254 Književna poročila.
Razne vesti.
v Ljubljani, 15. avgusta i899.
— (Osobne vesti.) Imenovani so: predsednik okrož. sodišča in dvorni svetnik R. Ullepitsch pl. Krainfels predsednikom dež. sodišča v Celovci; sodni pristav v Motovunu dr. H. Stepanč ič okr. sodnikom v Bu-zetu; sodnimi pristavi: Jos. Zupančič za Idrijo, dr. A. Rojic za Sevnico, Fr. Nerat za Litijo, dr. Fr. P e i ti e r za Kozje, dr. H. Watzulik za Šoštanj. — Premeščeni so: sodni pristavi: dr. P. Bleiweis iz Rovinja v Podgrad, A.Kette iz Kočevja v Ribnico, M. Mrače iz Kozjega v Šmarje, A. Se-liškar iz Trebnjega v Kranj, dr. H. N e ub e rg e r iz Šoštanja v Ormož. — Umrl je sodni tajnik Al. Deklcva v Mariboru dne 13. julija.
— (Cenitev pravic, združenih s posestjo premičnine, ki je v eksekuciji.) V vzgledih za cenilne zapisnike .(str. 10), izdanih od pravosodnega ministerstva, je pravica do lesa, zvezana s premičnino, kapitali-zirana z dvajsetkratno letno vrednostjo. To se je v praksi napačno in sicer tako razumelo, da je določiti vrednost vselej in v vseh okolnostih z dvajset-
Razne vesti. 255
kratno letno vrednostjo. Pravosodno ministerstvo je zato z razpisom od 12. julija 1899, št. 15106 sodiščem ozemlja, v katerem se je obrestna mera kapitaliziranja za gozde ustanovila s 4°/o, pripomnilo, da vzgled ima za pod-stavo 5"/|) obrestno moro kapitaliziranja, da pa je pri 4°/oni obrestni meri določiti vrednost analogno §-u 21., odst. 6 r. cen. reda po petindvajsetkratnem letnem donesku.
— (Eksekucija v Švici na podstavi avstrijske sodbe.) J. P. trgovec v L. je dosegel pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani sodbo proti Ks. R. v Curihu na plačilo kupnine za prodano živino v znesku 614 gld. 17 kr. Na podstavi te sodbe je dež. sodišče dovolilo zvršilo ter naprosilo potom višjega sodišča pristojno okrajno sodišče v Curihu, naj zvršilo opravi. To pa je spise uljudno vrnilo, rekše: Po naših zakonih se eksekucija vrši tako, da upnik pri zvršilncm uradu (Betreibungsamt), ki je za dolžnika po njega bivališču pristojen, začne pravno teranje (Rechtstrieb anheben) za to svojo terjatev. Ako Ic-tej dolžnik ugovarja (Rechtsvorschlag erwirken), ima upnik prositi pri sodišči, naj se določi pravo (Gesuch um Rechtsoffnung). — »In concreto« bi bil torej J. P. moral pri zvršilnem uradu v Curihu III. začeti pravno teranje proti Ks. R. v Curihu III. radi 614 gld. 17 kr. s prip., in pri tem navesti pravni temelj (terjatev za prodano živino iz sodbe c. kr. dež. sodišča v Ljuliljani); ako se dolžnik potem upre, mora J. P., priloživši sodbo, prositi avdijenčni sodni urad okr. sodišča v Curihu, naj določi pravo.
— (Zemljiškoknjižni odlok v »romanski slovenščini.«) Akordavši na bazisu judicijalne konvencije dd. 1. aprila 1896 No. 6840 sub A., za kapital Antona Paulinija v sumi 200 florinov s 5 "/o interesi od 1. marcija 1895. ana do salda, za judicijalne speže v sumi 6 flor. 10 soldov, za speže te instance, likvidane na 4 flor. 75 soldov in eventualne futurne speže, inta-bulacijo eksekutivnega simultannega dirita penja ali pignoris jusa na Martin Gregorisove realitate, riportane v tabularnih librih za katastralni komun Piranski v tabularni partiti No. 20. v sekundem in kvartnera tabularnem korpu in v tabularni partiti No. 30. v ventežimem in kvarnarnem tabularnem korpu in destinavši tabularno partito No. 20 principalnoj, tab. partito No. 30 pa akce-sornoj partitoj, imperatorsko regji ta distriktualni judicij ordinavši imp. regj. svojemu tabularnemu uficiju, da jo efektua, komunikuje vse to procedentnemu kreditorju Antonu Pavliniju na duplikatu z alegatom A v uficijalni ekspediciji, obligatemu Martinu Gregorisu na simi^umu, imp. regj. steuralnemu uficiju pa na rubriki, le temu z adjunkcijo, da je inskribnina saldana bolom 1 flor. 25 soldov. — Imp. regji distriktualni judicij Piranski 1. septembra 1896. ana. Imp. regi kapo žudih. —
Takega odloka, seveda, ni poslalo v svet nobeno sodišče ni v Dalmaciji, a niti na Primorskem. Spisal sem ga v čudnem tem jeziku z raznih razlogov:
1.) da bi dokazal, namreč a) kako je možno uklepati celo oholo ro-manščino v tesne ojnice večno krepkega našega jezika; — i) kako greše dan na dan izlasti naši sodniki na Kranjskem in na Malem Štajerji služe se tako zvanega prikanja in upotrebljcvaje v takih in enakih slučajih dovršnik
