Poštnina plačana v (otorUl.
Cena 25.— lir
DEMOKRACIJA
Spedlz. la abb. post. I. gr.
Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trat, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-** Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za Inozemstvo: mesečino L 170, letno L 2.000. — Poštad čekov»l računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127
Leto IX. - Stev. 21
Trst - Gorica 27. maja 1955
Izhaja vsak petek
Za naše koristi
Pretekla nedeljo se je vršil osmi občni zbor Slovenske demokratske zveze v Trstu. To je bila. prva. letna skupščina v novih okoliščinah, ko se je uresničilo prav to, proti čemu, se je S D Z vztrajno borila. Svobodno tržaško ozemlje formalno sicer še obstoja, toda »za-man bi si zakrivali oči«., je dejal predsednik dr. Agneletto, če ne bi upoštevali, da je dejansko že razdeljeno.
Vkljub temu, da ni dosegla tega, za kar se je v imenu tržaških Slovencev in v. interesu sožitju med dvema sosednjima državama in narodi zavzemala, SDZ, njenemu vodstvu in članom ni treba, skrivati o-braza niti za ena samo dejanje, katerega je storila, ali za en sam trenutek, katerega je živela. SDZ ni nikdar proglašala, eno, delala pa popolnoma nasprotno. Na zemlji, posvečeni s krvjo bazoviških žrtev, ni bogokletno prisegala nekaj, kar bi kmalu zatem prelomila. Na volitvah ni nustoptila s programi, katere bi nato pogazila. Ljudje, zbrani v SDZ, so bili vedno mož -beseda, in taki so tudi ostali. Prvenstvo v prevarantstvu in izigravanju ljudskega zaupanja so prepustili drugim. Ljubosumno pa so branili ir. tudi ohranili prvenstvi v iskrenem in zvestem zagovarjanju resničnih koristi slovenskega življa na Tržaškem.
S tem izpričevalom stopa SDZ v novo dobo si>ojega dela. S svojo preteklostjo več kot opravičuje za upanje, s katerim se bodo tržaški Slovenci in drugi Jugoslovani zanesli nanjo tudi v bodočnosti. V bodoče bomo vendar še bolj kot doslej rabili, politično organizacijo, za, katero bedo prijatelji in nasprotniki, naši ljudje in sodržavljani italijanske narodnosti vedeli, da je resničen glasnik krajevnega prebivalstva ne pa orodje enega ali drugega izvendržavnega političnega središča. Kot taka je činitelj, s katerim bo vsakdo moral računati. Vsakdo ve, da na njeno besedo lahko nekaj da. Kakor se je prej iskreno zavzemala, za uresničenje Svobodnega * tržaškega ozemlja, praiv tako je tudi iskreno izjavila, da sprejema ustvarjeno stanje in da bo v njegovem okviru delovala kot predstavnica tukajšnje slovenske skupnosti. Kot taka ba sodelovala z vsemi, ki bodo v teh krajih pripravljeni voditi demokratično, svobodoljubno in za Slovence sprejemljivo ter pravično politiko.
Ta pot ne bo ‘ahka. Prehod v novo obdobje delovanja SDZ nami-reč sovpada z dogodki, ki nakazujejo, da bodo tržaški Slovenci v bližnji bodočnosti zopet podvrženi združenemu pritisku vseh komunističnih sil, tako kominformističnih, kakor titovskih. V. gotovi meri se bodo torej zopet vrnili časi, podobni tistim, v kakršnih je SDZ delovala, predno je prišlo do spora med tukajšnjimi komunisti.
Zunanje okoliščine bodo res podobne, toda podane so številne po-sta»vke, zaradi katerih upravičeno, trdimo, da bodo dejstva bistveno drugačna. Ljudje, ki si sami ne slepijo oči in mašijo ušes, so vsa ta, leta lahko slišali, kaj vse so si nekdanji bratci izrekli, videli so, kako so se medsebojno preganjali. Pri tem se je odkril dobršen del. njihove ne ravno častne in privlačne preteklosti, pa tudi sedanjosti. Predvsem pa so se pokazali zna čaji. Po tolikem gorjupu in kričanju na en sam mig obeh gospodarjev se že pripravljajo, da* spijejo bratovščino.
Kdo naj se torej zanese na takšne ljudi? Njihova družba je samo za tiste, ki se že vnaprej odrečejo vsaki samostojnosti, katerim, ni do tega, da bi se tržaški Slovenci borili zd svoje, temveč za neke- popolnoma druge koristi. Prepričani smo, da te je prav zadnje leto in da se bo v bližnji bodočnosti Še bolj povečalo števili) oseb, ki so, oziroma bodo to resničo spoznale in temu primerno usmerile svoje bodoče zadržanje*
Vkljub temni SDZ ne pričakuje, da bo zaradi tega čez noč postala množična organizacija. Nima za seboj ne države, ne blagajne kakšne veliko stranke. Nima štaba plačanih aktivistov, nihče ji ne daje fondov za vzdrževanje kulturnih institucij. Kakor smo že pisali so ji celo odrekli, da bi bila solastnica:■ kulturnih domov, za katere je ona prva, če ne edina idejno upravičena dedinja.
SDZ sc zaveda, da veliko ljudi ne more ali si ne upa na zunaj pokazati, kaj resnično mislijo in kje je njihovo srce. Eni iz obzira dc službe, drugi iz strahu za to ali o-no ugodnost. Tako je bilo včeraj, (Nadaljevanje na 2. strani)
TITO BO PRIVIL VIJAK
Pot o Canosso
Nezanesljive elemente komunisti - Komunisti
Medtem ko se mnogi časnikarji in komentatorji, ki tudi doslej niso hoteli v Titu videti tega, kar je sam trdil o sehi, trudijo in mučijo, da bi na e:n ali drug način dokazali. da zbližanje med Beogradom in Moskvo ne pomeni, da bi se Jugoslavija vračala k pravoverni komunistični politiki, se je Tito sam potrudil ter je dal potrebno pojasnilo. Preteklo nedeljo je obiskal Postojno, kjer mu je poveljstvo I. Proletarske divizije priredilo slavnostno kosilo v Jamski restavraciji; Na njem je Tito odgovoril na zdravico komandanta divizije z daljšim, izrazito politič nim in načelnim govorom. Po uvodu je izrazil veselje nad sprejemom, omenil ugled Jugoslavije v svetu in nekatere zgodovinske mo mente, j« 'Ugotovil, da je vse to zasluga komunistične partije, ki je, čeprav »maloštevilna«, znala obvladati ljudske množice. Potem ko je sam šei sedanje jugoslovanske državtje uprave s tem priznal, da jugoslovanski komunizem ni nobeno množično gibanje, temveč, da gre za izrazit primer tiranije manjšine nad večino, je nadaljeval:
Prvo besedo komunistom
»Danes vam ne govorim kot pred se-dnik republike, ampak kot ko muništ svojim tovarišem komunistom in govorim vam to namenoma, ne pa slučajno, ker menim, da je vloga Zveze komunistov Jugoslavije, oziroma vlaga komunistov še sedaj, in bo še dolgo časa, odločilnega pomena za nadaljnji razvoj, za nadaljnji .napredek in blaginjo naše države. Komunisti, člani zveze, ne smejo biti tisti, ki se bodo stopili, ampak morajo biti tisti ki bodo prevzgojili druge, biti morajo nosilci socialistične misli, biti morajo jedro tistega najbolj pozitivnega, kar je dala znanost marksizma-leninizma. Kdo drug bo tolmač te" znanosti, 'če ne komunisti?« se jo patetično vprašal jugoslovanski diktator.
Tito je torej vsekakor čutil po-ttrebo, da se prav v sedanjem trenutku vrne k svojim najzvestejšim in da v njihovi sredi pove, da jih ne bo pozabil in jih še enkrat pozove, naj vzdržijo, kajti sicer »bodo napravili škodo ne samo seb’’, ampak splošno nadaljnemu razvoju napredne misli (t. j. komunistične)«, kakor pravi v nekem drugem delu svojega govora. Kaj naj pomeni to drugega, kakor držimo skupaj, sicer nas bo vrag vzel!? N?, bi mogli reči, da nima takšno dajanje izjav v ozkem krogu »bojnih tovarišev« precej podobnosti z Hi tlerjevimi večeri v muenchensk' pivovarni, ali Mussolinijevi obiski v milanskem »covu« (gnezdu) fašizma. Uboga narodna raja je ob takšnih prilikah vedno nanovo zvedela, da j« nekje daleč, daleč za plemenitniki, katere odlikuje slepa pripadnost partiji, pa naj jih ta o-blači v črne ali rjave srajce, naj jim obeša okrog vratu rdeče eli čine rute. naj pozdravljajo s stegnjeno roko ali pestjo.
V tem smislu je izzvenel tudi Titov obisk v Postojni. Tisti, ki so se morda vdajali upom v demokratizacijo in so računali na popuščanje partijskega terorja in diktature je Tito odločno povedail, da s? motijo. Nakazal je, da se je treba vrniti nekoliko nazaj, da je treba zopet okre'piti komunistično miselnost in vlogo.
Socializem, ne kruh
Da si ne bi morda kdo domišljal, da se komunisti zavzemajo za narodno blagostanje, je Tito tudi glede tega postavil nekaj jasnih besedi. J>ejai je:
»Hotel sem vam danes tukaj povedati, tovariši, da v zadnjem času nisem popolnoma zadovoljen z vedenjem nekaterih komunistov. Mnogi komunisti sp se spozabili, mnogi so se prehitro vdali vsakdanjim težavam, preveč so se zabili v svoje lokalne okvire in preveč gledajo vse skozi gospodarske račune, ki jih je. se razume, treba spoštovati, ker je gospodarski račun tudi važen, vendar pa ne sme bit' vse. Ne sme se gledati samo skozi dinar, ker se skozi njega ne vidi ničesar. Komunisti morajo i-meti pred seboj tisti višji cilj, pa je izgradnja socializma. Socializem pa ni samo tehnični razvoi noše države, ni samo razvoj naših tovarn, ni samo vprašanje našega izvoza in tega. da bi ven prodali čim bolie in da bi čimbolj poceni kupili. Socializem ie nekaj več. V naši državi ne smemo komprom.it:-
v raznih ustanovah in trgovini naj zamenjajo naj se povsod zavedajo svoje vodilne vloge
rati ideje marksizma-leninizma...«
Potem ko so jugoslovanski narodi na lastnih ramah čutili, kakšno je blagostanje, ki, ga prinaša uresničevanje marksističnih idej, so to trpke besede. Ljudje so zvedeli. da ni za njihove voditelje prav nič važno, kako bodo ljudske množice živele, kaj bodo jedle, ali, bo gospodarstvo procvitalo ali propadlo, važno je samo, da bo socialistično. V gospodarstvu ne sme biti nobene spremembe, pa naj bo še tako pametna, ki ne bi bila v skladu s tem, kar je pred 100 leti rekel Marx in pred 50 leti Lenin. Res, lep pogled v bodočnost1 Pri takšnem stališču je nato sam',; ob sebi razumljivo, da jugoslovanski komunisti odklanjajo vsako pomoč in podporo, ki bi kakorkoli skušala izpremeniti njihov notranjepolitični razvoj. Titov govor v Postojni j.e ponovno dokazal, kako globok in širok je prepad, ki zija med naziranji svobodnega in komunističnega sveta:	državniki, ki
jim možganov mi zameglila kakšna totalitarna ideja, smatrajo za svojo najvišjo dolžnost, da se zavze majo za povečanje blagostanja narodov, katerim služijo, totalitar-cem ra je slavno ideja in so jim neredi, nad kelerimi gospodarijo, samo sredstvo za njeno uresničenje. Ali so ljudje siti in zadovoljni. to je deveta briga! Jugoslovani so to doslej ie vedeli, toda, da jim je to tako brezobzirno povedal tisti, ki jim je pred letom dni očital, da pojedo preveč kruha, je pa le preveč.
