Celje - skladišče D-Per III 5/1990 Žal m ur Že sto let si pripenjamo rdeče nageljne ob prazniku dela, prazniku, ki zaznamuje odpor in boj delavcev za pravice, za boljše življenje in boljši jutri po celem svetu. Ta praznik ni izčrpal svojega življenjskega soka; še ima svoj smisel, saj še vedno človek nima povsod človeka vrednega življenja. Sto let... v življenju človeka veliko, v zgodovini skoraj nič. 27. APRIL praznujemo skoraj pol stoletja. Z zanosom in nekakšno »evforijo« smo ga praznovali, saj je pomenil boj zatiranega slovenskega naroda proti zavojevalcem. - Pomenil je nam, ki tega nismo doživljali, nekaj svetega, naprednega, za narod pomembnega. Pa vendar, ta dva praznika letos pričakujemo z večjo tesnobo pri srcu. Verjetno nam današnja situacija ne dopušča, da bi tako kot pred leti, v smislu socialistične »evforije« praznovali bučno in zmagoslavno. Vsaj dva razloga sta za to. Podcenjeno vrednotenje dela in strah pred novimi ranami. Starih še nismo zacelili. Oboje si želimo Slovenci kot narod vreči z ramen, kot breme, ki nas tlači. Delo! Kolikokrat smo ga v obliki parol, povzdigovanj in dokazovanj kovali v nebo! Hvalili smo delavce za strojem, rudarje v jamah, zdravnike v bolnišnicah, učitelje v šolah. Pa kaj bi to! Pošteno plačujmo to delo in nič ga ne hvalimo. Mojega dela ni potrebno hvaliti, ampak vrednotiti. Da bomo imeli eksistenco, v kateri ne bo potrebno razmišljati, kako bomo plačali stanovanje, ali jedli dvakrat na teden meso? Ampak to še ni vse. Da bom lahko družino razveselil s skromnimi darili in jo, zakaj ne, odpeljal na nekajdnevni izlet v Švico. Mar mislite, da je to nemogoče? Nekateri si to že lahko privoščijo. »Slovenci — združite se!« Besednjak ie star, pa vendar mislim, da je še uporaben. Zgodovina nas je postavila na ta majhen košček zemlje, bogat z gorami, nižinami in morjem. Kako lepa je moja Slovenija, ki so jo naši predniki cenili, in branili tisoč in več let pred tujci, zavojevalci in izkoriščevalci. Za marsikoga je ta zemlja postala pretesna, preborna, za nekatere celo sovražna. Pa vendar smo Slovenci preživeli. Z »rajnko Avstrijo«, živeli, krvaveli za kraljevino Jugoslavijo in v državljanski vojni..., kljubovali smo Turkom, preživeli kmečke upore, prvo in drugo svetovno vojno. Ni vrag, da ne bi preživeli Slovenije. Ja, potrebna nam je sprava. Mrtve pustimo, da počivajo, živi si stisnemo roke. Topla, lepa beseda lepo mesto najde .. . pozabimo grehe očetov. Vsi so grešili.. . Slovenec ne pozna besede »besa«. Že res, da smo znali sosedu zaželeti, da mu »crkne« krava, da mu koruzo stolče toča, da ne bi kupil večjega avtomobila od mojega. Pa ni bilo vedno tako. Prebroditi vse hudournike, plavati proti razburkani vodi je znal samo enoten narod, z veliko mero narodne zavesti. To nas uči zgodovina. Slovenci smo preživeli veliko »holokavstov«. Ne pozabimo tradicij naših prednikov. Lepe so ..., naše so. Poiščimo svoj notranji mir in zadovoljstvo. Vsak zase in vsi skupaj. Pustimo si priznati različnost, saj je v tem naše bogastvo in vir razvoja. Si predstavljate šolo z otroci, ki so enaki, uniformirani, poslušni in ubogljivi, kjer se mnenja ne kre-sajo. Bojim se take šole, bojim se takšnih ljudi. Praznujmo božič, novo leto, veliko noč, dan žena, materinski dan, prvi maj. . . Pustite sosedu, da praznuje, kar vse mu srce zaželi. Tudi to je delček demokracije in svobode, za katero se tako vneto zavzemamo. Ja, »ne vrag, le sosed bo mejak!« Glavni urednik Rezultati glasovanja prvega kroga volitev REZULTATI GLASOVANJA: ZA PREDSEDNIKA PREDSEDSTVA glasovalo neveljavnih 25053 25043 392 24651 DEMŠAR Marko 3215 13.0 PUČNIK Jože 6022 24.4 KUČAN Milan 10419 42.3 KRAMBERGER Ivan 4995 20.3 ZA ČLANE PREDSEDSTVA glasovalo oddanih neveljavnih veljavnih 25052 25039 633 24406 Ciril ZLOBEC 13456 55.1 % Dušan PLUT 8706 35.7 % Matjaž KMECL 10865 44.5 % Slavoj ŽIŽEK 9034 37.0 % Alojz KRIŽMAN 6702 27.5 % Peter NOVAK 4397 18.0% Franc MIKLAVČIČ 4396 18.0% Ivan OMAN 11394 46.7 % Dimitrij RUPEL 8868 36.3 % Boštjan ZUPANČIČ 4506 18.5% Bogdan OBLAK 3Š43 14.9% Miroslava GEČ KOROŠEC 5950 24.4 % ZA ZBOR OBČIN glasovalo oddanih neveljavnih veljavnih 25047 25047 1055 23992 1. GREGOR VOVK 8551 35.6 2. VLADIMIR GORIŠEK 5735 23.9 3. FRANC OGRIS 9706 40.5 IZRAČUN GLASOV STRANKE ZA D P Z veljavnih STRANKA ŠT. GLASOV % GLASOV 1. ZKS - STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE 2. NOVA DRUŽBENA GIBANJA 3. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI 4. SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA 5. SOCIALDEMOKRATSKA ZVEZA SLOVENIJE 6. ZSMS 7. SLOVENSKA DEMOKRATIČNA ZVEZA 8. SOCIALISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE - SZD 9. SLOVENSKA OBRTNIŠKA STRANKA 10. ZVEZA ZA OHRANITEV ENAKOPRAVNOSTI O. 11. ZELENI SLOVENIJE - ZELENI 3288.50 15.22 335.25 1.55 2845.25 13.17 3893.00 18.01 1365.25 6.32 3836.00 17.75 1784.25 8.26 871.75 4.03 781.00 3.61 385.50 1.78 2224.25 10.29 skupaj: IZRAČUN MANDATOV ZA D P Z STRANKA 1. ZKS - STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE 2. NOVA DRUŽBENA GIBANJA 3. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI 4. SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA 5. SOCIALDEMOKRATSKA ZVEZA SLOVENIJE 6. ZSMS 7. SLOVENSKA DEMOKRATIČNA ZVEZA 8. SOCIALISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE - SZD 9. SLOVENSKA OBRTNIŠKA STRANKA 10. ZVEZA ZA OHRANITEV ENAKOPRAVNOSTI O. 11. ZELENI SLOVENIJE - ZELENI 3LASOVI STR. MAN- DAT OSTAN. GLAS. % OSTAN. 3288.50 0 3288.50000 60.87 335.25 0 335.25000 6.21 2845.25 0 2845.25000 52.67 3893.00 0 3893.00000 72.06 1365.25 1365.25000 25.27 3836.00 * 0 3836.00000 71.00 1784.25 0 1784.25000 33.03 871.75 0 871.75000 16.14 781.00 0 781.00000 14.46 385.50 0 385.50000 7.14 2224.25 0 2224.25000 41.17 Zavel je pravi demokratični volilni utrip Prve demokratične volitve 8., 12. jn 22. aprila bodo zapisane v zgodovino slovenskega naroda. Zmaga volje občanov nam daje upanje in nas obvezuje za lepšo prihodnost. Po volitvah v nedeljo bomo na temelju, ki smo ga zastavili, gradili nov in lepši dom slovenskega naroda. Zavihati bomo morali rokave, kar pa nam ne bo težko, če bo naše življenje resnično lepše in uspešnejše. VSEM POŠTENIM, RAZMIŠLJAJOČIM, SVOBODOLJUBNIM IN DEMOKRATIČNIM SLOVENCEM ŽELIMO PRIJETNO PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE Tretje mesto na državnem prvenstvu Strelska družina Slavko Šlander Šempeter je na državnem prvenstvu v Osijeku osvojila tretje mesto v konkurenci 39 ekip iz vse države. Gre za izjemen uspeh strelskega športa v naši občini. Več o tem bomo poročali v naslednji številki. Praznovanje 1. maja Letos praznujemo 100. obletnico praznovanja delavskega praznika. Zaradi oživljanja tradicij delavskih shodov bomo letos praznovali 1. maj na večih planinskih postojankah v žalski občini. Praznovanja bodo na Mrzlici, Šmi-glovi zidanici, Homu, Brnici nad Libojami, Gori Oljki in Sveti Jungrti nad Galicijo. Pridite na planinske postojanke, da bomo skupaj počastili 1. maj. Proslava 0F V soboto, 21. aprila 1990 ob 19. uri bo v telovadnici Osnovne šole Petrovče ob praznovanju krajevnega praznika svečana seja skupščine krajevne skupnosti Petrovče. Ob tej priliki bodo podeljena tudi: — priznanja OF s srebrnim znakom, ki jih bo podelila Občinska konferenca Socialistične zveze Žalec in priznanja OF z bronastim znakom, ki jih bo podelila Krajevna konferenca Socialsitične zveze Petrovče. Vljudno vabljeni! W Zenske, zeleni in ZSMS Spoštovan človek je lahko predvsem pošten človek. Poštenemu človeku tudi ni nerodno gledati nazaj, kajti ve, kako in koliko je naredil. Približno takšno je bilo osnovno vodilo ZSMS-liberalne stranke, ki smo sestavljali listo kandidatov za občinske volitve 22. aprila. Na začetek liste smo med tiste, za'katere predvidevamo, da bodo izvoljeni (prvih šest), uvrstili