G à b o ri M ik ló s: Les civilisations du pa- 
léolithiquc moyen entre les Alpes et l ’Ou- 
ral. Esquisse historique. Budapest, Akadémiai 
kiadó 1976. 247 str., 30 tabel, 65 sl.
O nagibih, ki so avtorja vzpodbudili k 
pisanju tako zahtevne in hkrati prepotrebne 
knjige, se na kratko poučimo v uvodu. Tu 
je jasno in glasno poudarjeno, da gre pred­
vsem za historični, celò etno-historični pri­
kaz ali skico (kot je napisano v podnaslovu) 
in manj za običajno tipološko-arheološko in 
stratigrafsko-kronološko analizo. Slednja slu­
ži avtorju le kot pomagalo pri rekonstrukciji 
zgodovine srednjepaleolitskega obdobja. Delo 
naj bi bilo pravzaprav sinteza (kot pravi Ga­
bon v uvodu) zadnje čase vse pogostnejših 
poskusov historičnih razlag tudi v tem naj­
starejšem in najbolj neznanem obdobju člo­
vekove zgodovine. Do katere mere se je Gä- 
boriju kot arheologu-paleolitičarju to posre­
čilo, naj se prepriča vsak sam.
Knjigo lahko v grobem razdelimo v dva 
dela. V prvem avtor po pokrajinah obravna­
va izredno pestro paleto srednjepaleolitskih 
kultur, začenši s predeli severno in južno od 
Alp v Srednji Evropi in konča s Kavkazom 
in Srednjo Azijo. V drugem delu poskuša 
podati na osnovi predhodnega historično sin­
tezo (str. 157 ss).
Prvi del knjige je v bistvu izvleček za 
marsikoga že nepregledne množice podat­
kov o srednjem paleolitiku na tem ogromnem 
področju. Gabori obravnava več kot 200 
najdišč, upoštevajoč stratigrafske, faunistične, 
floristične, tipološke analize, C 14 datacije 
idr. Večino arheološkega gradiva je pisec, 
kot nam pojasni v uvodu, sam videl in štu­
diral, kar je velika prednost in vrednost nje­
govega dela. Zlasti velja to za manj poznano 
in teže dostopno gradivo Sovjetske Zveze. Od 
jugoslovanskih najdišč izčrpneje obravnava 
Špehovko, Mornovo zijalko, Betalov spod­
mol, Črni kal, Krapino, Veternico, Crkvino, 
Danilovo brdo, Visoko brdo in Crveno Sti­
jeno. V drugem delu avtor analizira klimat­
ske razmere, rastlinstvo, živalstvo in poda na 
osnovi analiz zaključke. Obširno obravnava 
tudi izvor, datacijo in širjenje srednjepaleo­
litskih kultur.
Ivan Turk
P à i P a ta y , Das kupferzeitliche Gräber­
feld von Tiszavalk-Kenderföld, Fontes Ar- 
chaeologici Hungariae, Budapest 1978 (ed. 
Akadémiai kiadó). Publikacija zajema 63 
strani dvokolonskega teksta med katerim je 
55 risb (v glavnem grobnih tlorisov) in 165
opomb pod črto; na koncu pa sledi 17 tabel 
slikovnega gradiva in kot priloga načrt gro­
bišča.
V knjigi s šestimi glavnimi poglavji je 
zbrano in predočeno gradivo bronastodobne- 
ga grobišča, ki so ga odkrili leta 1966 pri 
ojačevalnih zemeljskih delih jezu na Tisi pri 
naselju Tiszavalk sredi severovzhodne Mad­
žarske. Nepoškodovani kompleks s 57 gro­
bovi je izkopaval P. Patay v letih 1966 in 
1967, le zadnje tri grobove pa leta 1975. 
Grobni pridatki, predvsem pa tiste najdbe iz 
bogatejših grobov, vnašajo v materialno kul­
turo bronaste dobe dokajšen pomen. Iz vred­
notenja grobišča ni moč izvleči samo za­
ključke o načinu pokopa in funkciji ter ve­
ljavi pridatkov, marveč nam predoči tudi 
določnejše spoznanje o družbeni strukturi 
ljudi cvetoče bronaste dobe v porečju Tise.
S kratkim uvodom nas avtor seznani z 
lego najdišča in zgodovino izkopavanj. Le iz 
pete opombe pa razberemo še zanimiv ar­
heološki podatek, da so razen teh bronasto- 
dobnih grobov tod odkrili še dvajset pozno- 
sarmatskih grobov (4. do 5. stoletje) pa tudi 
sarmatske jame, ki so starejše kot grobovi; 
dalje najdbe iz mlajše kamene dobe, ki pri­
padajo tiški kulturi, jame iz zgodnje bro­
naste dobe (Tiszapolgär kultura) in skitskega 
obdobja, sprva pa ostanke treh hiš za vlada­
vine Arpadov. Teh najdb P. Patay nikjer ne 
predoči in dokumentira, omenja le, da so ti 
objekti poškodovali nekatere bronastodobne 
grobove.
Drugo poglavje o grobovih je najobsež­
nejše, saj v njem avtor na običajen arheo­
loški način dokumentira vsak posamezen 
grob: tako mere, lego, usmeritev, spol in zna­
čilnosti pa razporeditev in spisek pridatkov. 
Omeniti pa le moramo, da so risbe grobov 
v neenotnem merilu in preveč shematizirane. 
Pomanjkljivost je tudi v tem, da najdbe niso 
izrisane, ampak predočene na tabelah le z 
dokaj slabo fotomontažo. Publikacija je s 
tem površna, arheološko oko pa prikrajšano 
za marsikaj bistvenega. Vrh vsega pa niso 
skupaj slikovno prikazane niti grobne celote. 
Naj omenimo na primer inventar dveh po­
membnejših grobov: grob 29 (moški) — dve 
posodi in druge črepinje, bakreni predmeti 
(bojna sekira, zapestnica, šilo, igla), puščica, 
praskalo in nož iz kresilnika, kameno bojno 
kladivo, odbitka iz obsidiana, merjaščev če­
kan in živalske kosti; grob 40 (deklica) — 
pet oblikovno značilnih posod, tri bakrene 
spiralne cevke, zlat obročast obesek in mar­
morne perle. Pomembnejši pridatki so bili 
tudi v grobu 2 (deček), keramično bogastvo