Upravo in gospodarstvo partijcem
Zadnje čase smo iz Jugoslavije večkrat slišali, da je treba v upravi in še posebno v gospodarstvi! predvsem upoštevati strokovno sposobnost. Ko je gospodarstvo škripalo ali pa, ko je bilo treba Zahodu kazati prijaznejši obraz, so- jugoslovanski komunisti hoteli vzbuditi vtis, da jih je srečala pamet. Naivneži so mislili, da je to za stalno, da je v Jugoslaviji začel nov razvoj in niso hoteli verjeti, da je to samo taktika. V svojem postojnskem govoru pa je Tito povedal. da bo odslej tudi to drugače. Na vsa mesta morajo priti zanesljivi' partijci. Za gospodarstvo in upravo, za katera ni važno, da sta smotrno urejena, pač pa, da sta socialistična, je res vseeno, ali ju vodijo strokovnjaki ali nestrokovnjaki. Zato bo Tito vključil vanjo kupe zanesljivih ljudi, ki jih bo potegnil iz armade, v kateri so zbrani njegovi najzvestejši. Tako se bodo strokovnjaki, ki so v zadnjih letih -upali, da bodo nekoliko svobodneje zadihali, znašli pod poostrenim nadzorstvom partijskih zaupnikov, ki ne bodo dosedam.i neredko precej omehčani civilisti, temveč na slepo disciplino navajeni vojaki.
Tito je namreč v Postojni ugotovil, da je v novih razmerah:, ko mu s strani satelitov in Sovjetske zveze ne grozi več nobena nevarnost, jugoslovanska armada preve
lika, in da jo je treba reducirati Iz armade bodo odpuščeni tudi ljudje, ki niso tako bolani ali stari, da bi bili zreli za penzijo. Te ljudi bo treba zaposliti. Kje in kako? »Se sedaj imamo v raznih u-stano-vah, v trgovini in v mestnih upravah itd. razne nezanesljive in sovražne elemente, ki zavirajo kolo našega razvoja«, je priznal Tito ter je nadaljeval: »Zakaj tu ne bi delali preizkušeni ljudje, kot so člani naše armade?... V armadi so dolžnosti, ki so za nekatere pre težke, izven armade pa so službe ki so zelo lahke in jih ti ljudje lahko opravljajo namesto tistih, k’ sedaj tam sedijo in si prizadevajo, da bi razkrojili naš zdrav državni organizem. Zakaj ne bi na to dolžnost odšel preizkušeni komunist človek, ki ima v glavi in v srcu našo stvarnost, našo socialistično državo? Ukrenili smo vse, da se bo to storilo, in, povem vam, tovariši, da bo v tem oziru napravljeno največ, kar se da...«
Tako je Tito v Postojni dovolj jasno napovedal, da moramo v bližnji bodočnosti pričakovati v Jugoslaviji precejšnjo poostritev režimske linije, ki se bo zopet vrnila k marksistično - leninističnim oblikam tudi v tistih podrobnostih, v katerih je v, zadrjj.ih letih iz taktičnih razlogov nekaj popustila.
Beograjska konferenca bo gotovo eden izmed najpomembnejših mednarodnih dogodkov povojne dobe. Zadnja »Demokracija« je že obširno poročala o tem dogodku in tudi analizirala vzroke, ki so privedli do nje. Vsekakor pa je potrebno, da nekoliko pregledamo preteklost, sovjetsko - jugoslovanskih odnosa-jev v zadnjih osmih letih.
Leta 1947. ko so ustanovili Ko-minlorm, je Tito opravil svoje 'zadnje uradne obiske v Varšavi, Pragi. Budimpešti, Sofiji in Bukarešti.	Februarja	leta 1948	se je	izvršil	odločilni preobrat.	Stalin	j-;
z vsem pritiskom obsodil jugoslovanske in bolgarske zastopnike v Moskvi zaradi nameravanega zavezništva med Titom in Dimitro-vim. V marcu 1948 je Kremelj odpoklical svoje tehnične svetovalce iz Beograda. Na Vidov dan istega leta je jugoslovanski tisk objavi! poslanico Kominforma, v kateri so komunistično partijo Jugoslavije obdolžili krivoverstva. Takrat se je v. Trstu proslavil tudi »Primorski dnevnik«. Ne prvič, niti zadnjič! Odprti prelom ni bilo mogoče več preprečiti.
‘Neusmiljene likvidacije »titov--stva«	v ostalih	ljudskih	demokracijah	so sledile	kmalu zatem.	2»
oktobra leta 1949 so bivšega madžarskega zunanjega ministra Rajka v Budimpešti obsodili na smrt kot »vohuna Beograda«. Leta 1950 sledili procesi proti Kostovu v
SESTANKOM
Zagrenjenost ameriške diplomacije, ki ni verjela prijateljem
Milanski dnevnik »II Corriere della Sera« je objavil uvodnik »Zaupanje v Tita«, iz katerega se izplača posneti nekaj misli.
Uvodničar pravi med drugim, da so i’ Ameriki sprejeli sporočilo o sovjetskem obisku v Beogradu velikim začudenjem in zagrenjenostjo. Ameriška javnost se izprašuje: ali smo torej za to izdali milijardo dolarjev? Ameriška diplomacija je naredila s Titom dve vi-liki napaki: Dokler je bil Stalin živ. se Tito ni mogel vrniti v sovjetski tabor drugače kot za ceno smrti. Amerikanci so se bali prav tega in so mu dajali milijone dolarjev. Ko pa je Stalin umrl, se je Titu odprla pot za povratek. Takrat pa so mu Amerikanci' popolnoma zaupali in so bili prepričani, da je a svojimi tridesetimi divizijami popolnoma na njihovi strani. Priznati je treba, da Tito svojih namenov ni prikrival. Tudi ko je bil y najbolj obupnem položaju, ni imel namena pristopiti k Atlantski zvezi ali sodelovati pri obramb' Zahoda. Vedno je ponavljal, da. je komunist. Zahodne vlade pa so si hote utvarje-le, da. govori Tito vse to samo zaradi propagande proti Moskvi. Toda Tito je govoril tesni co.
Nato omenja uvodničar lista »II Corriere della .Sera«, da je -bilo mnogo ljudi, ki so opozarjali Zahod na Titovo politiko. Poudarja, da živijo v Ameriki številni jugo-
Tuje čete že zapuščajo Avstrijo
Za njimi podeduje Avstrija koristi pa tudi skrbi
Po mnogih poročilih se je iz vzhodne cone že začelo evakuira-nje sovjetskih enot. Tudi iz Salz burga poročajo, da bodo vsi ameriški vojaki, ki žive v Avstriji -brez družine, že do srede junija zapustili Avstrijo. Ostali pripadniki a-meriške okupacijske uprave se bodo odselili med poletjem. Jz Saal-felden-a sta pravkar odšla dva transporta ameriških čet. Posiebno ameriške čete bodo zapustile v Avstriji številne objekte in naprave, katere so zgradile za svoje čete in družine svojih vojakov. Nova avstriiska vojska bo tako našla že vse pripravljeno. Računajo, da bo po odhodu okupacijskih sil ostalo prostih nad 5 tisoč stanovanj, veliko hotelov, javnih zgradb, garaž, zemljišč itd.
Kakor smo že zadnjič omenili, pa bo Avstrija izgubila veliko deviz, ki jih je tuje vojaštvo puščalo v deželi. Ta škoda bo posebno občutna v ameriški coni, saj računajo, da je imelo samo njeno središče. mesto Salzburg, od svojih začasnih tujih gospodarjev na- leto 680 milijonov šilingov dohodka. Preostaja tudi skrb za zaposlitev
več deset tisoč Avstrijcev, ki delajo zdaj y. okupacijskih ustanovah. Poleg tega se bo Avstrija morala zavzeti za modernizacijo vrnjenih industrijskih obratov in na njene rame bodo padli tudi stroški zp vzdrževanje lastne vojske. K vsemu je treba dodati še odkupnine in odškodnine, ki jih mora Avstrija plačati Sovjetom.
■slovanski -begunci, ki ljubijo svobodo in niso mogli živeti pod dik taturo. Storili so vse, da bi pravilno poučili q j-u-goslovanski politiki tiste, ki vodijo ameriško- politiko. Toda nihče jih ni poslušal. Med drugimi je bil neutTUdnrrlSO^TOn’ Radiča, ki je na svoj račun zbiral tajne dokumente ter je na ves glas vpil, da bo Tito ob prvi^priliki pustil na cedilu Ameriko in njene zaveznike. Januarja lanskega- leta- je v reviji »The Freeman« objavil članek z naslovom: »Tajno Titovo zavezništvo z Moskvo«. V njem je opisal, kako je ob priliki svojega obiska v Trstu, po zaslugi zaupnih ljudi iz Beograda (Radi-ca je med vojno in prva leta po vojni sodeloval a Titom-in ima tem še veliko znancev) videl dva dokumenta o sporazumu med Titom in Malenko-vom in o poznejših tajnih razgovorih med jugoslovanskimi in sovjetskimi komunisti. Nihče m-u< ni verjel.
Ugotovitve uvodničarja v listu »II Corriere della Sera« so točne in pravilne. K njim bi morali dodati še samo to, da so nekateri odgovorni ameriški krogi iz strah.i za Titovo prijateljstvo celo odprto kazali svoje negodovanje do jugoslovanskih emigrantov, ki niso hoteli slediti ameriškim iluzijam v dozdevni »demokratizaciji« jugoslovanskega komunističnega režima. Reducirane so bile podpore, ki jih tem emigrantom daje organizacija za i»Svobodno Evropo«, jugoslovanski predstavniki so bili izključeni od nekaterih važnih manifestacij narodov izza železne zavese, ker se je pač smatralo, da je Jugoslavija »na tej, ne pa na oni strani železnega -zastora«. In končno bi moral uvodničar »Corriere della Sem« potrkati tudi na vest samega italijanskega naroda in ugotoviti, da -tudi italijanske oblasti — verjetno iz gotovih razlogov — vračajo pod titovski komunistični jarem tiste, ki -se z zaupanjem v italijansko demokracijo in sveto pravico azila zatečejo na italijansko ozemlje. Jugoslovanski demokrati se res ne morejo pohvaliti, da bi -uživali veliko podporo.
Raab:
»Rusi odhajajo/«
Tito:
»Rusi prihajajo!«
Adenauer:
»------
Bolgariji in proti Gomoljiki na Poljskem.
Tito je medtem spretno izrabljat zaiiodne kredite. Leta 1951 je javno pred Združenimi narodi obtoži! Sovjete za številne obmejne incidente. Leta 1952 je jugoslovansko armada prejela najmodernejše britansko in ameriško orožje. Tito je v tem času zagotavljal, da se oo boril ne samo do zadnje petrone, pač pa uidi z uspehom proti vsakemu sovjetskemu napadu. Dne 28. februarja 1953 je bila podpisana Balkanska zveza med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo in nekaj dni -za tem je Tito odšel na državni obisk v London.
Moskovske reakcije na- Titove medene fedne z Zahodom so se o-mejevale na histerična zmerjanja in psovanja jugoslovanskega diktatorja. Ze nekaj tednov po Stalinovi smrti pa, je bilo opaziti neke določene spremembe v kremeljski politiki. Dne 29. aprila 1953 je Molotov osebno sprejel jugoslovanske ga odpravnika poslov v Moskvi. Dne 25. maja so imenovali sovjet skega odpravnika poslov v Beogradu. Dne 15. junija je prvič prispel v. sovjetsko prestolnico jugoslovanski predstavnik in novembra iste-ga leta so obnovili diplomatske odnose med Jugoslavio in Madžarsko.
Vkljub temu je trajalo še polno leto, vse do septembra 1954, da je kominiormističnai oddajna postaja »Svobodna Jugoslavija« v Moskvi ustavila svoje propagandne napade proti Titovi Jugoslaviji. Dne oktobra leta 1954 so parafirali novo sovjetsko - jugoslovansko tr igovsko pogodbo. Dne 20. oktobra je Moskva slavila desetletnico o-svoboditve Beograda. Štirinajst dni nato je Tito maršalu Vorošilovu poslal čestitke za sedemintrideset« letnic* oktobrske revolucije. Medsebojna češčenja in napitnice so -se čedalje pogosteje vrstile.
V tej časovni -zapovrstnosti je obisk tovarišev.
mr Hočeva. Bujgfr— Mikojana, v Beogradu
■nina in Mikojana, v Beograd manjše presenečenje, kakor pa to izgleda na prvi pogled. O-bdobje Kominforma je po vsem tem konč-novelj^vno za nami. Kremelj si je vcepil v glavo, da -bo sramotno zavrženo Titovo Jugoslavijo zopn potegnil iz kapitalističnega- tabora, kateremu se je morala podrediti s‘rategično in gospodarsko - politično. Da b; Kremelj ta cilj tudi dosegel, se ni strašil pripeljati v o-spr-edje najtežje topove.