štiri ženske, kar predstavlja 66,7 %. Nosilka liste Ivica Čretnik je uspešna in odločna žena ter ravnateljica, na celotni listi pa se od 24 kandidatov pojavlja 9 žensk, kar predstavlja v občini daleč največ (37,5 %). Naše mnenje ni takšno le iz razloga, da bodo ženske same najbolj znale poskrbeti zase, ampak smo izbirali sposobne in prodorne ljudi in zato je pač prišla na dan tkašna lista kot je. Zakaj delamo v občini Zeleni Slovenije in ZSMS skupaj? Preprosto, ker nas združuje ekološka problematika. Zato se na listi kot četrta pojavlja Nataša Jan, članica regionalnega odbora Zelenih iz Celja, kandidatka Zelenih Slovenije za republiški družbenopolitični zbor, človek, za katerega Spoštovani Vsem volilkam in volil-cem, ki ste zaupali ZSMS-liberalni stranki Žalec in meni osebno, se zahvaljujem, kajti povečali ste naše skupne možnosti za končni uspeh. Vse ostale, ki se še niste odločili, vabim, da si preberete naš program, ali pa se z nami pogovorite osebno ali po telefonu: 714-216. ZSMS-liberalna stranka Žalec Gregor Vovk smo ponosni, da se nahaja z nami. Vsi ostali stojimo za njo. Ne združujeta nas podobna ideologija, temveč akutni ekološki problemi, za katere se trudimo, da jih rešujemo že sedaj in ne šele po volitvah. In kdo smo ZSMS? Partijski podmladek?! Prva prava opozicija?! Ne eno, ne drugo. Res smo to, kar govorimo: NEOBREMENJENA GENERACIJA LJUDI, KI SE BORIJO ZA PRAVO STVAR. Zato smo stranka razuma. Zato smo stranka, ki ne ločuje ljudi po njihovi ideološki opredeljenosti, temveč združuje vse sposobne in prodorne ljudi. Zato smo pomagali ustanoviti Slovensko kmečko zvezo Spodnje Savinjske doline, zato delamo z vsemi, ki so pripravljeni delati z nami in se zavzemajo za podobne cilje kot mi. Volitve ne bodo pomenile preporoda ali mejnika v našem delu, temveč njegovo nadaljevanje. GREGOR VOVK Ko študent na rajžo gre Ali so časi, ko so cvet naše mladine, študentje, pomenili gonilo dogajanj v manjših krajih in neizčrpen izvor idej in prebliskov, minili? Če nam je vseeno in se nam ne ljubi misliti na to, potem se bodo študentje težko sami izkopali iz anonimnosti, v kateri se nahajajo. Občina, kot je naša, se mora z vsemi silami in napori truditi, da bodo kadri, ki jih štipendirajo naši občani in naša podjetja, našli možnost zaposlitve in osebne zadovoljitve v našem kraju. Njihova brezvoljnost je tudi .posledica vse večje brezprihodnostne apatije in nezmožnosti najti potrditve. Nekaj posameznikov ne bo rešilo ladje, ki se potaplja. Kot družba jim moramo omogočiti, da se razmahnejo kot posamezniki in strokovnjaki. Njihovo ustvarjalnost pa ne gre izkoristiti samo po profesionalni plati, ampak jih moramo vzpodbujati tudi k drugim področjem človekovega ustvarjanja. Pri pobudah, ki jih študentje dajejo — to je ustanovitev pevskega zbora, aktivno sodelovanje sedanjih in bivših studentov v študentskem klubu, kulturne in športne prireditve — jim je potrebno dati vso materialno in formalno podporo. Njihovo povezovanje z velenjskim klubom študentov priča o pripravljenosti naučiti se od bolj izkušenega kluba, kako rešiti svojo materialno in finančno nezmožnost. Nekaj posameznikov se sedaj trudi pridobiti nov in ustreznejši prostor, ki ne bo služil samo sestajanju, ^impak tudi drugim dejavnostim. Poskušajo najti zainteresirana podjetja in organizacije, ki bi stroškovno pokrili vsaj 10 kart mesečno za kulturne prireditve v kulturnih ustanovah v Mariboru in Ljubljani. Prav tako študentje podpirajo izgradnjo avtoceste Arja vas—Ljubljana; za izgradnjo le-te vodi vse aktivnosti ZSMS — liberalna stranka. Klub študentov mora postati ne klub nekaj posameznikov, temveč zbirališče prihajajočih ustvarjalnih rodov naše skupnosti. Med njimi se mora vzpostaviti konkurenca idej in akterjev. Takšne zgrešene prireditve, kot je bil nedavno odpovedan študentski ples, morajo po svoji realizaciji postati same po sebi umevne in uresničljive. Za že omenjeno odpoved plesa prevzemajo študentje vso odgovornost, vendar si priznajmo tudi mi, da jim nismo v ničemer olajšali dela in jim nismo vlili zaupanja, da se bo kdo od nas sploh pojavil na tej prireditvi. Tako se študentje pojavljajo v našem kraju kot enoceličarji v kaplji vode. V tej kapljici je življenje, vendar tega nihče ne vidi. Rad verjamem, da študentom tudi ni vseeno, da je v javnosti njihova prisotnost neopazna in zreducirana na petkove večerne sestanke in letno prireditev brucovanja. Z malo napora pa se da izkoristiti pripravljenost za ustvarjanje in delo teh za sedaj le nekaj posameznikov, ki pa bi jih mobilizacija v družbenem prostoru in na ta način tudi ovrednotena potrditev obogatila, tako da bi se njihove vrste kmalu številčno in člansko okrepile. G. V. »SAVINJSKI OBČAN« izdaja Občinska konferenca SZS Žalec. Uredniški odbor: Franci Žagar (glavni urednik), Danica Dolinšek, Marjan Drobne, Margit Juteršek, Janko Kos, Cveta Mikuž, Darko Naraglav, Dani Pfeifer, Dora Radišek, Inge Sovine, Marjan Turičnik in Forto Turk. V. d. odgovornega urednika: Janez Kroflič Vodja dopisništva in tajnica: Vladka Cerovšek Lektorica: Mojca Nahtigal Naslov uredništva: Žalec, Heroja Staneta 1 Telefon: 711-433, 711-451 Grafična priprava: Savinjski občan Tisk: ČGP VEČER Maribor Naklada: 11.000 izvodov Po sklepu RK za informiranje št. 421-1/72 je Savinjski občan oproščen temeljnega davka na promet proizvodov. Zelena dolina V ■ ■ siri . v* v v trzisce Alojz Kampuš »V mesecu marcu smo v primerjavi z decembrom prodajo konzumnega mleka podvojili (65.000 I), do konca leta pa načrtujemo dnevno 80.000 I. Tržne razmere namreč narekujejo takšno usmeritev. Sveže mleko v pure pak embalaži je novost našega usmeritev. Sveže mleko v pure pak embalaži je novost našega programa, ki je bila dobro sprejeta na tržišču, saj pomeni kakovostnejše osnovno živilo. Svežega mleka namreč ni potrebno kuhati, podaljšali smo rok trajanja na šest dni, za to tudi ni razloga, da bi v trgovinah zmanjkovalo mleka. Tudi embalaža je z ekološkega vidika boljša. Novost proizvodnega programa je tudi jogurt jogurella, ki nam ga pripravljajo v Avstriji, razširili pa smo tudi program sirov. Tudi prodaja čebelarskih izdelkov na tujih tržiščih se povečuje. Sicer pa je najpomembnejša naloga v tem letu zagotoviti kakovost izdelkov in tudi cene na raven avstrijskega tržišča,« pravi predstavnik Hmezadove delovne organizacije Celeia Arja vas Alojz Kampuš. 110-let Ferralita Izdelki za zapadna tržišča Kolektiv Ferralita bo v soboto 21. aprila s svečanim zborom kolektiva, razstavo izdelkov in ogledom tovarne, na katerega vabijo krajane, počastil 110-letnico. Livarska in kovinska dejavnost, ki ima častitljivo preteklost, začetki pa segajo v Lorberjevo tovarno na Šlandrovem trgu, se vse bolj usmerja na zahodno- evropska tržišča, 430-članski kolektiv pa s kakovostnimi izdelki načrtuje uspešen razvoj. »Livarstvo sive litine in barvnih kovin, modelarstvo in strojna ob- WWWPPOPPOOOOOO Prihodnje leto zadružno podjetje Na občnem zboru Zadružne zveze Slovenije, ki je bil konec marca v Žalcu, so program kmetijskega in gozdarskega zadružništva dopolnili še z nekaterimi sklepi. Med njimi so se dogovorili o skladu za plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za tiste kmete, ki tega ne zmorejo več. Kot je v svojem govoru povedal predsednik Zadružne zveze Leo Frelih, je izhodiščna osnova zadružništva mnogo šibkejša kot že zgrajena osnova predelovalcev in trgovcev. Kmet in zadruga sta od neposrednega nastopa na trgu odrinjena, kar še zmanjšuje dohodek. Zato prizadevanja kmetov za reformo zadružništva niso muha enodnevnica. Temu je sledila tudi zakonodaja, ki pa ne rešuje nekaterih bistvenih vprašanj. To pa je urejanje načina vračanja zadružne lastnine, ki je bila zadrugam odvzeta na različne načine, le-to pa naj bi razrešil republiški zakon, je med drugim povedal. Na občnem