256 Razne vesti.
v prezentu, da si prezcnta nima, ko bi jim bilo upotrcbljavati ali do-vršnik v minolosti, ali pa ncdovršnik v prezentu; na pr. »dovoli se (samo se vendarle ne dovoljuje) uknjižba zastavne pravice pri zemljišči tem in tem«, saj bi se moral glasiti tak odlok tako-le: »sodišče je dovolilo, ali: sodišče dovolivši, ali: sodišče dovoljuje uknjiženje zastavne pravice za terjatev I. I. v znesku . . . gld. . . novč. na to in to zemljišče«; kajti čitaje: »dovolivši uknjiženje zastavne pravice pri zemljišči«, — bi v.sak Slovenec mislil, da je dovoljena uknjižba ne na dolžnikovo, nego na dolžnikovega soseda zemljišče.
2.) da bi vzbudil nekako odvračenje od nepotrebnega upotrebljavanja romanskih besed, ko imamo vdivnem našem jeziku vsega, karkoli potrebujemo; on nam namreč vsega ponuja, le pametno zajemati iz neizčrpnega tega studenca ne zamujajmo.
Tudi vojna, nastavša pred leti o tem, kako nam je pisati namreč glagole, posnete iz tujih jezikov in izlasti one iz latinščine, ni še dovojevana. Nekateri jih pišejo s končnico: irati, drugi z ono na ovati in zopet drugi z ono na irovati, na pr. legalizirati, legalizovati, legalizirovati. Po skromnem mojem mnenji in kakor mi jjrimorsko-slovansko moje uho pravi, niso na pravi stezi ni iravci, ni ovavci, a niti irovavci, in mislim, da nam je tudi v tem oziru hoditi le za narodom, ki je vedno edino naš zane.sljivi jezikoslovec.
Slovenci na Primorskem, neposredni sosedje Lahom (Furlanom) in Italjanom, upotrebljavajo vse take glagole v dovršnem in v nodovršncm pomenu po naravnih vodilih svojega jezika prav tako, kakor upotrebljavajo vse druge glagole slovanskega porekla. Njim služijo torej taki glagoli
a) v kratki obliki, ali pa s kakim predlogom domačim ali tujim, kedar
izražajo kaj dovršnega, na pr. podpis je legalizan, ves je riskaldan
(pregret), sem rafredan (prehlajen), vse mu je denegal (vtajll), zadruga
je registrana (vregistrena ali vregerščena), on je bil za učitcljstvo re-
habilitan (vrehabiljen), vse novce je inkasal, itd.; i) v dolgi obliki na avati  (isterski Hrvatje na i vati), kedar izražajo
kaj nedovršnega, na pr. legalizavati, registravati, inkasavati, rehabi-
litavati itd.
Tako bi registrovana (= registravana) zadruga ne smela še javno poslovati, ker ni še vpisana, dokler jo še le registrujejo, in isto tako učitelj, za učiteljstvo rehabilitovani, ne bi smel javno učiti, dokler ni rehabilitan ali vrehabiljen za učiteljstvo. Dvigani in vzdigovani kamen ni še dvignen; isto tako denarji inkasovani (= inkasavani) ali inkasirovani niso šc inkasani.
Kdor moreš pojmiti, pojmi. 7\
»Slovenski Pravnik« izhaja 15. dne vsacega meseca in dobivajo ga člani društva »Pravnika« brezplačno; nečlanom pa stoji za vse leto 4 gld., za
pol leta 2 gld.
Uredništvo je v Ljubljani, v Gospodskih ulicah štev. 17; upravništvo pa na Valvazorjevem trgu štev. 7.