 16. stoletja v slovenskem prostoru podobne evropski zlasti v primerjavi z Lutrovima Malim in Velikim katekizmom iz 1529. leta. Pozneje sta se ob tem uveljavila še Veliki in Mali katekizem Johanna Brenza, württemberškega teologa in reformatorja. Po Rajhmanovem mnenju je prvi Trubarjev Katekizem 174 Edinost in dialog 80 (2025) 1: 169–178 BLANKA BOŠNJAK iz leta 1550 prevod Brenzevega, čeprav so njegovi nasledniki raje pose- gali po Lutrovem katekizmu, kar utemelji z izpostavitvijo Trubarjeve t. i. »dvotirnosti« (Rajhman 1992a, 523) pri uporabi katekizmov (Brenzevega in Lutrovega): Trubarju se je pač zdelo, da je Brenzev katekizem bolj neposreden, ljudski, nazoren, preprost v vprašanjih, še bolj pa v odgovorih. Zahtevo po učenju na pamet (»izvuma naučiti«) je bilo laže uresniči- ti po Brenzevem katekizmu. Seveda so v poznejših desetletjih, ko je Trubarjev vpliv upadel, vendarle vpeljali Lutrov katekizem, ki je ustrezal normam augsburške veroizpovedi. Sam Trubar se seveda ni nikoli odločil zgolj za »württemberško« smer, tudi sam je upora- bljal in prirejal Lutrov katekizem, mimo te tako očitne dvotirnosti pa ne moremo. (Rajhman 1992a, 523) Znotraj tega gesla Rajhman dodatno poudari pomen, ki so ga imeli vzgo- jitelji pri poučevanju katekizma, saj je ob verski vzgoji protestantska ka- teheza pomagala buditi še »narodno zavest«. Geslo se zaključi s kratko oznako pomena Kreljeve Otročje biblije iz 1566. Naslednji primer, tokrat iz podskupine drugih stvarnih gesel, je stvarno geslo »agenda«, ki je bilo objavljeno v Enciklopediji Slovenije leta 1987. Rajhman pojasni pojem agende z razlago, da pomeni za katoličane knjigo »navodil in besedil za delitev zakramentov (obrednik, rituale), pri protestantih obvezna na- vodila in besedila za enotno opravljanje vseh obredov« (Rajhman 1987, 16). V nadaljevanju avtor navede, katere agende so bile v 15. in 16. stoletju v uporabi na Slovenskem, denimo katoliška oglejska in salzburška, zatem protestantske, saj je vsaka evangeličanska skupnost uvedla svojo, ki je bila obvezni del cerkvenega reda, kot npr. Trubar že s prvim tiskanim Katekizmom iz leta 1550, zatem v Cerkovni ordningi oziroma Cerkvenem redu leta 1564, kasneje s Katekizmom z dvema razlagama leta 1575, podan je še primer Dalmatinove Agende iz leta 1585. Druga večja skupina so Rajhmanova biografska gesla slovenskih prote- stantov, kot so Primož Trubar, Adam Bohorič, Jurij Dalmatin, Felicijan Trubar, Sebastijan Krelj, Janž Tulščak, Jurij Juričič, Janž Znojilšek. Z naš- tetimi so povezani še drugi akterji z gesli, kot so Peter Bonomo, Peter Pavel Vergerij ml., Matija Klombner, Lenart Pachernecker. Iz prve sku- pine biografskih gesel se geslo Primoža Trubarja pojavi trikrat v treh 175 Unity and Dialogue 80 (2025) 1: 169–178 RAJHMANOVA GESLA V SLOVENSKIH LEKSIKONIH različnih publikacijah, kar bo podano v nadaljevanju, največkrat pa se akterji kot biografska gesla pojavijo dvakrat, kot npr. Jurij Juričič (Slovenska književnost [1996] in Enciklopedija Slovenije [1990]), Sebastijan Krelj (Slovenska književnost [1996] in Enciklopedija Slovenije [1992]), Jurij Dalmatin (Enciklopedija Slovenije [1988] in Slovenska književnost [1996]), Felicijan Trubar (Slovenski biografski leksikon [1982] in Slovenska književ- nost [1996]). Največkrat objavljeno biografsko geslo, vezano na Primoža Trubarja, je Rajhman prispeval z izredno natančnostjo. Količinski in vse- binski pregled teh gesel pokaže, da sta objavi v Katehetsko-pedagoškem leksikonu (1992) in leksikonu Slovenska književnost (1996) sicer krajši, vsako obsega približno dve strani, vendar so vsebinski poudarki različni: v prvem primeru je