zboru so se zavzeli za sklep, da je treba opredeliti pravico zadružnikov, da avtonomno upravljajo z zadružno lastnino, in čimprej določiti postopke za njeno vračanje. Zahtevali so še, da je treba domače kmetijstvo zaščititi z intervencijami in prelevnami za uvoženo blago. Z uvozom kujejo dobičke le uvozniki, domači proizvajalci pa ostajajo praznih rok. Pozornost letošnjega občnega zbora je bila namenjena utrjevanju blagovnih tokov med zadrugami in zadružnimi podjetji. V ta namen naj bi že prihodnje leto zaživelo zadružno podjetje — konzorcij zadrug. V njem se bo opravljalo vse, kar bo v interesu zadružnikov. Na občnem zboru so izvolili tudi predsednika, kjer se je vsa zadeva zapletla. Nekateri so zahtevali, naj volijo samo podpredsednika, predsednika pa ne, ker je bil samo en kandidat. Oziroma sta bila najprej predlagana dva Leo Frelih, dosedanji predsednik, in Jože Pratneker z Ravn na Koroškem. Le-ta je svojo kandidaturo umaknil, tako da udeleženci zbora niso imeli izbora. Po prerekanjih voliti ali ne, so predsednika le izvolili in funkcijo zaupali dosedanjemu — Leu Frelihu. Podpredsednica pa bo poslej Mihaela Logar. mn IflfMlIMWWUBPOOPPOC delava predstavlja proizvodni program enovite delovne organizacije Ferralit. V livarni je nosilni program proizvodnja konti litine. Lani smo predelali šest tisoč ton, kar 65 odstotkov pa smo izvozili na konvertibilna tržišča. Izvažali pa smo tudi aluminijske odlitke, ki s kakovostjo ustrezajo zahtevnemu zahodnemu tržišču. Konvertibilni izvoz v strukturi predstavlja 21 odstotkov, klirinški pa 11. Z rezultati gospodarjenja v preteklem letu smo zadovoljni, uresničili pa smo tudi zastavljene cilje. Kljub temu pa je ostanek dohodka minimalen, kupci nam ne plačujejo, kar je pri nas splošen pojav, družbene obveznosti pa smo kljub temu morali poravnati. Svo- je pa je dodal še nestimulativen tečaj dinarja. Zavedamo se odgovornosti do okolja in delamo skladno s predpisi. Zaradi pripomb krajanov smo naročili meritve, s katerimi želimo strokovo ugotoviti vpliv na okolje. Rezultate pričakujemo že naslednji mesec in bomo javnost informirali o vseh ugotovitvah. Za sicer enostavno primerjavo naj povem, da je v Nemčiji livarna s sto tisoč tonami v istem rangu kot farma s 84.000 piščanci, Ferralit pa predela devet tisoč ton litine. Čeprav moramo najprej počistiti pred domačim pragom pa sodim, da se bomo morali lotiti tudi drugih onesnaževalcev, ki so večji in za vse bolj škodljivi,« pravi direktor Andrej Korošec. FERRALIT Kolektiv Ferralita čestita delovnim ljudem za praznik dela Komisija za odlikovanja in priznanja skupščine občine Žalec je v skladu z 14. in 21. členom odloka o podeljevanju priznanj občine Žalec/Uradni list RS št. RAZPISUJE POGOJE IN ROK DAJANJA POBUD ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ŽALEC V LETU 1990 Komisija za odlikovanja in priznanja skupščine 'občine Žalec razpisuje pogoje in rok za dajanje pobud za podelitev naslednjih priznanj občine Žalec: 1. GRBA OBČINE ŽALEC Grb občine Žalec podeljuje skupščina občine za uspehe na področju gospodarstva, umetnosti, kulture, ekologije, družbenih dejavnosti, športa in na vseh drugih področjih človekovega ustvarjanja. Komisija za odlikovanja in priznanja lahko predlaga skupščini vsako leto največ 5 grbov. 2. PLAKETE OBČINE ŽALEC Plaketo občine Žalec podeljuje skupščina občine za uspehe, s katerimi se povečuje ugled občine Žalec na gospodarskem, kulturnem, športnem področju, za dosežke na drugih področjih. Skupščina lahko podeli plaketo tudi za dosežene uspehe na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Plakete občine Žalec lahko skupščina podeli tudi uglednim gostom oziroma delegacijam, ki uradno obiščejo občino Žalec. Komisija za odlikovanja in priznanja lahko predlaga skupščini vsako leto največ 5 plaket. II. Priznanje občine Žalec se podeli posamezniku, skupini, organizaciji, podjetju, oboroženim silam SFRJ in društvu. Priznanja se izrečajo na slovesen način. Pobudo za podelitev priznanja občine Žalec lahko podajo fizične in pravne osebe. Pobudnik za podelitev priznanja sebe ne more predlagati za priznanje. IV. Pobuda za podelitev priznanja mora vsebovati: — naziv in naslov pobudnika — datum, ko je bil sprejet sklep o pobudi za priznanje — ime in priimek ter naslov predlagane osebe oziroma naziv in naslov predlagane organizacije, podjetja, oboroženih sil, društva — utemeljitev pobude za priznanje mora vsebovati: A) za posameznika: kratek življenjepis z navedbo prejetih priznanj (kakšno priznanje in kdaj je bilo podeljeno), s poudarkom na tistih zaslugah, zaradi katerih se predlaga za priznanje B) za organizacije, podjetja, skupnosti, enote oboroženih sil in društva: kratek prikaz razvoja in uspešnosti poslovanja z navedbo prejetih priznanj (kakšno priznanje in kdaj je bilo podeljeno) z utemeljitvijo na tistih dosežkih, zaradi katerih se predlaga za priznanje — vrsto predlaganega priznanja Pobude za podelitev priznanj občine Žalec sprejema komisija za odlikovanja in priznanja skupščine občine Žalec do 20. maja 1990. Savinjčanke, Savinjčani, hvala za zaupanje Prve svobodne in demokratične volitve so za nami. Na njih ste’po svoji vesti in prepričanju svobodno in po lastni presoji odločali o svoji in naši skupni prihodnosti. Kandidatu naše stranke za predsednika republike Slovenije Milanu Kučanu ste dali 42,3 % vseh oddanih glasov, listi in posameznim kandidatom za družbe-no-politični zbor republike Slovenije pa 15,22 % skupno oddanih glasov, kar pomeni, da smo med strankami v občini na 3. mestu. Rezultati volitev so pokazali, da volilci takšni prenovljeni ZKS-STRANKI DEMOKRATIČNE PRENOVE zaupate, za kar se vam najtopleje zahvaljujemo. Želimo, da nam svoje zaupanje izkažete na volitvah 22. aprila, ko boste v drugem krogu volitev za predsednika Slovenije izbirali med dvema kandidatoma. Naš kandidat je MILAN KUČAN, ki je že v dosedanjih prelomnih in napetih časih slovenskega naroda odgovorno in pokončno branil njegovo suverenost in ponos. Prav tako želimo, da na volitvah za občinsko skupščino podprete našo listo in kandidate za družbeno-politični zbor. Poznate jih in veste, da si s svojim dosedanjim delom zaslužijo vaše zaupanje in da bodo z vami našli pot do evropske kakovosti življenja v Savinjski dolini. LISTO NAŠIH KANDIDATOV ZA DRUŽBENO-POLITIČNI ZBOR OBČINE SESTAVLJAJO : FRANCI TRATAR, Ljubljanska banka Žalec, ki se bori za tako razvojno, kreditno in davčno politiko, ki bo dajala pogoje za ustanavljanje majhnih produktivnih enot. MARA MOHORKO, Vzgojnovarstveni zavod Žalec, želi zagotoviti ustvarjalen in neoviran razvoj otroka v predšolski dobi in varstvo družine. SLAVKO KOŠENINA, pravobranilec, se zavzema za sistem, ki bo služil človeku, ne državi, ter za pravice delavcev in občanov. NAŠI KANDIDATI ŽIVIJO MED VAMI IN VAŠI PROBLEMI SO TUDI NJIHOVI JANKO KOS vidi bodočnost v razvoju kmetijstva in v prijaznem odnosu do okolja. BOŽO ANDOLJŠEK je zavzet borec za demokratično prenovo ZKS in za šport, ki bo razgibal življenje. ANDREJ KOROŠEC, ki se zavzema za ustvarjalnost in inovativnost, ter je zagovornik turizma, ki nam bo v ponos. ZA SAVINJSKO DOLINO PO MERI VOLILCEV EMILIJAN RIBIČ, ravnatelj osnovne šole v Braslovčah, se bori za šolo, ki vzgaja za jutri, in za vrnitev cene izobrazbi. STANE JURJEVEC je zagovornik ustvarjalnega življenja upokojencev. EDI PETERNEL, podjeten zasebnik, ki peče dober »naš vsakdanji« kruh. DANICA KORENT, podpredsednica izvršnega sveta, se bori za usklajen družbeno-ekonomski razvoj občine. STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE RAFKO KONČINA, gospodarstvenik in zagovornik enakih pogojev življenja in razvoja obrobja doline. IMAMO DOVOLJ USTVARJALNIH MOČI IN PRENOVITVENE ENERGIJE FRANCI ŽAGAR, ravnatelj osnovne šole v Grižah, ki ve, da je sožitje krajanov in šole porok