Ali je nevarnost, kakršno predvidevajo na -Zahodu, da bo namreč Tito zopet zašel v sovjetske klešče, tudi utemeljena? Vtisi, na katere je Tito naletel ob svojem potovanju po Indiji, so ga morda v nekem določenem smislu pripravili na to zadnjo sovjetsko ofenzivo. Saj se je ponovno zelo pozitivno izražal • nevtra-lističnih nazorih Nehruja, ki bi želel, da se Zahod in Vzhod ločita s primernim pasom nevtralnih držav, ker bi s» — po Nehrujevem mnenju — na ta način vojna nevarnost oddaljilo.
Z drugimi besedami bi Tito avstrijsko nevtralnost, kateri naj -bi sledila še nevtralizacija Nemčije, zbarantal nevtralnost -svoje lastne dežele. Prav za to gre namreč Sovjetom predvsem. Se v zadnjem hipu poizkušajo zavleči ponovno o-borožitev Nemčije. Strah pred nemškimi divizijami tiči namreč Krem 1 ju globoko v tilniku in tudi Tito še ni pozabil na nemško bliskovito vojno vihravost.
Na drugi strani pa se kmečki sin in nekdanji kovač Josip Broz bolj ko kdorkoli zaveda, da so snubljenja pravovernih komunistov povsem oportunistične narave. Pravi marksist priznava en sam končni, cilj:	zmago	marksizma po vsem
svetu. S svojim, senzacionalnim potovanjem v Beograd kaže Kremelj svojo polno pripravljenost, da porine vprašanja prestiža in doktri-narskih odklonov v drugo vrsto, V voznem redu Kj-emlj^ je Jugoslavija majhna, nepomembna postaja. Zato pa postaja, na kateri se je treba .ustaviti vse dokler kretnice niso pravilno postavljene. Tudi najmogočnejša lokomotive ne zmore ničesar proti malemu kretničarju, ki ne postavi signala na prosto pot.
O ... e
Sovjetska delegacija v Beogradu
Sovjetska delegacija pod vodstvom Nikita Hruščeva je v četrtek popoldan z letalom prispela v Beograd. Na letališču jo je sprejel v-s jugoslovanski izvršni svet s Titom na čelu. Mestni odbor SZDL je pozval meščane, da ob tej priliki manifestirajo po ulicah.
VESTI z GORIŠKEGA
Obnouitue na gradiščanskem polju
V soboto 21. it, m. popoldne ie minister De Medici sloves.no otvo-i-il obnovitvena dela na gradiščansko - terminskem polju, kjer bod' zgradili kenaiffiacijo za namakanj«, tega polja. Vlada je že nakazala pogrebne zneske, in furlanski kmetovalci so upravičeno veselo zadihali, kajti vodotok bo na tem področju nekaj veličastnega in zelo koristnega.
Veselju furlanskih kmetov se pač pridružuje vsak dobro misleči člo-vetk. Tudi mi Slovenci se tega dogodka veselimo, saj prinese zamišljeno in začeto delo korist ne samo gospodarjem in najemnikom, ampak vsemu prebivalstvu dežele. Na drugi shrani pa pride pri stvari kot taki v poštev tudi lepo število slovenskih kmetovalcev, ki imajo svoje nj'ive v furlanski nižini.
Naprava za namakanje furlanske-nižine na področju Gradiške in Kr-mina je res potrebna, saj je suša skoro vsako leto pobrala precejšen del pridelkov in gospodarjem ter najemnikom, pa tudi vsej deželi prizadela hudo škodo, ki je n.i bilo moči popraviti!
Z napeljavo omrežja za namaka ■nje njiv, itravnikov in vrtov pridobi -to področje na kupni vrednosti in na donašanju koristnih pridelkov, saj se bodo kmetovalci* lahko toaviili tudi z vrtnarstvom, poleg tega, da bodo prejemali visoke pridelke pšenice, koruze in krme za živino.
Vsa povojna leta je vlada obljub Ijaila pomoč za to delo, in vsako jesen so brezposelne odpravljali s ■trditvijo, da so zneski že nakazan: iin da bodo kmalu dobili delo in kruh. Končno je po dolgem pričakovanju in upanju vendarle zasijalo sonce in obnovitveno delo je tu*
Zadnjič smo 5 tega mesta pisali, da 'bi oblast morala skrbeti tudi iza napeljavo vodovoda v Ste ver jan in omrežja za namakanje štan-direškega in sovodenjskega polja. Zdi se nam potrebno poudariti to nujnost, ker sta ti dve vprašanji nujnega značaja tako za naše ljudi, kakor tu/di za vso naišo deželo, ki mora nudiiti povsod dobro in avft,,x<jdo -ter pogoje za uspešno kmetovanje in vrtnarjenje.
precej hladno, so udeleženci napolnili dvorišče do zadnjega kotička!
llzvajanje programa je bilo v vseh točkah točno in dobro. Pevske točke, ritmične vaje, telovadni nastop, slovanski nerodni plesi in ■šaloigno »Jezični dohtar« so poslušalci odobravali z velikim aplavzom.
Dijaki so igro, pod vodstvom svojih profesorjev, prav dobro naštudirali in želi uspeh. To pomeni, da je naša mladina voljna delati na kulturnem poprišču, saj je bilo vsakomur jasno, da je ta mladina dala prireditvi vso svojo mlado silo zmožnosti, da se je le pokazala na odru.
Nam gre za to, da vidimo mladino zaposleno pri kulturnem delu, zato vsa čast prirediteljem in dijakom! Prosimo, da nam še večkrat ponudijo tako lepo priložnost veselja in zabave.
Prireditve se je udeležil tudi gospod šolski skrbnik, ki se je o izvajanju zelo laskavo izrazil in naročil ravnateljema, naj dijake in dijakinje izrecno pohvalita v njegovem imenu.
Nova cesta iz BopIcb na Oslavje?
Italijanski listi poročajo, da namerava goriška občina zgraditi novo cesto iz mesta h kostnici na O-slavje. Tekla naj bi s Katerinije-vega trga preko Levade, čez Sočo, čez pevmske njive naravnost do kostnice. Cez Sočo bi seveda morali zgraditi, tudi nov most.
Ta zamisel se nam zdi pretirana cesta pa nepotrebna, poleg tega* da
1
bi zahtevala velikanskih stroškov, ki bi jih občina ne zmogle. Tudi kmetijstvu bi škodovala, saj bi mu odvzela precej lepega in rodovit nega sveta.
Kje tiči vzrok tej čudni zamisli? Menimo, da je pevmski spomenik padlim slovenskim borcem trn v peti kakemu napetemu gospodu, ki raje napravi dolg in drag ovinek kot da bi se z njemu nevšečnim spomenikom' srečal.
Mar bi denar, ki bi ga vložili v nameravano cesto, porabili raje za bolj potrebne im koristne stvari!
PLEŠIVO
V nedeljo, dne 22. maja je bil za nas pravi dan veselja. Naš novi gospod dekan. mons. Josip Trevisan je v cerkvi pri Subidi imel sv. mašo in je za nas imel pridigo v slovenskem jeziku. 'Njegove lepe, kr ščanske besede so nas vse navdahnile z veseljem in zadovoljstvom ker bomo lahko slišali še božjo besedo, ki jo bomo 'povsem razumeli, da 'bodo tako naše duše prejele o-no tolažbo božje milosti, ki jo v današnjih, časih zlasti mi Slovenci tako zelo potrebujemo.
Čeprav je gospod dekan že prej obiskal prav vse družine v našem krajiu in je za vsakogar našel tako lepe besede tolažbe in naravnost prijateljske naklonjenosti, smo mu za nedeljo pripravili skromen, zato pa tembolj občuten in povsem odkritosrčen sprejem. Hvalimo Boga da nam je naklonil pastirja, ki na.’ razume in v katerem vidimo res svojega očeta.
Mnotirolsfti poslanci ovajBDi sodišču
V zvezi s kršitvijo pariškega dogovora med Italijo in Avstrijo glede avtonomije 'Nemcem na Tirolskem, dogovor, ki tvori sestavni del mirovne pogodbe, so nemški poslanci in dirugi zastopniki njihove manjšine na Tirolskem zadnje čase precej na nogah. 'Italijo dol-žijo, da omenjeni dogovor krši, ker postopoma naseljuje italijanski živelj v nemške kraje, tako da bodo Nemci kmalu na svoji zemlji v manjšini!
Ko je pred kratkim šlo za podpis mirovne pogodbe med Avstrijo Rusijo in dirugimi velesilami, so omenjeni poslanci šli k predsedniku Raabu in z njim razgovarjali o stvari, ki se jih tiče, to je o kršitvi pariškega dogovora od strani Italije.
Zaradi tega njihovega koraka so misovci, ‘.o je novi fašisti, dotične poslance ovadili sodišču kot veleizdajalce, češ da so šli iskati tujo pomoč za odcepitev od Italije!!!...
Volk izgubi svojo dlako,, svoje čudi pa ne!
Hkrati pa je to najlepši dokaz, kako svobodno živš jezikovne manj šine v Italiji! Ali oblast nima toliko moči, da te fašiste zaradi o-čitnega preganjanja manjšinskih •zastopnikov kaznuje?!
Učitelji zmagovalci natečaja
V območju goriškega šolskega skrbništva je razglašen izid natečaja za dvanajst učiteljskih mest. Od nam znanih učnih sil so na natečaju zmagali gg. Emil Vogirič Marija Stih in Ivanka Penko. Čestitamo!
| 1 2 SLOVENI)E |
JUGOSLOVANSKI IZVOZ Po uradnih podatkih je v prvih
treh mesecih letos Jugoslavija izvozila raznega blagj v skupni vrednosti 14 milijard 100 milijonov dinarjev. Skoraj dve tretjini celotnega izvoza predstavljajo industrijski izdelki. Največjo vrednost s.o dosegli pri izvozu lesnih izdelkov in polizdelkov in lesa sploh (za preko 3.5 milijarde).
AMBULANTA V NOVI GORICI
V aprilu so v Novi Gorici odprli okulistično ambulanto, v katetri bo enkrat na teden ordiniral okulisf i:z Ljubljane. Ta ustanova je bila krvavo potrebna, saj so morali bolniki na r-'rj?>i•	v al!ro Lju-
bljano, ki; je j.Kj, z.-sti i.s prebivalce Tolminskega in Goriškega o-kraja, zelo zamudno in drago.
NARODNI DOHODEK
Po postavkah letošnjega, družbenega plana okraja Nove Gorica se bo morala povečati industrijska proizvodnja za 'približno 18 odstotkov v primeri z lanskim letom. Povečala se bo predvsem proizvodnja industrijske, 'Usnjarske in živilske stroke. V zvezi s tem se bo moral povečati tudi dohodek posameznega prebivalca, ki bi maral znašati 91 tisoč din na leto. Dohodek je sicer majhen, a kljub temu ne predstavlja dejanskega dohodka široke mase. Saj bi po teh podatkih morala imeti n. pr. petčlanska družina nad 450 tisoč din na leto. Do te vsote pride pa le malokatera družina, kjer je zaposlen en sam član, z vsemi, dokladami vred. Da
Romanje v Gonars in izlet v Benečijo
Dvojno lice tiska
Ko je pred nedavnim neki komunist v severni Italiji streljal na skupino demokristjenskih poljedelcev, je v eni sapi hrupnil ves de-makristjanski tisk, saragatovski, liberalni, republikanski, novofaši-stovski in monarhistični tisk proti komunistom in jih obmetaval z najtršimi očitki.
Prišel je na kraj zločina policij ski aparat in prijetih je bilo veliko število ljudi. Vlada je razpisala visoko nagrado tistm, ki odkrijejo zločinca.
Končno se je krivec prijavil in *voj zločin priznal.
Zdaj pa je bil umorjen v Siciliji neki Salvatore Siciliano, ki je bil krajevni vodja levičarskega sindikata. Gori omenjeni tisk je o tem, poročal le na kratko, vlada je razpisala neko nagrado tistemu, ki eločinca odkrije, in policija izjav J ja, de gre verjetno za kako oseb
Razstava najmlajših
Akademski klub iz Gorice vabi vso slovensko javnost, da. si ogleda razstavo slik in risb dijakov slovenske nižje in strokovne šole.
