G à b o ri M ik ló s: Les civilisations du pa- léolithiquc moyen entre les Alpes et l ’Ou- ral. Esquisse historique. Budapest, Akadémiai kiadó 1976. 247 str., 30 tabel, 65 sl. O nagibih, ki so avtorja vzpodbudili k pisanju tako zahtevne in hkrati prepotrebne knjige, se na kratko poučimo v uvodu. Tu je jasno in glasno poudarjeno, da gre pred­ vsem za historični, celò etno-historični pri­ kaz ali skico (kot je napisano v podnaslovu) in manj za običajno tipološko-arheološko in stratigrafsko-kronološko analizo. Slednja slu­ ži avtorju le kot pomagalo pri rekonstrukciji zgodovine srednjepaleolitskega obdobja. Delo naj bi bilo pravzaprav sinteza (kot pravi Ga­ bon v uvodu) zadnje čase vse pogostnejših poskusov historičnih razlag tudi v tem naj­ starejšem in najbolj neznanem obdobju člo­ vekove zgodovine. Do katere mere se je Gä- boriju kot arheologu-paleolitičarju to posre­ čilo, naj se prepriča vsak sam. Knjigo lahko v grobem razdelimo v dva dela. V prvem avtor po pokrajinah obravna­ va izredno pestro paleto srednjepaleolitskih kultur, začenši s predeli severno in južno od Alp v Srednji Evropi in konča s Kavkazom in Srednjo Azijo. V drugem delu poskuša podati na osnovi predhodnega historično sin­ tezo (str. 157 ss). Prvi del knjige je v bistvu izvleček za marsikoga že nepregledne množice podat­ kov o srednjem paleolitiku na tem ogromnem področju. Gabori obravnava več kot 200 najdišč, upoštevajoč stratigrafske, faunistične, floristične, tipološke analize, C 14 datacije idr. Večino arheološkega gradiva je pisec, kot nam pojasni v uvodu, sam videl in štu­ diral, kar je velika prednost in vrednost nje­ govega dela. Zlasti velja to za manj poznano in teže dostopno gradivo Sovjetske Zveze. Od jugoslovanskih najdišč izčrpneje obravnava Špehovko, Mornovo zijalko, Betalov spod­ mol, Črni kal, Krapino, Veternico, Crkvino, Danilovo brdo, Visoko brdo in Crveno Sti­ jeno. V drugem delu avtor analizira klimat­ ske razmere, rastlinstvo, živalstvo in poda na osnovi analiz zaključke. Obširno obravnava tudi izvor, datacijo in širjenje srednjepaleo­ litskih kultur. Ivan Turk P à i P a ta y , Das kupferzeitliche Gräber­ feld von Tiszavalk-Kenderföld, Fontes Ar- chaeologici Hungariae, Budapest 1978 (ed. Akadémiai kiadó). Publikacija zajema 63 strani dvokolonskega teksta med katerim je 55 risb (v glavnem grobnih tlorisov) in 165 opomb pod črto; na koncu pa sledi 17 tabel slikovnega gradiva in kot priloga načrt gro­ bišča. V knjigi s šestimi glavnimi poglavji je zbrano in predočeno gradivo bronastodobne- ga grobišča, ki so ga odkrili leta 1966 pri ojačevalnih zemeljskih delih jezu na Tisi pri naselju Tiszavalk sredi severovzhodne Mad­ žarske. Nepoškodovani kompleks s 57 gro­ bovi je izkopaval P. Patay v letih 1966 in 1967, le zadnje tri grobove pa leta 1975. Grobni pridatki, predvsem pa tiste najdbe iz bogatejših grobov, vnašajo v materialno kul­ turo bronaste dobe dokajšen pomen. Iz vred­ notenja grobišča ni moč izvleči samo za­ ključke o načinu pokopa in funkciji ter ve­ ljavi pridatkov, marveč nam predoči tudi določnejše spoznanje o družbeni strukturi ljudi cvetoče bronaste dobe v porečju Tise. S kratkim uvodom nas avtor seznani z lego najdišča in zgodovino izkopavanj. Le iz pete opombe pa razberemo še zanimiv ar­ heološki podatek, da so razen teh bronasto- dobnih grobov tod odkrili še dvajset pozno- sarmatskih grobov (4. do 5. stoletje) pa tudi sarmatske jame, ki so starejše kot grobovi; dalje najdbe iz mlajše kamene dobe, ki pri­ padajo tiški kulturi, jame iz zgodnje bro­ naste dobe (Tiszapolgär kultura) in skitskega obdobja, sprva pa ostanke treh hiš za vlada­ vine Arpadov. Teh najdb P. Patay nikjer ne predoči in dokumentira, omenja le, da so ti objekti poškodovali nekatere bronastodobne grobove. Drugo poglavje o grobovih je najobsež­ nejše, saj v njem avtor na običajen arheo­ loški način dokumentira vsak posamezen grob: tako mere, lego, usmeritev, spol in zna­ čilnosti pa razporeditev in spisek pridatkov. Omeniti pa le moramo, da so risbe grobov v neenotnem merilu in preveč shematizirane. Pomanjkljivost je tudi v tem, da najdbe niso izrisane, ampak predočene na tabelah le z dokaj slabo fotomontažo. Publikacija je s tem površna, arheološko oko pa prikrajšano za marsikaj bistvenega. Vrh vsega pa niso skupaj slikovno prikazane niti grobne celote. Naj omenimo na primer inventar dveh po­ membnejših grobov: grob 29 (moški) — dve posodi in druge črepinje, bakreni predmeti (bojna sekira, zapestnica, šilo, igla), puščica, praskalo in nož iz kresilnika, kameno bojno kladivo, odbitka iz obsidiana, merjaščev če­ kan in živalske kosti; grob 40 (deklica) — pet oblikovno značilnih posod, tri bakrene spiralne cevke, zlat obročast obesek in mar­ morne perle. Pomembnejši pridatki so bili tudi v grobu 2 (deček), keramično bogastvo