razvoja. LEONIDA MOČIVNIK, Občinska zveza društva prijateljev mladine, se zavzema za veselo in srečno življenje otrok. BRANKO POVŠE se zavzema za to, da bo temeljni nosilec oblasti demokratično izvoljena skupščina. MILAN DOLAR, gospodarstvenik, je zagovornik takšnega gospodarstva, ki bo kos zahtevam trga. MIRAN KRAJŠEK se zavzema za takšno občinsko upravo, ki bo ljudem prijazna in učinkovita LIDIJA KOCELI si prizadeva za takšno šolo, v kateri se bo otrok dobro počutil in v kateri bodo starši lahko sodelovali pri njenem oblikovanju. NE BOMO SE IGRALI Z USODO LJUDI IN NARODA, DELOVALI BOMO PREMIŠLJENO IN MODRO BRANE STROJANŠEK je zagovornik in borec za učinkovito krajevno samoupravo BREDA ŠIP se čuti soodgovorno za slovensko besedo in kulturo, za varovanje in spoštovanje narave. VLADO GORIŠEK si prizadeva za učinkovito kmetijstvo in za uveljavljenje naše občine v slovenskem prostoru. VENČESLAV BAUER je zagret borec za Savinjsko dolino kot oazo čistega zraka in zdrave podtalnice. FRANC NARAKS spoštuje solidarnost in je zagovornik učinkovite pomoči ljudem, ki so jih prizadele elementarne nesreče. MARIJA ANTONIČ se zavzema za pravično socialno politiko in uveljavitev ženske v družbi. CVETA MIKUŽ je za ohranjanje in prenašanje vrednot NOB na mlajše rodove. IGO CIZEJ je človek dobre volje in dobrega srca, zato je naš kandidat. ZA NAS STA SMISELNA IN TRUDA VREDNA LE TAKŠNO GOSPODARJENJE IN POLITIKA, KI JIMA JE IZHODIŠČE ŽIVLJENJE ČLOVEKA, KI HOČE ŽIVETI IN USTVARJATI V MIRU, SVOBODI, V SOGLASJU Z NARAVO, ZDRAVO, V ENAKOPRAVNOSTI, SOCIALNO VARNO, V LJUBEZNI, IGRI, SREČI IN LEPOTI. TO JE ČLOVEK EVROPSKE CIVILIZACIJE ENAINDVAJSETEGA STOLETJA. SAVINJČANKE, SAVINJČANI, VABLJENI V EVROPO ZDAJ IN TU! Opozorilna stavka zdravstvenih delavcev Opozorilni stavki slovenskih zdravstvenih delavcev so se pridružili tudi zdravstveni delavci žalske občine. Potem, ko so na zboru prebrali peticijo in stavkovna pravila so čas malice podaljšali za pol ure, na to pa nadaljevali z rednim delom. Med tem smo se pogovarjali s predsednikom sindikata dr. Filipom Simonitijem. »Stavka še zdaleč ni borba za višjimi osebnimi dohodki zdravstvenih delavcev. Opozoriti želimo, da so razmere v slovenskem zdravstvu neurejene, neracionalna organiziranost, preobsežna in neuporabna statistika, slaba povezanost med osnovno in specialistično dejavnostjo, pa povzročajo, da občani z zdravstvenimi uslugami niso zadovoljni. In ker iz delavčevega žepa ni mogoče vzeti več bomo pač morali narediti carski rez. Razčistiti bomo morali tudi ali se sredstva za zdravstveno dejavnost tudi namensko upo- dr. Filip Simoniti rahljajo. Pacienti namreč morajo dobiti potrebno in zahtevano storitev.« ik Naš planet — naše zdravje Ob dnevu zdravja sta Zdravstveni center Celje, TOZD ZD Žalec in VIO Žalec organizirala na OŠ Peter Šprajc-Jur Žalec okroglo mizo pod geslom Misli globalno — deluj lokalno. Udeležili so se je učenci, predstavniki osnovnih šol naše občine, njihovi mentorji in drugi pedagogi ter mnogi delavci z zdrav- Lista kandidatov Socialističnezveze (SZDL) Žalec, s katero prihajamo na volitve v družbenopolitični zbor skupščine občine Žalec, in sicer v nedeljo, dne 22. aprila 1990. SOCIALISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE OBČINSKA KONFERENCA ŽALEC Kandidati, ki vam jih predstavljamo, so vsekakor vredni vašega zaupanja, saj s svojim strokovnim, političnim in moralnim ugledom jamčijo, da se bodo v novih skupščinah zavzemali za človeka — občana naše občine. V svojem volilnem programu obljubljajo tisto, kar so sposobni tudi uresničiti. To lahko dosežejo z vsemi vami, ki soglašate s tako opredeljenimi cilji Socialistične zveze. Svoj glas lahko daste za kompletno listo Socialistične zveze, lahko pa tudi za posameznika z liste. Lista Socialistične zveze je na tretjem (3) mestu glasovnice. Zaupajte kandidatom Socialistične zveze, saj so resnično vredni vašega zaupanja. Socialistična zveza podpira kandidaturo Milana Kučana za predsednika predsedstva. ANDREJ ŠEPEC, rojen 24.10. 1952, dipl. ekonomist, Vrbje 6 FERDINAND HALER, rojen 23.1.1937, ing. organizacije dela, Dobriša vas 67, Petrovče ANICA DREV, rojena 23. 7.1950, predmetna učiteljica, Pirešica 18/b, Vinska gora FRANC ŠPEGLIČ, rojen 14. 10.1920, upokojenec, Galicija 30 HERTA NARAKS, rojena 17. 3. 1944, višja medicinska sestra, Polzela 233 MARJAN DOBOVIČNIK, rojen 27.11. 1936, strojni tehnik, Drešinja vas 12/a, Petrovče SAŠO MIHELČIČ, rojen 10. 2.1948, dipl. ing. gradbeništva, Vransko 73 MILAN ZUPANC, rojen 29. 5. 1946, strojni tehnik, Migojnice 93, Griže KRISTJAN MARKOVIČ, rojen 28. 7. 1955, gimnazijski maturant, Prebold 42 ERVIN JANEŽIČ, rojen 10. 4.1943, dipl. ekonomist, Kajuhova 7, Žalec VALERIJA VERDNIK, rojena 27. 5. 1943, ing. organizacije dela, Griže 125 FRANC RANČIGAJ, rojen 22. 7. 1958, dipl. ing. strojništva, Gomilsko FILIP LESJAK, rojen 16. 5. 1944, pravnik, Preserje 23, Braslovče VALTER ZUPANC, rojen 25. 5. 1942, ekonomski tehnik, Dolenja vas 26, Prebold ANTON BLAJ, rojen 12. 8. 1935, elektro inženir, Gotoveljska 2, Žalec FORTO TURK, rojen 24. 12. 1947, kemijski tehnolog, Heroja Staneta 6, Žalec VIKTOR DRAMA, rojen 14. 1. 1936, ing. lesarstva, Levec 30/a, Petrovče ADI VIDMAJER, rojen 7. 1. 1942, predmetni učitelj, Prebold 41/c MITJA URISEK, rojen 20.1.1941, ing. organizacije dela, Migojnice 81, Griže BORIS KRAJNC, rojen 29. 7. 1957, dipl. ekonomist, Čopova 3, Žalec DRAGO PUŠNIK, rojen 26.10.1941, dipl. ekonomist, Gotovlje 103/c JANEZ MEGLIČ, rojen 18. 4. 1932, učitelj, politolog, Žalec, Partizanska 3 RUDI ZUPANC, rojen 3. 3.1930, elektro inženir, Šempeter 103 MIRAN TERPIN, rojen 18. 8. 1926, predmetni učitelj, Dolenja vas 48/b, Prebold FRANC VODOVNIK, rojen 19. 9.1959, predmetni učitelj, Letuš 4 stvenega področja. Po kulturnem programu žalskih učencev — recitatorjev sta spregovorili prof. Darka Domitrovič, predsednica odbora za raziskovalno delo pri IS občine Žalec (o onesnaženosti v naši dolini) ter dr. E. Dolničar, pediatrinja v ZD Žalec, o zdravstveni preventivi pri otrocih in o pomenu pravilne prehrane, zlasti zajtrkov. Učenci so nato predstavili rezultate svojih raziskovalnih nalog in okroglih miz, ki so jih pred tem izvedli po šolah ter nakazali, kaj lahko pri tem storijo sami za okolje, od čiščenja šolske okolice, večjega števila košev za odpadke, uporabe papirnatih vrečk, vloge malih hišnih svetov, ukinitve črnih odlagališč ter nujnosti čistilnih naprav, itd. Razmišljanja odraslih pa so potekala o pomenu ustrezne prehrane za otroke, prave hrane za razvoj zob, pomislek glede uporabe fluorovih tabletk, škodljivosti kajenja... Okroglo mizo so zaključili z mislijo: čiste padavine, čista rosa, zdrava prst, zdravo okolje, zdravi, srečni, zadovoljni ljudje, za kar naj bi se trudili vsi. M. Juteršek Kako spremeniti ime ulice? V zvezi z vlogo OK ZSMS Žalec glede načina in postopka za spremembo naziva ulice vam po konzultaciji z geodetsko upravo kot pristojnim organom posredujemo naslednje pojasnilo: Postopek za imenovanje, preimenovanje, združenje, razdruževanje in odpravo naselij in ulic ter za evidentiranje naselij, ulice in stavb ureja poseben Zakon o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Ur. I. SRS, št. 5/80); V skladu za zakonom mora imeti vsaka ulica svoje ime. Naselja in ulice imajo lahko imena po geografskih in drugih pojmih ter po imenih in datumih, povezanih z zgodovinskimi dogodki in osebnostmi, ki so bistveno prispevale k naprednemu družbenemu in kulturnemu razvoju jugoslovanskih in drugih narodov in narodnosti. Pobude in predloge za imenovanje, preimenovanje, združevanje, razdruževanje in odpravo naselij in ulic dajejo delovni ljudje in občani v organizaciji SZDL in v drugih družbenopolitičnih organizacijah ter na svojih zborih in v organih krajevne skupnosti; O imenovanju in