Razstava bo odprta v prostorih Katoliške knjigarne od 30. maja do 11. junija 1955, dnevno od 10. do 12. ter od 16. do 18. ure.
ro maščevanje. Takega policijskega aparata, kot smo videli v prvem primeiru y Siciliji, ni, in gori navedeni tisk ne rohni in ne obdolžuje nobene levičarjem nasprotne stran ke!...
Koliko volivcev ima Števerjan?
Okrajna komisija v Krminu je pri pregledovanju volilnih imenikov ugotovila, da je bilo letos vpisanih 322 moških volivcev v Ste-verjanu, črtanih 12, novovpisanih 7; skupaj 317. Vpisanih žensk 314 ■črtane 3, novovplsana 1; skupaj 312. Naša občina šteje torej vsegi skupaj 629 volivcev.
V nedeljo 22. t. m. so vodstva Kmetskih delavskih zvez iz Doberdoba, Sovodenj in Steverjana priredila v počastitev žrtev za deseto obletnico osvoboditve romanje v Gonars.
Točno ob sedmih zjutraj smo odšli i dvema avtobusoma iz Gorice. Prve postaja je bila v. Cervinjanu, kjer nam je vljudni šofer g. Ku-sterle pokazal gostilno »Dopolavo-ro« s prijazno in čedno ter ceneno postrežbo.
Ob 9,45 smo nadaljevali pot pro ti Gonarsu, kjer nas je prijazni č. g. župnik že. čakal, z njim pa prav tako prijezne sestre redovnice, voditeljice krajevnega otroškega vrtca, in lepo število domačinov. Takoj so nam pripeljali mali harmonij s. kapelico otroškega vrtca, mi smo se pa uvrstili v sprevod z dvema' vencema na čelu. Ko smo šli skozi vas v kapelico, so se domačini vedli prav lepo; moški so spoštljivo sneli klobuk - glave.
Kapelica iz taboriščnega kamenja
Malo kapelico smo seveda do kraja napolnili. Pričela je maša. Pel pa je doberdobski zbor lepo, ubrano in zveneče, da smo ga mi in domačini resnično občudovali, gospod učitelj Lasič pa je spremljal.
Gospod župnik se je z oltarja o-brnil k nam in nas v svojem jezi ku nagovoril: »Poromali ste sem i; usmiljenja do 'žrtev tega taborišča, s katerimi ste s sočutjem povezan' To je od vas zelo lepo in v svojem imenu in v imenu svojih župlje.nov vas prav lepo pozdravljam!
Z žrtvami taborišča iz Gonarsa, ki jih je 415 tu pokopanih, sočustvujemo vsi, tudi mi iz GonaTSa, ki jih častimo in njihove grobove negujemo in krasimo. To kapelico in tudi otroški vrtec smo zgradil: iz taboriščnega kamenja, ki je bilo priča trpljenja nesrečnih 415 žrtev. Posvečena pa je ta kapelica tem žrtvam in žrtvam vseh tabo rišč iz druge svetovne vojne.
Vse te žrtve nas vabijo k molitvi za mir in za ljubezen med nami in med vsemi narodi ne svetu. Zavedajmo se zato vsi prav danes ki je da* svetovnega miru, da je delovanje za ljubezen in mir na svetu dolžnost, ki nam jo nalagajo žrtve taborišč. Le na ta način se jim bomo za njihovo trpljenje naj lepše oddolžili.«
Ospda Salsha priredite«
V četrtek 19. in v nedeljo 22. t. m. se je na dvorišču šole v ulici Croce vršila iprireditev naših sred ■jih šol, ki je obakrat dobro u «pela.
Čeravno je, zlasti v četrtek, bilo
Na grobiščih
Po končanem cerkvenem obredu smo se zopet uvrstili in se napotili na pokopališče. Pridružili so se nam gospod župnik in mnogi domačini, moški, ženske in otroci. Molče, polni globoke zavesti velikega muče-iništva, ki so ga pretrpeli in dotr-peli jetniki taborišča, smo dospel' do posebnega prostore na pokopališču. kjer stojč v lepem redu uvrščeni grobovi naših bratov in se-strž. Tam je čakal grobar in nam dejal:	»Tu	počivajo!« Vladala je
velika tišina. Srca so genjena utri-
pala, marsikomu so se utrnile solze. Grobovi so lepo očiščeni, na vsakem, grobu pa je sveže cvetje. To so napravili domačini, Furlani.
g. župnikom na čelu, ki razumejo našo bol, kakor mi razumem'' njihovo dobro srce in njihova čustva!
Pred prostorom, kjer stoje grobišča, stoji tabla z napisom: »(Ministrstvo za obrambo -- Splošno ravnateljstvo za počastitev padlih vojni -- Prostor rezerviran umrlim jugoslovanskim internirancem.«
Na zid za grobovi smo obesili dva venca s trakovi, ki nosijo napis: »Bratom in sestram — žrtvam vojne, poklanjajo — goriški Slovenci«
'Tedaj je predsednik Kmetsko -delavske zveze iz Sovodenj, g. Karol Cernic, pozdravil žrtve takole: »Goriški Slovenci smo danes poromali v Gonars, da se ob deseti obletnici osvoboditve poklonimo žrtvam taborišča, ki so naši bratj" in naše sestre. Oddolžujemo se jim za veliko trpljenje, ki so ga prestali in darovali svoja življenje ".a našo svobodo!
V imenu Kmetskih delavskih zvez iz Doberdoba, iz Sovodenj in Steverjana ter v imenu nas vseh tu .zbranih poklanjamo našim torai tom in sestram te dva venca pomladanskega cvetja, njim, ki niso dočakali nove pomladi .zmage in osvoboditve! Naše misli pa gredo zdaj še k ostalim bratom in sestram. ki so v raznih taboriščih vzidolž Italije sklenili svoje m učeni ško življenje: Renicci, Anghiari, Ohiesanuova, Monigo, bližnji Viško in nešteto drugih krajev je sprejemalo naše brate in sestre. Mnogi so tod končali svojo pot na tem svetu in njihovi ostanki 'ležč v grobovih, ki kličejo k ljubezni med brati in med nairodi!
V imenu njihovega trpljenja in njihove mučeniške smrti delajmo tudi mi za ljubezen in mir med brati in med narodi, da se enkrat za vselej odpravi razdor, da se od-raravi vsako nesoglasje in da v duhu bratske in krščanske ljubezni zavlada pravičnost med brati in med narodi!
Tudi v imenu vseh demokratičnih 'Slovencev iz domovine in o-riih razkropljenih po raznih deže lah sveta smo poromali semkaj k tem grobovom; h grobu male Re zike Mihelič, ki ie zagledala luč sveta na otoku Rabu in V> izgubila v Gonarsu, stara komaj šest mese cev in ena;st dni!
Zdi se nam 'kakor da slišimo ^ bupen jok nedolžne sirot.iee - mučenice!
To taborišče in snlob vsa taborišča so simbol velikega trpljenja našesa s^venskega naroda! Iz, te-on trnlienia mora' zavladati ljubezen rn»d nami in med narodi. d° moVra^iia in sroštovanie vseh č'o vočpnsk'h nravie. Mučeniško trrtfVr rvin. »r(pv taborišč ni bilo zaman
Slava vam. drasi bratie in s°-stre. žrtve druge svetovne vojne!«
Oglasil ■se ie k besedi še dr. Sfi ligoj iz Gorice, ki je tudi on v i-
menu vseh zbranih romarjev pozdravil žrtve taborišča, obudil spomin na grozote vojne, ki jih je naš človek in narod pretrpel.
»Krivica je rodila vojno in z njo združene grozote. Sila. pravičnosti se je nasilju uprla in zmagala. Pravica ie zmagala, toda grobovi so nam tu živa priča z- kakd visoko ceno!... Požgani domovi in o-pustošena polja predstavljajo dokaz besnenje zla v vojnem času. Hvaležni .se klanjamo našim bratom in sestram, ki so tu pokopani in ki jim ni bilo dano učakati dneva svobode! Toda žrtve vojne nas spominjajo, da moramo delati vztrajno za mir med nami in med nairodi, da se grozote vojne nikdar več ne ponovijo.«
Tu se je dr. Sfiligoj še v italijanskem jeziku zahvalil g. župniku iz Gonarsa in vsem domačinom, ki izkazujejo tako srčno spoštovanje našim žrtvam taborišča.
Pred prvim ia drugim govorom ter za. zaključek je zopet pel zbor.
Tu bodi izrečena posebna zahvala gospodu župniku Kretiču iz Doberdoba, ki je zbor tako lepo pripravil in s tem mnogo pripomogel k uspehu počastitve žrtev taborišča.
Nato smo prebrali imena žrtev. Našli smo več imen deklic - novorojenčkov, ki so dočakale komaj po tri, štiri mesece življenja. Mislili smo, da je bila uboga Rezika med najmlajšimi! Nej omenimo, d) so te žrtve skoro vse iz Cabarja in Gerovca ob hrvatski meji.
bi lahiko dosegel ta dohodek, bi moral prejemati mesečno nad 37 tisoč din, kar je pa astronomska številka za delavce in nameščence v Titovi Jugoslaviji.
Zeto 'je res težtko verjeti, da. znaša narodni dohodek posameznega prebi,valca> v 'Novi Gorici 91 tisoč dinarjev na leto.
NADOMESTILO ZA RAZLAŠČENO NEPREMIČNINO
Da bi preprečili krivično ocenje vanje in podobno odškodnino za, razlaščeno nepremičnino, je Zvezr ni izvršni svet odredil, da se odškodnina predpisuje po tarifi, k; jo bodo sprejele republike s soglasnostjo Zveznega izvršnega sveta.
Zver v človeku
Gospod župnik se je od nas poslovil, ker so ga klicale cerkvene dolžnosti. Domačini pa so se pomešali med nas in nam pripovedovali marsikaj zanimivega iz tistega. časa. Sočustvovali so z jetniki v taborišču, pomagati pa jim niso mogli, ker je bil vodja taborišča, kapetan Macchi, prava zver. Ta je jetnikom jemal hrano. Po 8. septembru 1943 je ostel v taborišču i* samega pohlepa po blagu, ki je še ostalo v skladišču, dokler' ga niso leta 1944 »neznanci« tako pretepli, da so ga po štirih dneh našli mrrtvege in vsega nabreklega od udarcev!
Nihče ga ni hotel pokopati. Vendar so ga tudi položili v neko jamo, toda nihče ni hotel k niegove-mu grobu. Končno je njegova žena truolo odpeljala.
Ob pripovedovanju vsega tega ie marsikatera domačinka zajokala. Držala je svoje otročiče za roko in jokala!...
Da se kaj takega nikoli več ne povrne!
Težkega srca smo se poslavljali od grobov. Obljubili smo jim, da se še vrnemo!
Vrnili smo se v vas. Pri vrtcu iso nas ljubeznive sestre redovnice prosile, naj si ogledamo njihov vrtec, ki je res lep. 'Neki gospe Sovodenj so darovale ker Ione" cvetja. Bile so zadovoljne in vesele našega obiska.
Kosili smo v gostilni sredi vasi. Prijazna postrežba in cena zmerna. »Saj nismo nikoli imeli toliki gostov«, so nam dejali! Doberdobci po so peli in peli, fantje in dekleta, pa tudi možje in žene, ob zvokih harmonike.
Okoli dveh popoldne smo se odpravljali. Zbor moških .in deklet je na vasi zapel tri lepe narodne. Domačini so petje občudovali. Eden izmed njih ni vedel, kako bi po slovensko pohvalil, zato je zakričal pa po nemško: »Gut!«
Otroci so j\a oprašenih korierah s prstom napisali: »Slavial Vzeli smo to kot nedolžen pozdrav otrok iz Gonarsa in nam je bilo prijetno, ker smo v Gorici in .v Trstu vajeni le zaničljivih psovk.
Izlet v Benečijo
Odhiteli smo proti Benečiji, :n sonce nas je vso pot spremljalo. V Sempetiru Slovanov smo se ustavili, stopili po vasi in izven vasi, da smo si ogledali prekrasen svet ob Nadiži. Dekleta bi bila rada šla do Landarske jame, da bi videle, kje je slovenske kraljica s svojo vojsko taborila. Pa so se morala zadovoljiti s pogledom od daleč. Prihodnjič enkrat pa pojdemo prav do jame!... Na drugi strani kraljuje Stara gore. Nad nami Matajur! Vse te naše kraje bo treba enkrat obiskati!