poleg izpostavitve temeljnega Trubarjevega slovstve- nega dela poudarek na teološko-verskih vplivih na Trubarja oz. na njego- vem verskem poslanstvu v prizadevanju za religiozno vzgojo slovenskega ljudstva in katehizacijo, drugo geslo, ki je vsebinsko vezano na Trubarja, pa je usmerjeno na pomen njegovega slovstvenega dela in na njegove jezikovne inovacije v smislu formiranja knjižnega jezika. Tretje biografsko geslo o Trubarju je bilo objavljeno v Slovenskem biografskem leksikonu leta 1982 in je najobsežnejše, saj na kar devetnajstih straneh poda zelo podrobno biografijo ter bibliografijo avtorja, v njem združuje vse vidike obeh drugih gesel, vendar v močno razširjeni obliki z natančno podani- mi številnimi referencami iz slovenskih in nemških filoloških, teoloških ter jezikoslovnih raziskav. Ob koncu tega obsežnega gesla Rajhman poda še recepcijo Trubarjevega dela, in sicer literarne obdelave njegovega življenja (kot sta Aškerčeva epska pesnitev iz leta 1905 ter roman Mimi Malenšek Plamenica iz leta 1957) ter Trubarjeve upodobitve – od bakro- rezov in perorisb do poštnih znamk. Glede vplivov na Trubarja je Rajhman mdr. zapisal zelo zanimivo ugotovitev o Trubarjevi relativno samostojni teološko idejni usmeritvi: V začetku, ko je T.[rubar] spoznaval dela Kalvina, Zwinglija, a tudi Bullingerja in Pellicana, je bil pod vplivom švic.[arske] reform. [atorske] smeri. Še vedno pa ni jasno, koliko moremo o tem vplivu govoriti v nasl.[ednjih] desetletjih njegovega pisateljskega ustvar- janja. Trditi smemo, da je prvo desetletje (1550–60) v znamenju cvinglijanske usmerjenosti. Manj izrazita so nasl.[ednja] obdobja teol.[oškega] snovanja, čeprav se s povsem enotnim luteranskim nazorom ni nikoli zadovoljil. (Rajhman 1982a, 221) 176 Edinost in dialog 80 (2025) 1: 169–178 BLANKA BOŠNJAK Jože Rajhman je dalje prispeval tudi druga biografska gesla pomembnih akterjev starejšega slovenskega slovstva – in sicer v leksikonu Slovenska književnost (1996) – kot sta tiskar Janž Mandelc (Rajhman 1996b, 280–281) in Tomaž Hren (Enciklopedija Slovenije [1990] in Slovenska književnost [1996]), ki mu Rajhman kljub uničevanju protestantskih knjig in zatiranju protestantizma pripiše zasluge za ohranitev jezikovne in književne tradicije na Slovenskem, zlasti pa je izpostavil Hrenove zasluge za obnovo cerkvene umetnosti (Rajhman 1996a, 141–142). Ob zaključku prispevka želim podati Rajhmanovo misel, ki jo je objavil kot zaključno v monografiji Trubarjev svet, o tem najbolj raziskovanem avtorju slovenskega protestantizma 16. stoletja, kar dokazujejo tudi vse poglavitne Rajhmanove filološke, literarnovedne kot teološke razprave ter objavljena avtorska gesla o Trubarjevem življenju in delu. Širše zasno- vana Rajhmanova misel prerašča v pomemben poudarek Trubarjevega poslanstva za slovenstvo: Tako ne moremo označiti Trubarja z eno samo besedo, temveč skušamo razložiti njegove posamezne značajske poteze, jih po- vezati v celotno panoramo njegovega življenja in šele prek nje zazreti osebnost genialnega ustvarjalca novoveške kulturne in tudi politične zgodovine Slovencev in slovenstva. Trubar je vezni člen. Brez njega si ni moč zamisliti našega celotnega bivanja, v katero vključujemo vse, kar nas označuje kot Slovence. (Rajhman 1986b, 201) 177 Unity and Dialogue 80 (2025) 1: 169–178 RAJHMANOVA GESLA V SLOVENSKIH LEKSIKONIH Reference Krajnc-Vrečko, Fanika. 2019. Jože Rajhman (1924–1998), duhovni in pastoralni teolog, literarni zgodovinar trubarolog. Edinost in Dialog 74/1: 111—136. Rajhman, Jože. 1982a. Geslo »Primož Trubar«. V: Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè, ur. Slovenski biografski leksikon. Zv. 4, 206–225. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. – – –. 1982b. Geslo »Felicijan Trubar«. V: Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Fran Petrè, ur. Slovenski biografski leksikon. Zv. 4, 205–206. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. – – –. 1983. NŠAM, Zapuščine duhovnikov, škatla 7, dokument Poročilo o opravlje- nem delu znanstveno-kritične izdaje pisem Primoža Trubarja v letu 1983. – – –. 1986a. NŠAM, Zapuščine duhovnikov, škatla 14, dokument Trubarjev svetovni nazor. – – –. 1986b. Trubarjev svet. Trst: Založništvo tržaškega tiska. – – –. 1986c. Pisma Primoža Trubarja. Ljubljana: Slovenska akademija znano- sti in umetnosti. – – –. 1986d. NŠAM, Zapuščine duhovnikov, škatla 7, dokument Vabilo. – – –. 1987. Geslo »Agenda: knjiga navodil in besedil za delitev zakramentov«. V: Marjan Javornik ur. Enciklopedija Slovenije. Zv. 1, 16. Ljubljana: Mladinska knjiga. – – –. 1988a. NŠAM, Zapuščine duhovnikov, škatla 7, dokument Dragi Jože! – – –. 1988b. Geslo »Jurij Dalmatin«. V: Marjan Javornik, ur. Enciklopedija Slovenije. Zv. 2, 170–71. Ljubljana: Mladinska knjiga. – – –. 1990. Geslo »Jurij Juričič«. V: Franček Rudolf, ur. Enciklopedija Slovenije. Zv. 4, 358. Ljubljana: Mladinska knjiga. – – –. 1992a. Geslo »Protestantska kateheza na Slovenskem«. V: France Škrabl, ur. Katehetsko-pedagoški leksikon, 523–24. Ljubljana: Katehetski center. – – –. 1992b. Geslo »Sebastijan Krelj«. V: Peter Kolšek, ur. Enciklopedija Slovenije. Zv. 6, 6. Ljubljana: Mladinska knjiga. – – –. 1995. Geslo »Protestantska književ- nost: slovstvo slov[enskih] protestan- tov v 2. pol[ovici] 16. st.«. V: Dušan Voglar, ur. Enciklopedija Slovenije. Zv. 9, 388–391. Ljubljana: Mladinska knjiga. – – –. 1996a. Geslo »Tomaž Hren«. V: Janko Kos, Ksenija Dolinar in Andrej Blatnik, ur. Slovenska književnost, 141–42. Ljubljana: Cankarjeva založba. – – –. 1996b. Geslo »Janž Mandelc«. V: Janko Kos, Ksenija Dolinar in Andrej Blatnik, ur. Slovenska književnost, 280–81. Ljubljana: Cankarjeva založba. – – –. 1996c. Geslo »Adam Bohorič«. V: Janko Kos, Ksenija Dolinar in Andrej Blatnik, ur. Slovenska književnost, 36–37. Ljubljana: Cankarjeva založba. – – –. 1996d. Geslo »Sebastijan Krelj«. V: Janko Kos, Ksenija Dolinar in Andrej Blatnik, ur. Slovenska književnost, 236–237. Ljubljana: Cankarjeva založba. – – –. 1996e. Geslo »Jurij Juričič«. V: Janko Kos, Ksenija Dolinar in Andrej Blatnik, ur. Slovenska književnost, 174–75. Ljubljana: Cankarjeva založba. – – –. 1996f. Geslo »Felicijan Trubar«. V: Janko Kos, Ksenija Dolinar in Andrej Blatnik, ur. Slovenska književnost, 381. Ljubljana: Cankarjeva založba. – – –. 1996g. Geslo »Peter Bonomo«. V: Janko Kos, Ksenija Dolinar in Andrej Blatnik, ur. Slovenska književnost, 37–38. Ljubljana: Cankarjeva založba. – – –. 1996h. Geslo »Matija Klombner«. V: Janko Kos, Ksenija Dolinar in Andrej Blatnik, ur. Slovenska književnost, 192. Ljubljana: Cankarjeva založba. – – –. 1996i. Geslo »Lenart Pachernecker«. V: Janko Kos, Ksenija Dolinar in Andrej Blatnik, ur. Slovenska književnost, 331. Ljubljana: Cankarjeva založba. – – –. 1996j. Geslo »Peter Pavel Vergerij, ml.«. V: Janko Kos, Ksenija Dolinar in Andrej Blatnik, ur. Slovenska književnost, 493–94. Ljubljana: Cankarjeva založba. 178 Edinost in dialog 80 (2025) 1: 169–178 BLANKA BOŠNJAK – – –. 1996k. Geslo »Janž Znojilšek«. V: Janko Kos, Ksenija Dolinar in Andrej Blatnik, ur. Slovenska književnost, 526. Ljubljana: Cankarjeva založba. – – –. 1996l. Geslo »Janž Tulščak«. V: Janko Kos, Ksenija Dolinar in Andrej Blatnik, ur. Slovenska književnost, 483. Ljubljana: Cankarjeva založba.