preimenovanju naselij in ulic odloča občinska skupščina; Pobude in predloge o imenovanju in preimenovanju ulice in naselij obravnava na predlog geodetske uprave izvršni svet skupščine občine. Pri tem pridobi mnenje skupščine krajevne skupnosti. Pobuda se da v enomesečno razgrnitev v javno razpravo v krajevni skupnosti. Dokončen predlog se posreduje v obravnavo in sprejem na zbore občinske skupščine. Občani so v primeru spremembe naziva ulice dolžni uskladiti svoje osebne dokumente (osebno izkaznico, prometna in vozniška dovoljenja in drugo). V kolikor je v dokumentu prostor, se vpišejo samo spremembe. V nasprotnem je potrebno osebne dokumente zamenjati z novimi. Družbeni pravobranilec samoupravljanja Slavko KOŠENINA V dvorani občinske skupščine-so se na volilni seji sestali člani občinskega odbora ZZB NOV, poleg predstavnikov občinske skupščine in nekaterih strank je seji prisostvoval tudi predsednik republiškega odbora Bojan Polak. Poročilo o opravljenem delu v preteklem letu je podal predsednik občinskega odbora Rado Cilenšek. »Gmotni položaj udeležencev NOV smo reševali skladno z družbeno opredeljenimi usmeritvami in materialnimi možnostmi. Žal pa je socialni položaj borcev, še zlasti tistih z nižjimi prejemki, vedno težji, kar dokazuje tudi vedno večje število upravičencev varstvenega dodatka. Z zdravstvenim varstvom borcev smo zadovoljni. Nismo pa zadovoljni z nekaterimi napadi na našo Janko Cvikl organizacijo, smo proti izrabljanju naše organizacije Za volilne boje. Zavračamo namere potvarjanja in neargumentiranega javnega predstavljanja narodnoosvobodilne borbe in povojne izgradnje. Smo za pravno urejanje morebitnih spornih zadev, stvari pa naj na pravo mesto postavijo zgodovinarji. Takšna sprava, kot si jo želijo nekateri, za nas ni sprejemljiva,« je med drugim dejal predsednik Ràdo Cilenšek. V razpravi je bilo precej pripomb in izrečenega ogorčenja nad vsebino črne knjige, Bojan Polak pa je dodal, da so mnoge trditve netočne in potvorjene. Sicer pa bi lahko strnili razpravo z izraženo zaskrbljenostjo nad razmerami, ki po njihovem mnenju porajajo vse več razprtij in bojazen med občani. Člani občinskega odbora so sprejeli nov statut in za predsednika izvolili Janka Cvikla. j. k. »Pred desetimi leti smo na Grmovju v prijetnem naravnem okolju zgradili drugi dom za psihično prizadete občane celjske regije. Tedaj smo sprejeli 160 oskrbovancev, kmalu pa smo morali zaradi potreb obnoviti še opuščeno graščino. Danes živi v domu 224 oskrbovancev iz štirideset slovenskih občin, zanje pa skrbi 69-članski kolektiv, ki opravlja pomembno in humano družbeno delo. Čeprav se trudimo, da bi bilo življenje v domu razgibano in ustvarjalno, je mnogokrat dan enak dnevu. Pa vendar je drugačno, odgovorno in občutljivo, pa tudi plodno. Uspešno sodelujemo z okoljem, vsem se za razumevanje in pomoč zahvaljujem,« je na prisrčni svečanosti ob 10-le-tnici doma dejala direktorica Marija Trobec. Sicer pa smo v priložnostnem biltenu lahko prebrali še marsikaj zanimivega iz življenja in dela oskrbovancev. Ekonomija, ki jo vodita vrtnar in poljski delavec, pomeni pomembno gospodarsko dejavnost, za oskrbovance pa zadovoljstvo in sprostitev. Urejenost okolja je vzorna in bi bila marsikateremu kolektivu lahko za vzgled. Kaj zmorejo njihove roke, smo lahko videli na priložnostni razstavi. Umetniško ustvarjanje pa so predstavili s sliko, pesmijo in besedo. Skratka, občasnemu obiskovalcu življenje v domu daje občutek skrbnosti, topline in zadovoljstva. Stoletnica prvega maja Tone Bole Z nami je leto 1989, ko smo praznovali stoletnico začetka novega obdobja v razrednem delavskem gibanju na Slovenskem. Leto 1889 označujeta dve veliki stavki v Trstu in v Zasavskih revirjih. Ta stavka je za krajši čas zajela tudi Zabukovico. Temeljni zahtevi stavkajočih rudarjev sta bili skrajšanje delovnega časa na osem ur in povišek mezd. Stavko sta zadušili žandarmerija in vojska. Razredno delavsko gibanje na Slovenskem je v letu 1890 posebej razgibalo tudi prvo prvomajsko praznovanje, ki je bilo, glede na to, da je potekalo v času obnavljanja socialnodemokratskih organizacij po hudih letih preganjanja, uspešno. V Celju so delavci organizirali izlet v Teharje. Temelji praznovanja 1. maja so bili položeni na ustanovnem kongresu II. internacionale. Sprejet je bil sklep, da se vsako leto na 1. maj organizirajo manifestacije po celem svetu, na katerih bi se postavile zahteve po treh osmicah: osem ur dela, osem ur zabave in osem ur počitka. Kot smo videli, se je slovenski proletariat odzval že naslednje leto in organiziral prve manifestacije. Od leta 1890 naprej 1. maj ni enak drugim dnevom v letu. V stoletnem obdobju je postal slaven simbol delovnih ljudi, simbol njihovega boja, njihovih upanj in hotenj, slavne zgodovine pa tudi razcepov, napak in drugih slabosti. Prvi maj je postal simbol, kot so simboli delavskega gibanja za boljši jutri tudi rdeča zastava, srp in kladivo. To niso strankarski simboli, so simboli stoletne zgodovine borbe delavcev, proletariata za pravice delavstva, za osemurni delavnik v preteklosti in pri nas v sedanjosti, za uveljavitev sindikata kot stanovske organizacije, ki mora ščititi pravice vsakega posameznega delavca. Zato ne smemo pozabiti na ta stoletni boj, na slavno zgodovino svetovnega in slovenskega proletariata. F. Ježovnik Z žalno sejo smo se poslovili od Toneta Boleta, častnega občana občine Žalec. Podlegel je težki bolezni v 74. letu starosti. Poslovili smo se od človeka, revolucionarja, velikega gospodarstvenika in aktivnega družbenopolitičnega delavca. Tone Bole se je rodil leta 1916 v Šmartnem ob Paki. Pred vojno je končal srednjo in višjo tekstilno šolo. Že kot mladinec se je v dijaških letih vključeval v vrste tistih, ki so se zavzemali za napredne misli. V teh, pred vojno izredno težkih časih za kakršnokoli napredno gibanje, se je v delavskih in mladinskih organizacijah borih za delavske pravice in uveljavitev delavskega razreda v družbenih procesih. To je bilo v času pred vojno še toliko bolj pomembno, še zlasti pa nevarno. Takoj po okupaciji se je vključil v NOB, kjer je opravljal pomembne vojaške, še zlasti pa politične dolžnosti. Bil je član CK takratne KP Slovenije in sekretar okrožnega komiteja KPS za Savinjsko dolino oziroma širšega območja. S svojo veliko nacionalno zavednostjo in razredno pripadnostjo je v najtežjih in usodnih časih za slovenski narod uspešno širil ideje svobode in osvoboditve. Zato je tudi užival zaupanje in neomajno podporo ljudi, ne glede na njihovo pripadnost. Prav velika je tudi njegova zasluga, da je na tem območju Štajerske prišlo do tako množičnega narodno osvobodilnega gibanja, da ni bilo dosti izdajalcev, okupatorjevih slug in oboroženih izdajalskih enot, kot v nekaterih drugih predelih okupirane Slovenije. Prav to je potrebno poudariti v sedanjih časih, ko se iz posameznih krogov skuša razvrednotiti ta velika pokončnost, ki jo je slovenski narod pokazal v najhujših trenutkih svojega obstoja. Takoj po vojni se je aktivno vključil v obnovo gospodarstva. Operativno je sodeloval pri obnovi raznih gospodarskih dejavnostih, še zlasti tekstilne industrije. Prav po njegovi zaslugi je gospodarstvo začelo sorazmerno hitro dajati rezultate. Opravljal je pomembne funkcije v CK ZKS IN ZKJ in v slovenski go- spodarski zbornici. Dalj časa je bil tudi predsednik zvezne gospodarske zbornice, poslanec v zvezni skupščini in predsednik gospodarskega zbora v skupščini SRS. Nazadnje je bil sodnik ustavnega sodišča SR Slovenije. Z občino Žalec je aktivno sodeloval. Dajal je niz pobud za gospodarski razvoj, kot tudi konkretno pomoč za gospodarski in družbeni razvoj občine. Z njim smo aktivno snovali razne gospodarske razvojne projekte za našo občino, ki jih je z nami tudi spremljal in uresničeval. To je bil čas hitrega