V gostilni smo se nekoliko o-krepčali .in, seveda, tudi peli. Tud' na vasi so nam pevci, pod vodstvom g. Lasiča, zapeli. Povsod smo govorili slovenski in imeli slovensko postrežbo!
Vrnivši se proti Gorici, smo se najprej ustevili v Čedadu, ker io doberdobska dekleta želela videti in si ogledati »hudičev most«.
V Biračanu so pa moški zahtevali kratek postoj, da so pokusili ‘o-kajc, ki je tam res zelo okusen in vabljiv. Zopet petje, harmonika, zbor.
V Gorici smo se ustavili »Pri Bratužu«, kjer smo se na dvorišču dobro počutili in bili veseli! Za zaključek je g. Cernic iz Rupe ves vzradoščen pozdravil vse romarje -izletnike in jih pozval, naj se vedno tako radi in veseli udeležijo naših bodočih romanj in izletov.
Ja, mi ismo pač taki, da imamo vse radi, zato smo se Sovodenjci in Doberdobci ustavili še pri Hme-
ljakovih v. Sovcdnjah.
Kot že povedano, so .romanje in izlet priredile Kmetske delavske zveze iz Doberdoba, Sovodenj in Steverjana, toda zas'uga za uspeh gre v glavnem doberdobski KDZ in njenemu vodstvu s predsednikom g. Evgenom Frandoličem na čelu. On in vodstvo ter člani so marljivo skrbeli za to, da 6e je romanja in izleta udeležilo visoko število Doberdobcev. Uspeli so in k uspehu tega prvega romanja in izleta čestitamo, v upanju, da bo tudi vse njihovo bodoče delo v o-kviru KDZ polno uspeha.
Nekaj izletnikov
POSNEMANJA VREDNI SKLEPI
Na nekem sestanku pedagogov in prosvetnih delavcev so sklenili, n«i bi bili programi obvezne osemletne šole taki, da bi dali šolski mladini trdno, splošno izobrazbo, ki bi bila dosegljiva večini šoloobvezne mladine. V kmetijskih predelih bi morali posvetili več skrbi pouku kmetijstva, v industrijskih pa temu, kar je najbolj značilno.
Kritizirali so dosedanji učni načrt ki je preobširen in izahteva od mladine preveč podrobnosti, zaradi katerih ne dojame bistva stvari.
»Znano je tudi, de so učenci na osnovnih šolah in na gimnazijah preobremenjeni z nalogami. Posebno napačno pa je, da dajejo nekateri učitelji naloge, pa jih potem niti ne pregledajo...«
'»Mnogi profesorji na gimnazijah zahtevajo od dijakov podrobno zina-nje snovi svojega predmeta. Mate matik misli, da ne bo mogel dijak nikamor brez podrobnega obvladanja tega predmete; zgodovinar misli prav tako in ostali tudi. Premalo pa mislimo na to, da je treb-i dati otrokom trdne temelje splošne izobrazbe in obogatiti otrokovega duha s' tem, kar je bistven" in vežno za njegovo nadaljnje izobraževanje.«
Sneg in toča
Letos je kaj muhasto vreme, saj še zdaj, ob koncu maja, srečavamo ljudi z zimskim plaščem. Skoro n^ mine teden, da' ne vidimo na Čavnu, Matajurju in Trnovskem gozdu snega. Toplomer kaže te dni v Gorici ponoči komaj' 4 stopinje nad ničlo. Na Vnebohod, v četrtek 19. t. m., je pa toča po vsem jugoslovanskem delu Brd tako divjala, d'i je vse potolkla. Mislili smo, da je na Korado zapadel sneg, v resnici pa se je tam nasulo od 50 do 80 cm 'sodre.
Posledica temu je, da še danes niso druge češnje dozorele in do tudi ostalo sadje zaostaja.
0 Shriljevem je toča vse pobrala
Na Vnebohod zjutraj se je toča z vsem besom usula na Skriljevo in nam vse pobrala. Skoro ne mine leto, da nas toča ne obišče! Kaj bo z nami? 2e tako je naša. zemlja precej neplodna in nam dona-ša le malo pridelkov. Skriljevci ne moremo naprej, in oblast naj nam priskoči na pomoč.
ŠTEVERJAN
V sredo 18. t. m. je pri nas umrl domačin g. Anton Gravnar pok. Julija, star 68 let.
Sorodnikom naše sožalje.
Obesil se je
V ponedeljek popoldne so v Groj-ni pri Gorici našli obešenega 62 let starega rokodelca Franca Gorjupa. Bil je vojni upokojenec in “ pretekli mesec zapustil bolnišnico, kjer se je zdravil zaradi tuberku loze. Vzroki obupnega koraka niso znani.
POPRAVEK
Pod rubriko GOSPODARSTVO, čitaj »V sadovnjaku« pravilno takole: »Nemesto prahu CAFFARO, lahko uporabimo 200 do 250 gramov* ASPORja na hi vode, seveda zraven svinčenega arzenata!
Za naše koristi
(Nadaljevanje s 1. strani)
toko je danes in tako bo jutri. Toda v enem trenutku, ob najvažnejši priliki, ko bomo tržaški Sloven ci volili svoje nove predstavnike, takrat bomo pa le morali pokazati, kaj mislimo. In SDZ je lahko prepričana, da bo pravdorek volivcev izpadel v njeno dobro. Samo tak > bomo izsilili tudi od tistih, ki nas nočejo upoštevati, ki so tržaške Slovence doslej tako izigravali, da bodo morali našo voljo v bodoče spoštovati. Življenjske koristi našega življa zahtevajo, da se to uresniči.	*	*	*
VIII. REDNI LETNI OBČNI ZBOR SDZ V TRSTU
Poročilo in govor predsednika
V nedeljo, dne 22. maja 1955 ob 9.30 je pričel v prostorih SDZ v ulici Machiavelli 22 zasedati VIII. redni letni občni zbor SDZ v Trstu. Kljub slabemu vremenu se jr zborovanja udeležilo skoraj polno tševilo delegatov, ki so jih krajevne organizacije na svojih občnih zborih potrdile kot zastopnike' o-srednjega občnega zbora.
Zborovanje je otvoril predsednik; SDZ za Tržaško ozemlje, dr. Josip Agneletto, pozdravil zborovalce, nato pa se .spomnil umrlih zaslužnih članov, gg. Ivana Terčona, Josipa Colje, Fran Novaka mi Sedmaka.
iPo enominutnem molku in s slavo umrlim članom je predsednik prešel na dnevni red.
Med drugim je predsednik dr J. Agneletto povedal tudi tole:
»Je to po letu 1947 prvi občni zbor SDZ po dejanski razdelitvi STO. Taka zgodovinska dejstva zaslužijo, da jih ne pozabimo! Zato ne smemo mimo razkosanja STO zi molkom., STO je pomenil-.) za Slovence narodno ohranitev in obstoj, za našega človeka pa delo in blaginjo, za Trst — široke možnosti razvoja in napredka.
Odločilna borba za uničenje STO je pričela 20. marca 1952 ob obletnici tristranske izjave. Takrat so komunisti v Trstu in po vsej Italiji podprli s stavkami borbo iredentistov proti STO in proti tržaški policiji, tako da je svet stal pod vtisom, da so v Trstu in po Italiji "tudi delavske množice proti SfTO. In pod pritiskom teh s pomočjo komunfstov umetno Insceniranih demonstracij je bila sklicana aprila 1952 londonska konferenca. Ta je izročila civilno upravo Trsta v roke italijanskih funkcionarjev. S lem je bila zapečatena usoda STO.
Krivda za uničenje STO
Londonski memorandum od 5. /oktobra 1954 je bil le posledica dozorelih dejstev. In sedaj, ko je vse to za nami in ko STO-j h ni več, si moramo postaviti vprašanje:	kd~>
je kriv, da je to STO, ki je imele biti primer in vzorec za modro reševanje sporov o narodnostno mešanih ozemljih v svetu in kažipot pri ustvarjanju federativne Evrope, bilo razmesarjeno, proti volji prebivalstva, proti mednarodnim dogovorom? Več krivcev je bilo na delu.
Amerika in Anglija, ki sta pričakovali, da 2 delitvijo STO odstranita spore med Jugoslavijo in Italijo in s tem zbližata Jugoslavijo zahodnemu 'bloku.
Italija, ‘ki se je zavedala, da je 'zanjo Trst ključ za nadrnoč ned Jadranskim morjem in ključ do Srednje Evrope.
Jugoslovanski titovski režim, ker se je bal imeti ob svoji zahodni meji živ primer svobodno, v narodnem d.ubu razvijajočega se slovenskega demokratskega gibanje, ker bi bila ta »reakcija« svobode in demokracije vzpodbujala demokratske sile v domovini. Zato je Bran ko Babič, koit referent za zamejske Slovence, zahteval v Ljubljani a-prila 1953 da se slovenski Tržačani, Korošci in Goričani odrečejo svojim samostojnim političnim organizacijam, da se zlijejo v eno z italijanskimi odnosno avstrijskim: socialističnimi strankami in da se mora STO odpraviti, ker bi to lahko postalo leglo narodne »reakcije«, ki jo komunistična Jugoslavija ni mogla in je' ne bo mogla nikoli prebaviti.
In končno nosijo krivdo za uničenje STO Tržačani sami! Italijanska Indipendentistična stranka je bila od nas večkrat pozvana, naj, kot najmočnejše stranka iza neodvisnost, organizira javne shode po mestu1 za STO. Slovenski tabor na Bazovskem polju ob Veliki noči 1952 je bil primer. Ali bilo je vse zaman. Razen spomenic, intervencij, pisem in posredovanj ni storila .ničesar, pa je imela ljudi.
Ne veramo sami sebe s tem, da se utegne STO še rešiti ,ker na papirju še obstoja, ‘ker je 'Italija samo upraviteljica ozemlja področja A. 2e rets, da je Trst potreben Srednji Evropi kot trgovsko in pomorsko oporišče, ali danes je vse to odvisno od dobre volje Italije. Ce hoče, da. Trstu prosto cono in, z njo široko gospodarsko avtonomijo; če hoče, dovoli, da Trst postane mednarodno pristanišče. Samo, če Trst dobi popolno prosto cono, če lahiko pritegne tujo trgovino z ugodnostmi, ki jih ne nudijo druga mesta, bi bilo mogoče, da se Trst dvigne.
Italija je obljubila dosti milijard kot prvo pomoč. Ali s podporami se gospodarske krize ne odstranjujejo. Kriza bi se dala polagoma odstraniti s prosto cono, ki 'bi obse^ gala vse Tržaško ozemlje, ki bi bilo izvzeto iz ‘carinskega ozemlja I-talije; z zvišanjem števila prekomorskih zvez tržaškega; pristanišče i« z njegovo polno zaposlitvijo. Da se pa pritegne na Trst promet sred-
njeevropskih držav, je potrebno nuditi gotove ugodnosti tujemu prometu. S popolno prosto cono, s potenciranjem pristanišča in pomorstva bi se tržaška kriza sčasoma ~>-zdravila. Zeto je treba popolnih, ne na pol - ukrepov.
Delo SDZ
Ne bom našteval, kaj je SDZ storila za naše šolstvo; o tem je sproti poročala »Demokracija«. Povem samo to, da je SOZ prejela zagotovila., da bodo oblasti končno odprle otroške vrtce v Gropadi, v mestu pa v ulici sv. Frančiška ir. v ulici Donadoni. Za vrnitev državljanstva tistim, ki so mora!i pod fašizmom v tujino, pa so se zopet vrnili. Za državljanstvo in pravice optantov je SDZ napravila vrsto korakov v Trstu in v Rimu. Tudi pred (tržaškimi sodniki se je razpravljalo, na pobudo SDZ, o državljanskih pravicah naših ljudi z zadovoljivimi uspehi. Oblasti obetajo, de bodo rešile v doglednem času vsa ta vprašanja.