vzpona naše občine v slovenskem prostoru, zato mu moramo izreči vse priznanje in zahvalo za njegovo sodelovanje. Bil je velik zagovornik varstva narave in čistega okolja, verjetno tudi zaradi tega, ker je bil strasten ribič in planinec. Leta 1985 so se mu zbori občinske skupščine Žalec moralno in delno oddolžili z imenovanjem za častnega občana občine. Tone Bole je nosilec spomenice 1941 in drugih visokih odlikovanj in priznanj, med njimi tudi iz naše občine. Vsi, ki smo z njim sodelovali se bomo spominjali njegovega iskrivega in pronicljivega duha in človeka z veliko humanizma in neizmerljivo ustvarjalno energijo. Odlikovala ga je tudi velika skromnost in neposrednost v odnosu do ljudi. Za to kar je storil za naš napredek v dolini kot tudi v celotni družbi, mu izrekamo vse priznanje in zahvalo za njegov trud. Vlado Gorišek Planinska šola za začetnike »Ta priročnik je namenjen vsem tistim, ki žele spoznati naše gore in naravo. Napotki bodo dobrodošli začetnikom in izkušenim planincem, ki bodo svoj prosti čas preživeli v naravi in gorah. Na voljo pa je v vseh planinskih društvih,« pravi avtor priročnika Adi Vidmajer izkušen planinec in vzgojitelj mnogih vodnikov. Sicer pa boste v priročniku našli marsikaj koristnega in zanimivega. V strnjeni vsebini je najprej predstavljena zgodovina slovenskega planinstva, v nadaljevanju pa organizacija, planinsko izrazoslovje, kako spoznavamo gorstva, planinske poti in transferzale. Dobrodošla so navodila v primeru nevarnosti saj gore pobirajo preveč življenj. Prva pomoč in orientacija sta v planinah pravtako nepogrešljivi znanji in navodili. S slikami pa so v priročniku predstavljene planinske postojanke v Savinjski dolini. Bukovica vabi Planinsko društvo Žalec in komisija za sindikalne športne igre v občine Žalec vabita ob dnevu OF — 27. aprila na tradicionalni pohod na Bukovico nad Grižami. Ob 10. uri bo krajša svečanost z odprtjem dela nove planinske postojanke. V kulturnem programu bodo sodelovali mladi planinci iz Griž, Petrovč in Žalca. Izvedene bodo razne šaljive športne igre. Planinci pa bodo poskrbeli za razvedrilo in splošno zadovoljstvo. Vsak bo lahko preživel lep praznični dan. Skrb, toplina in zadovoljstvo 10 let Doma Nine Pokorn Udeleženci volilne konference 15 let planinske šole Nastanek planinske sekcije v Ferralitu je povezan z delom matičnega planinskega društva v Žalcu. To je sicer starejše, že od začetka so v njem delovali tudi Ferralitovi planinci, a v svoji tovarni niso prirejali samostojnih izletov. Zaradi tega lahko štejemo za začetek delovanja planinske sekcije 14. avgust 1975, ko so planinci v Ferralitu izvedli prvi samostojni izlet na Peco. Od takrat naprej pa do danes se delo Ferrali-tovih planincev ni ustavilo. Ferralitovi planinci so bili soustanovitelji in najaktivnejši organizatorji planinske transverzale ITC. V tem času je bila značilnost množica udeležencev, saj se je na izletih zbralo tudi za dva avtobusa udeležencev, rekordna pa je bila udeležba 150 planincev na izletu v Iškem Vintgarju. Večjih organizacijsko zahtevnih akcij je bilo še več: enotedensko potepanje po YU transverzali, večdnevni izleti na Velebit in druge planinske poti izven Slovenije, vzpon na Mt. Blanc, enotedensko bivanje v Tatrah, večdnevni izleti po slovenski planinski poti. Ob izletništvu Ferralitovi pla- ninci tudi nismo pozabili na druge dejavnosti. Preprečili smo razpad Brunarice na Vrheh. Z organizacijo množičnih akcij za sodelovanje smo močno povečali zanimanje za Brunarico. Ob organizaciji planinskega veleslaloma, kresovanj, piknikov in delovnih akcij se je na Brunarici zbralo po več deset udeležencev. V tem času je bila Brunarica zasedena tudi od 4 do 5 mesecev na leto, kar za takšen objekt ni malo. Izobraževanje planinskih vodnikov, markerjev in varstvenikov narave je stalno. Ne le vodenje izletov in obnove poti, tudi stalno javljanje v Ferralitovem časopisu in občasno v lokalnih časopisih in Planinskem vestniku je delo teh kadrov. Ponosni smo lahko, da smo tudi prvi organizatorji priključitve planinstva sindikalnemu športu. Letos smo organizatorji 6. pohoda v okviru sindikalnega Peteroboja. Prvega, katerega organizatorji smo bili, udeleženci še danes ne morejo pozabiti. Četrto leto bomo v okviru občinskih sindikalnih športnih iger organizatorji planinskega dne. Dobro sodelu- Krvodajalstvo ODVZEM KRVI GRIŽE: 4. maj, od 7. do 11. ure, dom Svobode Griže ŠEMPETER: 11. maj, od 6.30 do 13. ure, OŠ Šempeter VRANSKO: 16. maj, od 7. do 12. ure, Zdravst. postaja Vransko ŽALEC: 25. maj, od 7. do 13. ure, sejna soba KS Žalec TEDEN RK Potekal bo od 8. do 15. maja. HUMANOST je letošnje geslo tedna RK, ki pomeni uvod v gibanje za zaščito žrtev vojne, ki bo višek svojega delovanja in aktivnosti doseglo v letu 1991. Teden RK je namenjen predvsem širjenju članstva RK, zbiranju prispevkov v korist RK, pobiranju članarine in ostalim aktivnostim na področju propagande in ustanavljanje RK povsod tam, kjer njegovo delovanje še ni prisotno, saj nam prihodnost narekuje večjo aktivnost in skrb za socialno najbolj ogrožene. V tem tednu bo potekala tudi akcija SOLIDARNOST V DEJANJIH, zbrana sredstva pa bodo namenjena socialni pomoči našim občanom. AKCIJA ZBIRANJA OBLAČIL Ta akcija bo letos pomenila zaključek tedna RK, v njej pa bomo zbirali rabljena oblačila, obutev, posteljnino in ostali uporabni material. Neuradno bo akcija potekala 31. maja, natančen datum pa bo javljen kasneje. Tradicionalna akcija bo potekala letos tudi v naši občini, saj je občinski organizaciji RK končno uspelo.rešiti skladiščne prostore za te namene. jemo tudi z ostalimi planinskimi sekcijami, naši člani pa so tudi med nosilci vodstev v PD Žalec in Zabukovica. Sploh skrbimo za to, da ne gledamo, katerega društva je kdo član. Tako združujemo planince iz vseh osmih planinskih društev v občini. Ne smemo pozabiti na delo z mladimi. Naši člani so organizatorji vsakoletnih planinskih mladinskih in pionirskih taborov širom po Sloveniji. Letos bo 8. tabor, tokrat drugič na Jezerskem. Posamezni Ferralitovi planinci so se samostojno udeležili tudi zahtevnejših planinskih podvigov. Dušan Glažar z alpinistično odpravo na Grönland in v Himalajo, Janez Osterman pa v Afriki na Toubkal in Atlasu. Toliko o tem, kar zahteva večjo organizacijo, zato so takšni dogodki tudi odmevnejši. Vmes pa je bilo še veliko drobiža, ki ostaja zabeležen v arhivu sekcije. Verjamemo, da bomo s takšnim delom še nadaljevali in da nam ne morejo do živega tudi za prostovoljno planinsko delo čudni časi. Pridružite se nam. Kaj, če bi si za 15. obletnico nazdravili 11. in 12. avgusta na Peci. Dušan Šip RK Petrovče KO RK PETROVČE obvešča, da bo 10. maja 1990 pričela delovati postaja Rdečega križa v KS Petrovče v prostorih krajevne skupnosti od 18. do 20. ure. Postaja Rdečega križa bo delovala vsak drugi četrtek v mesecu. Nudili bodo zdravniške nasvete, merili krvni pritisk in dajali navodila za uporabo zdravil. Vabljeni! CO prava ne sme ( I0VZ ročil ti raz[ irtij Tabor Drag telefon Kmalu bo dve leti, odkar v krajevni skupnosti Tabor zbirajo denar za telefonijo. Vsak bodoči telefonski naročnik je doslej vplačal že nekaj manj kot 16 tisoč konvertibilnih dinarjev, po najnovejših predračunih pa bi morali odšteti še dvakrat toliko, preden bo v taborskih zaselkih zazvonil telefon. V tem primeru bi imeli Taborčani najdražji telefon tudi izven meja naše republike in zato upravičeno pričakujejo pomoč od žalske občine in od PTT. Trenutno imajo 110 naročnikov, ki so sofinancirali centralo na Gomilskem in tretjino kabla za primarni vod od Gomilskega do Tabora. Pri slednjem se je s tretjinskim deležem udeležil tudi PTT, o sofinanciranju preostale pa bo še ta mesec sklepala občinska skupščina. Denarja za te namene seveda ni v izobilju, saj se v tem ssrednjeročnem obdobju ne zbira več od podjetij. V tistih letih, ko je takšno združevanje še veljalo, pa so se telefoni priklapljali tam, kjer so ta podjetja, oziroma v večjih centrih. Upi, da bodo izbrskali še kakšen dinar po zaključnih računih, so se izjalovili, saj se tudi žalsko gospodarstvo otepa s težavami. Vransko Uresničen program samoprispevka u Franc Dolinšek Krajevna skupnost’Vransko je po površini največja v občini, njena razvejanost pa je v preteklem obdobju zahtevala veliko sredstev in naporov pri uresničevanju programa, ki so si ga zastavili v krajevni skupnosti. Že na Začetku mandata so si organi krajevne skupnosti namreč zastavili cilj izenačiti osnovne življenjske pogoje vseh krajanov. Da bi program lahko uspešneje uresničevali, so se odločili za krajevni samoprispevek, rezultati pa so vidni v vseh zaselkih. Kar 33 cestnih priključkov, ureditev trga in vpadnice, devet vodovodnih odcepov, pet mostov, javna razsvetljava, avtobusna postajališča, športna igrišča, telefonski priključki in še kaj potrjujejo, kako zahtevno delo so opravili in da so bila sredstva dobro naložena. »Seveda pa brez pomoči krajanov z dodatnimi sredstvi in prostovoljnim delom, delovnih organizacij in občinskih dejavnikov tega programa ne bi mogli uresničiti. Program samoprispevka smo v celoti uresničili kljub težkim gospodarskim razmeram. Zavedamo pa se, da vseh problemov v kraju še nismo rešili,» pravi predsednik sveta KS Franc Dolinšek. jk Žalec Odvoz kosovnih odpadkov Krajevna skupnost Žalec obvešča krajane, da bo takoj po prvomajskih praznikih organizirala odvoz kosovnih odpadkov. Kontejnerji bodo postavljeni na običajno mesto. Po besedah predsednika občinske skupščine Ludvika Sem-primožnika, si bodo prizadevali, da bi problem taborske telefonije rešili in najkasneje do jeseni uredili vse potrebno za polaganje primarnega kabla med Gomilskim in Taborom. Za preostali del, napeljavo sekundarnega kabla, zaenkrat še ni jasno. Ob tem naj povemo še to, da je odbor za telefonijo pri PTT že izposloval zadnji »prečiščen« predračun, po katerem bi vsak od naročnikov še moral plačati že omenjenih 16 tisoč dinarjev. V to pa so všteta samo najbolj nujna izvajalska dela, vse ostalo pa naj bi udarniško naredili krajani. Zaenkrat še vsi, ki so se v Taboru vključili v akcijo za telefon, vztrajajo. Celo več, letos so se vključili še trije, ki so plačali enake zneske kot prvotni naročniki. Poleg vsega ostalega je v Taboru prav gotovo problem majhnega števila naročnikov, ki pa jim telefon draži še razprostranjenost krajevne skupnosti. Doslej ima v Taboru telefon 47 hiš in še to samo v bližini kraja Tabor. Vsi ostali, med drugim tudi Šmi-klavž in Črni vrh, so brez telefona, čeprav bi ga glede na oddaljenost nedvomno najbolj potrebovali. Po mnenju nekaterih bi bila povezava s svetom znatno cenejša, če bi bil PTT pristal na gradnjo telefonske centrale v Taboru, ki jo ima sedaj skupaj z Vranskim, in bo v prihodnjih letih treba rešiti problem telefonije tudi tam. mn Prebold Izgradnja učilnic Kot vse kaže bodo ob zaključku letošnjega šolskega leta začeli v preboldski osnovni šoli z izgradnjo načrtovanih dveh učilnic in s tem uresničili načrt, ki so ga izglasovali s krajevnim samoprispevkom. Sredstva bodo zagotovljena iz združene amortizacije VIO v višini 400.000 din in 150.000 din iz krajevnega samoprispevka. Projekt je narejen, tako da sedaj ni zadržkov in bodo lahko začeli z realizacijo. Pred kratkim se je sestal tudi gradbeni odbor, ki ga vodi Peter Povše, njegova namestnica pa je Silva Drča, in preučil vse potrebno za začetek izgradnje. Le-ta naj bi potekala v dveh delih. Letos bi učilnici pozidali in pokrili, prihodnje leto pa dokončali in usposobili za pouk. Z izgradnjo teh učilnic bo za nekaj let rešen prostorski problem in možnost šolanja v dopoldanskem času. To pa je tako za učence kot učitelje pomembna pridobitev. D. N. Braslovče Veliko dela do praznika Letošnje praznovanje občinskega praznika občine Žalec bo v Braslovčah. Kaj vse nameravajo postoriti, je povedal predsednik pripravljalnega odbora za praznovanje, Ivan Fale: »Priprave so stekle že pred mesecem. Trenutno je trg.Braslovče razkopan, tako da je prehod z avtomobilom kar precej težaven. V trgu namreč obnavljamo kanalizacijo, vodovod, uredili bomo cestišče, pločnike in seveda bi radi tudi javno razsvetljavo. V prihodnjih dneh bomo začeli graditi prizidek k šoli, kjer bodo štiri učilnice. Nekaj denarja bomo za to morali zbrati sami, zato je akcija že stekla v naši krajevni skupnosti. Gradnja teh štirih učilnic je letos tudi ena največjih naložb žalske izobraževalne organizacije. Povedati moram tudi, da bodo gasilci GD Braslovče praznovali 90-letnico obstoja in ob tem predali namenu novo gasilsko avtocisterno, nove prostore pa bo dobila tudi pošta. Poseben poudarek pa bomo dali 850-letnici trga Braslovče.« Na sliki: Trg Braslovče v teh dneh. T. TAVČAR Novi metri asfalta Ko so na Polzeli lansko leto predali svojemu namenu vodovod Založe—Andraž za 109 gospodinjstev, so že razmišljali o novih delovnih nalogah. V prvem trimesečju letošnjega leta že dosegajo novo delovno zmago. Modernizirali oziroma asfaltirali so cesto, ki povezuje naselje Breg z Ločico v gmajni. Stanko Novak, predsednik skupščine KS Polzela, nam je ob tem povedal: »Želja krajanov, da bi se ta cesta asfaltirala, je bila že stara«. Končno smo zbrali denar, ki so ga prispevali krajani KS Polzela s samoprispevkom, pomagal nam je tudi sklad za urejanjem stavbnih zemljišč in bivša interesna skupnost za komunalo in ceste ter ugodni pogoji Cestnega podjetja Celje. Tudi to pot je s svojim prispevkom pomagala Tovarna nogavic Polzela, Pohištvena industrija Garant je dala na razpolago kamionske prevoze. V akcijo zbiranja sredstev so se vključili tudi krajani, ki bodo koristili to cesto.« »V slogi je moč«, pravijo na Polzeli, pa še res je. Tone TAVČAR Polzela Spoštovani! Oglašamo se vam zaradi velike nemoči in stiske krajanov Ložnice, katerim so z besedami pripravljeni mnogi pomagati, v resnici pa se v vsej predvolilni zmedi pozablja na njih. Če sledite javnim občilom, pa tudi z različnimi dopisi in klici smo vas že informirali, potem veste, da je Ložnica zaselek ob Žalcu, kjer živijo mnogi že par rodov, obstaja pa tudi novo nedavno nastalo naselje stanovanjskih hiš. Že tako dovolj veliko rušenje ekološkega ravnovesja predstavlja tam locirano (že zdaj polno) občinsko odlagališče komunalnih odpadkov. Ob tem je zdaj na tem kraju tudi občinska lokacija industrijske cone. Tako smo pri obratu Juteksa, ki povzroča ekološki teror nad prebivalci in krajem. Da je stvar zaenkrat še lokalno obarvana, so po našem mnenju štirje razlogi: 1. Neosveščenost ostalih živečih v bližini (krajani Žalca, Petrovč, Arje vasi, Galicije, Pirešice, Gotovelj, Podvina in še drugi), ki zaradi dejstva, da ne čutijo neposrednega smradu, ne vidijo tovarne in ne slišijo hrupa ter ne čutijo težav z vodo, živijo normalno in neobremenjeno do tega problema. Dejstvo pa je — če so analize (ki jih je naredil mariborski Zavod za zdravstveno varstvo) pokazale, da so povrtnine na Ložnici neužitne, potem se ta emisija pozna tudi dlje od praga tovarne. 2. Zaradi nesposobnosti upravnega organa (komite za varstvo okolja in urbanizma pri Skupščini občine Žalec), ki ne zmore, ne zna ali noče pristopiti z vsemi zakonskimi pooblastili in človeško dovzetnostjo za stiske (ki jih nek organ uprave mora imeti) k reševanju problema. 3. Zaradi popolne nemoči in nesposobnosti občinskih inšpekcijskih služb. 