Trst je bil središče beguncev pod bivšo zavezniško tipravo. Tu so se zbirali begunci iz vzhodnih komunističnih držav, pa tudi iz Istre, Dalmacije, Reke in s področja B. Za italijanske begunce skrbi rimska vlada. Taborišča se praznijo. Tudi italijanske begunce, ki nimajo y Trstu stalne zaposlitve, bod'-odpravili v notranjost Italije. Begunski pritisk na Trst je bil zelo občutljiv, ker je Trst sam trpel n*> brezposelnosti in pomanjkanju sta-tftovanj. Ob tej- priliki gredo naše misli tudi onim sto in sto tisočem slovenskih in	jugoslovanskih be-
guncev po svetu in onim tisočem, ki hodijo v daljno Avstralijo za delom in ‘kruhom.
SDZ obsoja	izročanje novejših
jugoslovanskih	beguncev jugoslo-
vanskim oblastem, to je totalitarnemu režimu, ker ta postopek ni samo nedemokraitski, pač pa tudi nečloveški.
Kulturni domovi
Italijanska vlada se je obvezala v Londonu s posebnim pismom, da bo preskrbela	poslopje v Rojanu
ali kakem drugem predmestju, ki nej se uporabi kot dom kulture za slovensko skupnost -Trsta in bo prav tako stavila na razpolago sredstva za izgradnjo in opremo novega doma kulture v ulici Pe-tronio. Dalje potrjuje, da je »Narodni dom« pri Sv. Ivanu prav tako na razpolago za uporabo ko! dom kulture. Poleg objavljenega pisma pa je jugoslovanski pred stavnik v Londonu prejel od italijanskega predstavnika tajno pismo, .ki ni bilo objavljeno. V tem tajnem pismu se je Italija obvezala, da bo izročila sredstva odnosno domove v Rojanu1 in v ulici Petronio tržaški titovski delniški družbi » D o m « . Tako so si titovci s tem. da so pristali na odstop Trsta Italiji, izbarantali od rimske vlade še ono odškodnino, ki je pripadala slovenskim narodnim organizacijam, ki so bile lastnice od fašizmi požganih domov. S tem, za tržaško slovensko skupnost krivičnim korakom, je italijanska vlada nagradila tito-komunistično stranko ns Tržaškem ‘za pomoč pri uničenju STO, ali obenem je podprla širjenje .komunistične miselnosti med tržaškimi Slovenci, kar gotovo ni v skladu z njenim demokratičnim programom. Zato skupnostni protest SDZ in SKS v časopisih. Odškodnina za naše kulturne domove gre vsej slovenski skupnosti, ne pa samo eni stranki, ki je v absolutni manjšini in ki ni niti idejni naslednik naših kulturnih organizacij, ki so bile lastnice naših Domov. Zato ne bomo tržaški Slovenci nikoli priznali kupčije z odškodnino naših narodnih domov, vsebovane v tajnem pismu Brosio - Velebit od 5. oktobra 1954. Našai zahteval po odškodnini, ki smo jo že večkrat postavili, ostane odprta.
Politični položaj
Italija je prišla v Trst z londonskim Memorandumom od 5. oktobra kot upraviteljica ozemlje. Prinesla je s seboj tudi posebni statut o pravicah narodnostnih manjšin, z obvezami glede uprave pristanišča in obmejnega prometa. Statut, ki daje’ Slovencem in drugim Ju gos-lovanom pravice, ki jamčijo za ohranitev njih narodnostnega značaja, se po sedmih mesecih ni pričel izvajati. Statut veže podpisnici, Italijo in Jugoslavijo, ali ne veže njih uradnikov in sodnikov. Za izvajanje statuta so se združili žu pani in občinski svetovalci slovenskega jezika v odbor, ki ima nalogo, da zahteva pravično izvedbo statuta, in 'zahtevali objavo Statuta. Sele po njegovi objavi bodo či-nitelji, ki ‘ga morajo izvajati, v to primorani! Slovenci se bodo s tem zavedali, da je tu zakon, ki jim priznava njih pravice. Obe državi
se obnašata, kakor bi- ne imeli prave volje za izvajanje. Tako ni bila še do sedaj ustanovljena komisija za reševanje sporov glede statuta. Določbe statuta so nepopolne, nejasne in komisija bi morala izdati pravilnik odnosno tolmač - komentar nejasnostim.
Italijanske večinske stranke, iz-vzemši Socialno demokracijo, so b'-le proti Statutu, tako da je bil vtis, kakor da bi Rim hotel izvajati Statut, a da so lokalni faktorji proti. Danes se je odpor nekoliko polegel. Naš postulat je: takojšnje pravično izvajanje po duhu sporazuma, ne po pisani besedi.
SDZ se je izrekla za deželo Julijsko krajino, ki naj bi obsegala Furlanijo, Goriško in Trst. Od avtonomne' dežele se pričakuje decentralizacija in omejitev birokratizma.
Naš odnos do drugih strank
.»Blocco Triestino« in »Fronte dell’Indipendenza«, ki sta dobila 1. 1952 okoli 27.000 neodvisnih glasov, med temi, žalibog, velik del slovenskih, sta se po 5. oktobru 1954 spojili v tako imenovano »Tržaško skupnost« (Unione Triestina) <z dr. Stocco na čelu. Ali so prenehali gotovi vplivi, ki naj bi bili pred londonskim sporazumom tema dvema strankama vezali roke glede STO. kakor so jih vezali tudi listu »Cor-riere di Trieste«, bo pokazala bodočnost. V začetku smo bili v tesnem sodelovanju z obema italijanskima strankama. Ko smo se prepričali, za kakšnim vetrom so pričele obračati svoja jadra, smo se
V STO bi se bila SDZ razvila v mogočno organizacijo. Z uničenjem STO je bil zadan strahoten udarec vsem tržaškim strankam za neodvisnost (Blocco Triestino, Frontz delVlndipendenza) in tudi SDZ. Zato so bili nekateri, ki so prej videli v SDZ stranko bodočnosti in moči, ob razkosanju STO razočarani. Malodušje jih je obvladalo. Postali so brezbrižni. Zopet drugi so se, pod pritiskom gospodarskih vezi z Jugoslavijo in pod težo obiskov ter obdelovanj plačanih emi-sarjev komunističnega režima od tam preko, ustrašili, da se ne bi zamerili na drugi strani onim, ki so pomagali pognati STO v 'zrak. Istočasno širijo naši nasprotniki po deželi močno propagando v obliki vseh mogočih prireditev, ne varču-joč s. sredstvi, samo da pokažejo, da so oni tisti, ki delajo. Lahko je delati, če trosijo stotine milijonov državnega, to je ljudskega denarja.
in vendar, če je bila kdaj SD7. potrebna slovenskemu narodu na Tržaškem, je potrebna sedaj, ko gre za izvedbo pravic narodnostnega statuta, ko gre za to, da se Slovenci prilagodimo novim, razmeram, ko ni, razen »Katoliške1 skup nosti«, nobene druge slovenske stranke, ki bi predstavljala slovenski narod.
Za nas slovenske demokrate je in mora ostati prvi in najvišji cilj" ohranitev in napredek slovenska narodnostne manjšine na Tržaškem in v Italiji sploh. Ohraniti stoletne tradicije Slovencev iti njih pravice.
Edino SDZ izpoveduje odločno in odkrito ta program. SDZ je proti utapljanju Slovencev v italijanske stranke, kakor to propagirajo komunisti in titokomunisti. SDZ je zgrajena na temeljih narodnosti, vere, demokracije in socialne pravičnosti in tem načelom hoče ostati zvesta. Zato, ali je Slovenska demokratska zveza vredna, da se ohrani kot odločna nositeljica slo venske narodne misli in ideje?
S svojo realistično politiko, s tem, da je sprejela razkosanje STO kot gotovo dejstvo in da se zaveda, da si mi Slovenci z ozirom na naše število, ne moremo domišljati, da bi soodločali kot najzadnji privesek kake italijanske levičarske stranke o notranji politiki Italije, pač pa, da moramo zbrati vse sile v varstvo lastnih narodnostnih in socialnih pravic in za enakopravnost našega človeka, si je SDZ pridobila pri vseh italijanskih demokratičnih strankah in tudi pri oblasteh spoštovanje in ugled. »Primorski dnevnik« in tudi »Delo« sta nas skušala ovajati kot nacionaliste, ki smo proti bratstvu, to je »fratelanci« z Italijani. Ali zaman to njih početje. Da, mi smo bili m bomo proti komunističnemu »bratstvu« z Italijani, smo pa za medsebojno resnično spoštovanje, mirno sožitje in pošteno sodelovanje> s sosedi italijanske narodnosti. S to trezno, stvarno in konstruktivno politiko pomirjenja SDZ podpira na italijanski strani vse one črnite-1 je, ki so za sporazum in spravo med Slovenci in 'Italijani. In kot manjšina ne moremo voditi dru-
odtegnili od njih. Kjer ni odkritosrčnosti in enakih ciljev, tam ni sodelovanja.
Z drugimi italijanskimi strankami sredine so naši stiki sicer redki, ali korektni; " kominformisti nimamo stikov.
Od našega zadnjega občnega zbora so se dogodile v krogu slovenskih strank spremembe, ki režejo v meso tržaških Slovencev in Jugoslovanov.
SKSZ, s katero nismo imeli več stikov, odkar je bil postavljen tajnik dr. Besednjak, je doživela pojx)ln razkol. Velika večina starih članov SKSZ se je izrekla proti dr. Besednjaku in njegovi filoti-tovski politiki. Tako se je velika večina članov odtegnila iz SKISZ in je ustanovila svojo »Katoliško skupnost«. S to organizacijo, ki nam je v narodnih vprašanjih blizu, sodelujemo v vseh političnih in narodnostnih vprašanjih, ki se tičejo našega naroda.
Dr. Besednjak je pričel izdajati tudi svoj list, »Novi list«, ki bi hotel biti nepristranski, v resnici pa zagovarja titovsko politiko in dela zanjo razpoloženje med Slovenci. Okrog njega se zbira nekaj brodolomcev bivše SKSZ, ker ima pač dr. Besednjak dobre zveze z jugoslovanskim režimom za službe in penzije.
Kominformisti so ostali komunisti1 z Vidalijem na čelu. Velike spremembe pa nem je prineslo zadnje polletje pri tito-komunistič-riih organizacijah. Po ukazu leta 1953, iz Ljubljane, da naj se Slovenci v zamejstvu odrečemo svojim samostojnim slovenskim organizacijam in naj se spojimo z italijanskimi odnosno nemškimi socialisti, to je naj zavržemo svojo narodnostno povezavo, so titovci
gečne politike.
Zato se članom SDZ ni treba skrivati, .ker so pač oni člani slovenske ali strogo demokratske in konstruktivne organizacije, ne pa kake revolucionarne destruktivne protidržavne stranke, ki dela po zunanjih ukazih za revolucijo v državi.
Se so na italijanski strani ljudje ozkega obzorja, ‘ki vidijo v vsakem Slovencu1 sovražnika, toda pošten Italijan prezira in obsoja te dvonoge ostarele buče iz preteklega stoletja. Odločnega in zavednega Slovenca ne bo Italijan nikoli poniževal. In če bi še vendar to storil, pred sodnika z njim! Netenje narodnostne mržnje in diskriminacija Slovencev mora enkrat končati.
Tako mora nehati tudi masovno naseljevanje slovenskih občin z ii talijanskimi begunci, kar je v nasprotju s členom 7 Posebnega sta tuta. Ta člen določa, da ne smejo menjati meje občin namenoma na kvar narodnostnega sestava prebivalstva dotične občine. Člen dobesedno ne omenja naseljevanje., ali vsako masovno naseljevanje italijanskih beguncev v majhnih slovenskih občinah spreminja narodnostni značaj dotične občine. To stališče je SDZ zastopala pri oblasteh, in dolžnost mešane komisije je, da o tem tako življenjsko vaz nem vprašanju za slovenske občine Tržaškega 'Ozemlja odloči v duhu sporazuma, da se popravijo krivice, ki so se doslej izvršile na škodo naših občin.
* * «
Samo še par besed slovenski mladini. Današnji materialistični čas ubija ideale. Gospodarske krize in brezposelnost tarejo tudi našo mladino, ki se izuči, konča šole, pa ne dobi zaposlitve. Slovenci smo gospodarsko prešibki, da bi sami v
Zaradi izjemnih dogodkov, ki so se y hladni vojni za STO vrstili drug za drugim in ponovno sproti dokazovali vso trdo resničnost komunističnega izigravanja, se je' redni občni zbor SDZ zakasnil za polno leto dni. Zato obsega bežni pre-, gled delovanja SDZ v okviru tajniške delavnosti obdobje dveh let.