4. Zaradi volilnih zdrah in zablod, ko se pozablja, da življenje s svojimi ciklusi in potekom ne zaostaja, začenja znova ali se končuje. Zato se obračamo in apeliramo na vas. Potrebno je pristopiti k spreminjanju zakonodaje, da bodo postale inšpekcijske službe neodvisne od vseh lokalnih oblastnikov in bodo lahko učinkovito in dejansko opravljale svoje delo. Zaskrbljeni smo tudi za zdravje tistih, ki v Juteksu delajo in ki nihajo med dejstvom materialne eksistence in potrebe po zdravju neškodljivem delovnem okolju. Kako njim zagotoviti zdravo in človeka dostojno življenje? Strankam sporočamo, da ne potrebujemo polna usta obljub, ampak njihovo neposredno podporo, kajti na Ložnici je problem onesnaževanja narave akuten in zato potreben takojšnjega reševanja. Zahtevamo tudi večjo odgovornost republiških organov do indiferentnosti občinskih služb in or- ganov, do republiško sprejetih standardov, do utopičnosti pohoda v Evropo '92 (prej bi lahko rekli PUŠČAVA GOÉI ’92), kajti Evropa '92 ni zamišljena kot kolovoz in dežela ekološkega uničenja. Policentričen razvoj Slovenije si zamišljamo ne samo kot interes, kako zbirati sredstva, ampak med drugim tudi kot učinkovit in ekološko varen ter čist razvoj vsakega kraja zaselka v slovenskem prostoru. Zagotavljamo vam, da nas »Iju-bljanacentričen« odnos do okolja ne bo popeljal v na široko odprta vrata nam neskončno naklonjenih Evropejcev. Samo pomislite, koliko politične, ekonomske in medijske škode čutimo na svoji koži zaradi dogodkov na Kosovu. To pismo naj nikar ne bo razumljeno kot klic v sili ali kakšno drugačno počenjanje v nebo vpijočega, to je zahteva in poziv vsem vam, da apelirate in posredujete na ustrezne ljudi in službe v svojem okolju, organu, da izpolnijo in uresničijo usmeritev, ki jo zaenkrat vsi samo še deklarativno izražate. Krajanom Ložnice in ostalim prizadetim v primeru nadaljnjega molka vseh okoli njih ne bo preostalo drugega kot poslužiti se dejanj protesta in državljanske nepokorščine. Za OK ZSMS Žalec -liberalna stranka Gregor Vovk Marija Reka Pričeli z deli za izgradnjo telefonije Del Marije Reke je že pred leti dobil telefonsko povezavo s svetom, drugi del pa na to še čaka. Glede na to, da so z deli prve faze pred kratkim pričeli, pa je upanje, da pridejo v doglednem času do telefona, naraslo. Seveda pa tudi tu ne bo šlo brez prostovoljnega dela krajanov. Primarni vod, v dolžini dveh kilometrov, bo šel po zemlji, ostalo pa po drogovih. Marijarečani so imeli doslej že nekaj delovnih akcij, na katerih so kopali jarke za telefonski kabel, čaka pa jih še veliko drugega dela. Ker gre za predele, kjer ne bo mogoče opraviti določenih opravil z mehanizacijo, bo vse skupaj precej bolj naporno. Ob dejstvu, da bodo imeli potem vsak trenutek možnost zveze s svetom, pa se to pozabi. Vsekakor pa je nekaj povsem drugega izgradnja telefonskega omrežja v strnjenih naseljih kot v hribovitem predelu, kakršen je Marija Reka. To pa je tudi razlog več za solidarnost in širšo družbeno pomoč. Nekaj tega je zajeto v izglasovanem krajevnem samoprispevku, vendar bi bila dobrodošla širša pomoč, saj gre vendarle za marljive in delovne ljudi, ki so vredni pomoči. Kot pravijo, bodo po zaključku prve faze takoj nadaljevali z deli in tako v doglednem času prišli do telefonskih priključkov. Upajmo, da se bo PTT bolj potrudil kot v Preboldu, kjer še sedaj niso priključili na omrežje novih naročnikov, čeprav je takorekoč vse nared. Obljubljajo, da bodo to storili še v tem meseču. In ker obljuba dela dolg, pričakujemo, da ga bodo poravnali. D. Naraglav TRGOVINA ARA. Prvo zasebno trgovino z barvami in laki je v sodelovanju s Chemo Ljubljana pri Zlatem križu v Novem Celju odprl Valter Kompan. Kot je povedal lastnik trgovine, je ponudba zelo pestra. Tako v novi zasebni prodajalni prodajajo barve, lake, razredčila, lepila, pleskarski pribor, čistila in drugo po konkurenčnih cenah. Proizvodni program Color Medvode pa je od 20 do 30 odstotkov cenejši. Na sliki: Iz nove prodajalne Ara, na desni pa njen lastnik Valter Kompan. T. TAVČAR Mene — blagovni center Celje v svojem diskontu v Šempetru (Bunker) pripravlja vrsto degustacij in tedne nakupa po znižanih cenah. Zadnjo degustacijo je pripravila znana tovarna Fructal iz Ajdovščine, kjer so predstavili nove sokove, likerje, marmelado in drugo. V maju bodo pripravili vrsto novih akcij. T. TAVČAR Prvi demokratični volilni utrip____________ Fotoreportažo pripravili: Janez Kroflič, Darko Nara-glav, Tone Tavčar. Volili smo vas, da nam bi bilo lepše Presenetljivo dobra udeležba in tudi izid volitev Kot da se je tudi narava hotela istovetiti z našimi razmerami, kajti hladno, mrko in deževno nedeljsko jutro je popeljalo slovenske volilce na prve demokratične volitve. Ugibanja o udeležbi, nekateri so napovedovali slab obisk, so se že sredi dopoldneva pokazala za zmotna. Če je bilo na voliščih v zgodnjih jutranjih urah še zatišje, pa smo povsod kasneje opazovali gnečo, ki se je vlekla vse do večernih ur. Volilci so mirno in dostojanstveno čakali na težko pričakovan trenutek, da se na prvih povojnih demokratičnih volitvah odločijo za kandidate, ki jim zaupajo in od katerih pričakujejo predvsem boljše življenje. Opazili smo pa tudi negodovanje in odhajanje iz vrste pred voliščem, vendar so bili takšni primeri redki, mnogi pa so se kasneje vrnili. Volilni odbori so se dosledno držali navodil in zakonitosti, kar je seveda tudi razumljivo, in ker ni bilo nobenih zapletov in sporov, to samo še potrjuje pravilnost dela odborov. Vrstam na prostem in v hodnikih pa bi se kljub temu lahko izognili s primerno ureditvijo prostorov pred volilnimi mesti. Sicer pa sta najvišjo udeležbo ob deseti uri dopoldne zabeležili volišči Zakl in Orova vas, skupna udeležba v občini pa je bila 85-odstotna. Volilci se na informiranje in poznavanje kandidatov niso pritoževali, slišali pa smo mnogo pohval na račun sredstev javnega obveščanja, med katerimi je bil omenjen tudi naš časopis. Največ nepravilnih glasovnic je bilo pri zborih, skupaj pa 2335, kar očitno potrjuje napoved o zapletenosti in nerazumljivosti sistema. To so še posebej čutili tudi volilni odbori, ki so pozno v noč, nekateri pa do jutranjih ur, preštevali glasove in pisali poročilo. Najdlje je štel glasove volilni odbor v Domu Svobode Griže, ki je gradivo oddal ob 5. uri. Volilni odbori in občinska volilna komisija so delo opravili vestno in natančno, in ker ni bilo pritožb, potrjuje, da jim volilci zaupajo. Upamo, da bo tako tudi v drugem krogu — 22. aprila. Volilni izid v občini za predsednika in člane predsedstva je precej podoben republiškemu, Krambergerju pa smo namenili celo več glasov kot v republiki. In če je bil Kramberger predstavnik revnega sloja prebivalcev, naj to pomeni, da je nekdaj bogata Savinjska dolina resnično postala tako bedna? Večina vendarle misli drugače; da smo Savinjčani za napredek in da verjamemo v lepšo prihodnost pa smo tudi dokazali, ko smo večino glasov namenili Kmečki zvezi, ZSMS in ZKS— Stranki demokratične prenove. jk Tudi na volišču v gasilnem domu še ni bilo gneče. v jutranjih urah Zapletov ni bilo »Sedanje volitve so bile precej zahtevnejše od preteklih. Kljub zapletenosti postopkov je delo občinske volilne komisije teklo brez zapletov in uspešno. Prvi krog volitev je za nami, nalogo smo opravili skladno z zakonom. Gneči na voliščih bi se lahko izognili z večjimi prostori in z večjim številom volilnih kabin. Postopka ne smemo spreminjati in ga poenostavljati. Zavedam se, da je bilo štetje glasov dolgotrajno in naporno, vendar drugače ne gre. Članom občinske volilne komisije in odborom na voliščih se za resno in odgovorno delo zahvaljujem in upam, da bomo uspešno zaključili tudi drugi krog volitev,« Milan Bratušek, predsednik občinske volilne komisije. je dejal predsednik občinske volilne komisije Milan Bratušek. Tajnost glasovanja je bila povsod zagotovljena, če pa bi bilo na voliščih več kabin, bi bilo tudi manj gneče. mÈmm \ \ «L. « f j ' t > «r ? ^ Volišče v telovadnici osnovne šole Polzela Najtežje delo volilnih odborov se je začelo, ko so se volišča zaprla. Tudi odbor v Savinovem .Talonu v Žalcu je šte*