Nekaj številk: Od 3. maja 1953 do danes je Izvršni odbor SDZ zasedal 7-krait, sej Širšega odbora pa je bilo v tem času 18. Svoje sile je SDZ usmerjala vse do pod pisa londonskih dogovorov, t. j. do 5. oktobru 1954, naporom za uresničenje STO in za polno uveljavljanje določil mirovne pogodbe. Tem ciljem je, v skladu s pravili SDZ, prirejala številne sestanke po podeželju in mestu ter sproti ob veščala članstvo in somišljenike o vseh razvojnih fazah vprašanja, ki je bilo življenjskega pomena za u-sodo tržaških Slovencev in obremenjuje z zgodovinsko odgovornostjo vse tiste, ki so proti volji 'Slovencev na tej zemlji prelomili mirovno pogodbo in postavili nove
najprej razpustili svojo KP za STO in pričeli so organizirati po deželi in po mestu tako imenovano iitali-jansko-slovensko neodvisno socialistično stranko. Ali slovensko ljudstvo se je uprlo tej »španoviji«. In danes je vse njih delo obtičalo na mrtvi točki. Nato so iz podobnih razlogov razpustili tudi OF. Tako so na Goriškem razpustili SiFS. Razlog izvire jasno iz besed voditelja goriških titovcev, ki je dejal, da si morajo oni poiskati za-, nesljive temelje za novo zamejsko politiko. ‘Po izkustvih, da se je pokazalo, da morajo slovenski socialisti (komunisti) napraviti korak naprej izven akcije Soc. fronte Slovencev in se vključiti »v skupno borbo i italijanskimi socialisti«.
Z razpustom svojih političnih organizacij so se tito-komunisti odpovedali v Trstu in v Italiji vsaki svoji politični samostojnosti in se pridružili skupini unitarnih socialistov Cucehija in Magnanija, ki pa danes v italijanskem političnem svetu ne pomenita nič.
Vsa titokomunistična politika od ■1. 1945 do danes je bila absolutno negativna in razdirajoča. Ne samo, da ni znala v letih 1945-46 izkoristiti položaja v korist Slovencev, ampak je pomagala uničiti STO. Po tem političnem polomu pa se premetava v naročje drugorodnih strank. Po zbližanju med Moskvo in Beogradom ni izključena vrnitev izgubljenega sina v Komin-form. Slovenski delavci, obrtniki, kmetovalci in trgovci, ali zaslužijo take stranke vaše zaupanje, vašo podporo?
Tako je danes na Tržaškem edino SDZ, skupno s SKS, ki nosi neomajno pokoncu prapor slovenske narodnosti, dosledno in neustrašno.
svojih zavodih1 mogli nuditi mladini delo in zaslužek. Ali treba je pričeti graditi nanovo. In pri novem ustvarjanju gospodarskih in kulturnih vrednot mora mladina pomagati. Tudi pred 50 leti se je mladina žrtvovala za narodno delo. Koliko je gmotno trpela naša tedanja učeča se mladina po velikih mestih:	iDunaju, Pragi, Gradcu!
Mladina je nositeljica narodnih izročil od roda v rod; ona je narod prihodnjega pokolenja. Zato nosi že kot mladina del odgovornosti za usodo naroda. Narod brez zavedne mladine v zamejstvu, je obsojen na pogin. Zato se mora slovenska mladina zavedati svojega poslan stva v okrilju narode. Iz naroda je — in 'za narod mora delati po svojih močeh. Taka bodi slovenska zavedna mladina!
* * *
Letošnji občni zbor se vrši pod vtisom svetovnih dogodkov, ki lah ko prinesejo človeštvu trajen mir; ali prav tako lahko vržejo ves svet v novo vojno katastrofo. Vse je odvisno, ali so pobude in predlogi za pomirjenje res dokaz iskrene želje po miru in spravi ali so pa samo plod zvite, zahrbtne politike —: prekaniti in uspaveti svoje nasprotnike. Avstrija je postala svobodna in nevtralna, Jugoslavija se vrača v naročje Sovjetske zveze, da z njeno pomočjo .zgradi svojo nevtralnost. Belkanski pakt, ki ie bil naperjen proti Sovjetom, se ruši, ker se Jugoslavija odmika. Konferenca štirih zunanjih ministrov ima pripraviti konferenco štirih vlad, predsednikov velesil. Atomska in vodikova bomba sta orožje, ki se' ga vsi bojč. In ta streh pred uničenjem bi utegnil rešiti človeštvo pred novimi vojnami.«
Poročilu in govoru predsednika je sledilo tajniško poročilo, iz katerega posnemamo nekaj misli:
meje na peščena tla. Pri tem se SDZ ni posluževala hrupnih propagandnih tirad komunističnih partijsko pridobitniških akvizicij obeh kril, ki so svoje lastne obljube in prisege sproti postavljali na laž.
Ni zgolj slučaj, da so titovske politične organizacije usahnile. Politične zamisli, ki so jih za vsakdanjo uporabo kovali na drugi strani Fernetičev — ne po nujnosti državnih koristi, pač pa po merilih partijskih potreb — so tu med nami razglašali partijski nameščenci ne_ samo mimo slovenskih potreb, pač' pa naravnost proti koristim Slovencev ne tem ozemlju in tudi v matični državi.
Demokratično izvoljeni zastopniki titovskih političnih organizacij so surovo in brezvestno lomili ljudstvu dane prisege in niti enega teh '»nv ž s. jeguljasto hrbtenico« ni oblila rdečica sramu1, ko je požirai svoje lastne besede in pomagal pri kravji kupčiji svoje lastne zemlje in lastnega rodu. Pri prihodnjih volitvah bo narod s političnimi kri-voprisežniki obračunal tako, kakor
to zahtevata kraška neupogljivost in moška značajnost. O tem so se ti nameščenci in sopotniki partije prepričali in zato so tudi pokopali svoje mlzerne politične organizacije.
Drugo komunistično krilo je svoje prave namene spretneje prikrivalo. Tukajšnje kominformistično vodstvo se je zavedalo dejanskega stanja, to je resnice, da je ogromno število komunističnega članstva. Slovencev in Italijanov za STO. Zavedalo se je, da so ta stremljenja močnejša kakor vse verige komunistične discipline. Zato sta ji KP za STO in KPI vlogi razdelili. Kar je veljalo na Tržaškem za čednost, to	so razglašali —	če	treba
tudi eni	in isti ljudje	—	na	itali-
janskem državnem ozemlju za zločin. Tu so se kominformisti borili za STO, v Italiji so ga komunisti pokopavali.
»Zakon kontradikcij"
Na vse te očitke so odgovarjali eni in drugi hladnokrvno, da s takim početjem zgolj uporabljajo t-snovni zakon svoje doktrine, zakon dialektičnega materializma. To je zakon »nasprotij, kontradikcij v stvareh«. Podrobnejše razlaganje tega zakona bi bilo precej zamotano, ne samo za komunističnega poklicnega	čednika, pač	pa	za	samo
vrhunsko gospodo. Tvorci	so	nam-
reč namenoma uporabljali nerazumljiv in pretenciozni učenjaški slog, kakor to delajo še vedno njihovi namišljeni filozofski znanstveniki. Ker pa komunisti ta zakon, pogostokrat uporabljajo v praksi, so mu dali popularnejšo obliko in po tej ge je moči kaj lahko razložiti. Vse stvari v prirodi, vse ustanove v družbi in vsa organizirana združenja nosijo v sebi kali notranjih kontradikcij, notranjih na-sprotstev. Neka stvar je v stalnem nasprotju z drugo, je v medsebojni borbi. iRezvoj v prirodi, je po tem zakonu razvoj nasprotij, to je borba. Rešitev teh nasprotij pomeni neko novo stvarstvo v prirodi, novo ureditev tudi v družbi. V družbi pomeni ta rešitev komunistično rešitev, 'komunizem.
Prav zato pospešuje komunizem nasprotnosti v družbi in družbenih ustanovah, jih krepi in izkorišča v svoji .borbi za oblast. Povsem vseeno je, katero stran komunizem podpira v danih nasprotjih. Glavno je, da s tem pomaga širjenju komunizma. Stalin navaja v svoji knjigi »Problemi leninizma«, da- je bil Marx od leta 1840 do 1850 za narodno gibanje Poljakov in Madžarov, zato pa proti narodnemu; gibanju Cehov in Južnih Slovanov. Zakaj? Zato, ker so bili takrat Cehi in Jugoslovani »ruska predstr.v ža«, medtem ko so bili Poljaki in Madžari »revolucionarji« v borbi proti Rusiji, sovražnici »revolucionarnih gibanj« v Evropi.
Navedel bi lahko še celo vrsto podobnih kontradikcij komunizma, vendar bi nas to pripeljalo predaleč in izven okvira današnjega zborovanja. Za razumevanje komunističnih potegavščin pa je potrebno, da nekomunisti poznamo najmanj tako dobro njihove nauke, kakor bi jih morali poznati komunistični nameščenci. Zato še nekaj ugotovitev v tej zvezi.
Kako hladnokrvno, surovo je to »znanstveno« stališče komunizma, razberemo iz knjige Mao Ce-tung^ »O praksi«. Ta komunistični poglavar. ki je istočasno teoretik in naj-Večji komunistični praktik, ker ,i-vaja leninizem v državi, ki šteje 500 milijonov prebivalcev, pravi v svoji knjigi:	»Komunizem	hoč^>
spremeniti svet na osnovi znanstvenega dognanja s tem, da uvaja spoznanja znanstvenih zakonov.« Kljub svoji fanatični veri se vendar sprašuje: »Ali ti nauki in ti zakoni odgovarjajo stvarnosti?« Na ta vprašanja odgovarja povsem mirnoduš-no, da imamo znanstvene metode, ki lahko dokažejo ali ovržejo .točnosti znanstvenih naukov in zakonov. »Potrebno je,« pravi on, »u-vesti te zakone med neko dano družbo, da se ugotovi, ali se bodo dosegli tisti rezultati, ki jih znanost predvideva.« To je po njegovem metoda eksperimentiranja. Tako kakor kemik z eksperimenti, i-šče v laboratorijih dokaze za točnost zakona svoje znanosti, tako eksperimentiramo lahko tudi na ljudeh. Ce v 'zdravstvu najdejo neko novo zdravilo, ga vbrizgajo zajcem ali mišim, ko so poprej živalim vbrizgali bacile določene bolezni. Ce zajček ali miška ostaneta živa, je medicina uspešna, če pogineta, je zdravilo zanič. V slučaju Mao Ce-tunga se eksperimentiranje vrši na 500 milijonih Kitajcev. Tudi Tito se drži zakona- eksperimentiranja. Ko so nacisti preizkušali strupe na živih ljudeh, so prvi bili komunisti, ki so označevali te poizkuse za zločine. Prav tako so seveda mislili vsi ostali pošteni ljudje. Za eksperimente v komunističnih državah komunisti nimajo protestne besede. To je bistvo kon-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Bodoče važne naloge SDZ
Tajniško poročilo
VESTI s TRŽAŠKEGA
VIIL letni občni zbor SDZ v Trstu	prbpihi	i
(Nadaljevanje s 3. strani)
tiadikcije komunistične doktrine.
S kakšnim cinizmom izkoriščajo komunisti svoj »zakon kontradikcij« je mogoče najbolje razbrati v splošnem programu kitajske komu nistične partije, ki so ga potrdili 1 1950 po zmagi nad Can Kaj-škom. Program pravi med drugim:	»V
sedanjem zgodovinskem trenutku Ljudska republika Kitajska dopu šča obstoj meščanskega razreda. / tem je razlika med Rdečo Kitajsk* in ljudskimi republikami na jugovzhodu Evrope. Naša politika je. da nadziramo kapital in da ga ne -uničimo.« Takoj za temi zatrdili pa prihaja tipični komunistični cinizem: »Nadzorovanje kapitala sesto ji v zedinjenju z narodno buržoa-zijo in istočasno v borbi proti njej.« -Prav tako dvojno igro je vodil Tito s pomočjo komunistično-buržuj-ske vlade in Ljudske fronte, ki še danes obstoja pod drugim imenom Na ta način je želel z gotovostjo nadzirati srednji sloj in ga postopoma uničevati. Take koristne norce išče Tito tudi med nami, sreče pa kljub prizadevanju znanih političnih profesionalcev nima.
Ta kratka razmišljanja nam zadostujejo, da razumemo pretvarjanja komunistov ne samo v tržaškem vprašanju, pač pa tudi ob -vsaki priložnosti, ki jo komunisti izrabljajo za svoje načrte. Resnični demokrat bo zato ob vsaki potegavščini kakršnih koli komunističnih koncesij ir pretvarjanj moral nujno poseči po osnovnem komunističnem zakonu dialektičnega materializma, pa bo hitro ozdravljen utvar, ki mu jih komunisti tako pogosto poskušajo servirati kot pristno blago. Razumeti do dna vsa komunistična zavajanja in pretvarjanja pomeni izogibati se strahotnim razočaranjem, ki vedno in stalno -sledijo vsaki komunistični prevari. Prav na podlagi komunistične morale zakona o dialektičnem materializmu, o kontradikcij', -stvari so. poklicni komunisti in njihovi sopotniki prodali -STO. Ti zakoni pa jih ne odvezujejo od zgodovinske odgovornosti -in narodne-' -ga obračuna.
Novo obdobje
Po končani in zaključeni kupčiji 3. oktobra 1954 se je -SOZ, kot lojena in zakonita politična organ:-zacija, prilagodila novi stvarnosti. O nalogah in ciljih SDZ v njenem novem poglavju je spregovoril izčrpno naš predsednik, zato teh misli in načrtov tu ne bom ponavljal. Ugotoviti pa moram pred vsemi tu ■zbranimi zborovalci, da je iSDZ -storila vse, kar je bilo v njeni moči in morda še preko svojih lastnih moči, da bi preprečila kravjo kupčijo. Dosledno se je držala dane besede in napisanega- programa, zato s čistim in ja-snim čelom lahko gleda bodočnosti nasproti Razposlali smo na merodajna odgovorna mesta na ducate spomenic in dokazovanj. Med ta odgovorna mesta smo vključili jugoslovansko in .italijansko vlado. »Demokracija« je našo borbo podpirala z vsemi silami. Vse to je natiskano ;n
IZLET SDD
Slov. dobrodelno društvo priredi, na splošno željo, 2. .junija 1955 drugi letošnji izlet v -Ravascletto in jezero Cavazzo.
Podrobnosti daje tajništvo ob uradnih urah v ulici Machiavelli 22-11.
Ker je število prostorov o-mejeno, naj vsakdo pohiti z vpisom.
Vabljena tudi mladina!
Odhod točno ob 6-i-h zjutraj -izpred »Torrefazione« v ulici Carducci 12.
bo bodočim zgodovinarjem in sodnikom nudilo obsežno gradivo za preučevanje naših sedanjih političnih stremljenj. Čutim za svojo narodno in demokratično dolžnost, -da se s tega mesta zahvalim že podporo in pogum vsem domačim in -tujim sodelavcem. Za našo stvar smo našli po tujini številne prijatelje, ki so razumeli naše težnje !n nas čvrsto podpirali. 2al, je bil tudi njihov trud zaman.
Se nekaj bi želel u-gotoviti s tega- mesta. Po končni likvidaciji STO se je mnogih naših, ljudi polastila malodušnost. Tako malo nas je, so marsikje zatrjevali. Nismo množična organizacija, ker to -tudi -biti ne moremo. Nimamo zato poklicnih kadrov, s kakršnimi razpolagajo na-ši nasprotniki, nimamo sredstev, ki so tako krvavo potrebna na -tem koščku zemlje.
Kljub neizčrpnim milijardam, ki jih komunistična vladavina Izsesava iz živega telesa delavnega -ljud-
stva za utrjevanje svoje nasiln.iškg oblasti, zmaguje ideja, ideja svobode in demokracije. Demokratične volitve ob zadnjih dveh voli1-nih manifestacijah so dokazale, da bataljoni plačanih agentov, vagoni potiskanega papirja, izsiljevanja in podkupovanja ne odtehtajo sile in moči ideje svobode in demokracije. Revščina na sredstvih, zato pa boga-stvo v ideji, to so resnice, ki jasno pričajo, kje je resnična ljudska volja.
V tem oziru bo bodočnost še bolj prepričevalna. Izdaje slovenskih koristi na tem ozemlju slovenski narod ne bo pozabil. Podkupovalna sredstva vseh vrst, od invalidnin do vojnih px>kojnin so z londonskim sporazumom obvisele v zraku. Bs • rantanje z obmejnimi dvolastniški-mi izkaznicami bo prenehalo z u-reditvijo obmejnega prometa. O-stali bodo edino še vizumi in prazne obljube za službe in pokojnine V titovstvu- ni bilo politične ideje, ki bi stremela za izboljšanjem našega položaja na tem ozemlju. Ti-tovstvo ponuja- bodočnost, ki jo narodi v domovini odklanjajo z 90-odstotno večino. Zato se je ta politika sama obsodila na smrt.
Nič drugače ni s kominformistič-nimi zapeljevanji. Narodi so -spregledali. Komunizem jim je namesto kruha ponudil kamen, namesto mesa jim je postregel s škorpijonom. Zapeljane množice spregledujejo. Ko bodo vlade, kjer je komunizem še močan, spoznale, kam vodi preziranje socialnih vprašanj, revščina in zapostavljanje, ko se bodo te vlade zavedle svojih- dolžnosti in nudile malemu človeku zagotovljen košček kruha, se bo komunizem za vedno poslovil. V državah, kjer vlada blaginja, ni komunizma. Po ameriških in angleških vojakih, ki so osem let živeli med nami, lahko sleherni prebivalec spoznal, kako živi preprosto ljudstvo v teh državah. Vojaki niso prihajali iz Wall Streeta, ne iz milijonarskih družin, pač po so to bili v glavnem delavci in kmečk-i sinovi. Njihov način življenja pa je presega! življenjsko raven srednjega sloja na evropski celini. Našim domačim komunističnim zaslepljencem se za -Američani najbolj kolce. Nismo zagovorniki kapitalizma, primerjava med enim in drugim sistemom- pa je tako očitna, da bi vsak tudi prepričan komunistični nepla-čenče izbral manjše zlo, če bi že moral izbirati.
Naša borba v novi obliki in v novih okoliščinah gre naprej, naprej do zmage pravice in demokracije.
Po -blagajniškem poročilu je sledila živahna razprava o poročilih odbora in bodočem delu SD.Z. V debato so posegli številni zborovalci.
V imenu 9PM se je oglasil k be sedi njen predsednik g. dr. F. Delak in izrekel polno priznanje delovanju odbora SDZ. V imenu SDD je spregovoril predsednik dr. Marc in potTdil besede predsednika -n tajnika, naj ostane SDZ neomajno na dosedanjih postojankah.
K besedi so se oglasili še razni delegati. Zupan g. Terčon je predlagal, .naj bi poročila dobesedno objavili v »Demokraciji« in -list razposlali tržaškim izobražencem v razmišljanje in ukrepanje. Obsoja neprestane in mnogokrat neplodne proteste proti oblastem, s pozivom na aktivnejšo udeležbo pri konstruktivnem delu. Gospod Lambert Pertot priznava, da je SDZ korakala pošteno in neomahljivo po začrtani poti. Ce -hi hodila po poti OF, bi že zda-vnaj propadla. Člani ih simpatizerji našega gibanja vidijo v naši stranki borbo za narodne in socialne pravice. Pridružit je se mnenju župana in globoko obžaluje, da se naši izobraženci tako malo udeležujejo javnega življenja. Delegatka iz Slivnega izraža željo, da bi SDZ zahtevala od jugoslovanske vlade podporo za- u-veljavljenje naših pravic; nekako tako, kakor se italijanska vla da poteguje za pravice Italijanov na področju B. Na njena izvajanja ugotavlja predsednik, da' se demokratični Slovenci z Italijani ne združujemo, pač pa od časa do časa obravnavamo z njimi, to je s tistimi, ki so za priznanje na-ših pravic, konkretna vprašanja- slovenskih potreb. Podpredsednik g. K. Tence odgovarja delegatki iz Slivnega in odločno potrjuje, da SDZ ne klečeplazi in ne bo klečeplazila pred nikomer in tudi ne pred Italijani, pač pa bo vzdrževala po potrebi stike enakovrednih nasproti enakovrednim.
Tem izvajanjem so /sledila še drutga; slišale so se celo trditve, da imamo v Trstu- pet slovenskih strank, čeprav ve že sleherni med nami, da titovskih slovenskih strank n-i več in da je v umiranju t-ud-i njen sopotniški privesek.
Po živahni debati je predsednik
stavil poročila odbora na glasovanje, ki so jih zborovalci soglasno sprejeli. Prav tako so tudi sprejeli poročilo nadzornega odbora in- soglasno potrditi razrešnico staremu odboru.
Volitve novega odbora
Po petminutnem odmoru so zbo rovalci prešli na volitev predsednika in soglasno je bil izvoljen dosedanji predsednik dr. Josip Agne--le.tto. Predlagana je bila ena sani/ lista z naslednjimi odborniki: Tence Kristijan, Kalc Alojz, dr. Marc Rudolf, Torjan Zora, Mavrič -Ivan Udovič Peter, dr. Agnelet-to Branko, Terčon Josip, Pertot La-mbert Legiša Alojz (Stivan). Petaros Josip, prof. Floridan Egon, Milič Jože, Zahar Ma-rijan, Delak Atnicn, Žigon (Mirko. Nadzorni odbor: Srebotnjak Miro, Legiša Josip (Sesljam), Kalin Alojz. Razsodišče: dr. Delak Fran.
-Prisotni so z navdušenjem pozdravili novi odbor. Predsednik se je zahvalil zborovalcem za zaupanje ter pozval nove odbornike na čim tesnejše in požrtvovalnejše sodelovanje. Naša Zveza ne obstoja zaradi sebe. pač pa zaradi Slovencev.
Pri slučajnostih je bilo izrečenih še nekaj zelo tehtnih be-sed glede sodelovanja z drugimi strankami. Dogodki zadnjih let so dokazali, da
je bila 'SDZ večkrat pripravljena na sodelovanje, pa je vs-akakra' naletela na prepričanje, da- nasprotnik taka sodelovanja izkorišča le v partijske koristi. Nikoli nismo vodili neiskrene politike, zato smo zahtevali iskrenost tudi od drugih. Toda z ljudmi, ki ne deiajo po lastnim- prepričanju, pač pa slepo sledijo direktivam od zunaj, je sodelovanje težko in največkrat brez uspešno. Po teh ponesrečenih poizkusih smo trenutno v fazi četrtega poizkusa sodelovanja. To je delegacija, ki jo zastopajo župani in občinski svetovalci Ob 12.30 je bilo zborovanje zaključeno.
SLOV. PROSVETNA MATICA priiredii dne 7. junija t. h v društvenih prostorih v ulici /Machiavelli 22, II. nadstropje
KOSICERT
naših priznanih' umetnikov violinista prof. Karla Sancina in
pianistke prof. Mirce Sancinove Na sporedu so skladbe: Dvoraka. Čajkovskega, Vieny-tempsa, Bacha in Schumanna.
Vabljeni ljubitelji glasbene umetnosti !
Fot pokore in KP
Pot Hruščeva in. Bulganina v beograjsko Canosso je v -tržaški komunistični partiji vzbudila presenečenje, ki ni prav nič manjše od onega- Vidovega dne iz leta 1948, ko so nekateri tržaški titovci pisali oporoke z mislijo na samomorilne poskoke v tržaški prekop, ker jim r.-, prvem trenutku po -raztre-skanju rdečega teleta drugega -tudi ni preostajalo. O svojih najskr.iv-nejših načrtih, Kremelj seveda svojih uslužbencev ne obvešča.
Togliatti je no svojem prvomajskem ponesrečenem tržaškem izle tu sicer slutil, da se nekaj kuhe — mogoče je -bila ta slutnja celo močnejša od tržaškega, sonca vendar, da se bosta obe najnovejši dvojni številki 1 komunistične očetnjave z spokoro priklonili včerajšnjemu »veleizdajalcu svetovnega komunizma«, to bi se mu zdelo v vsakem primeru v nebo, vpijoči greh razžaljenja komunističnega, a-pos-tolskega veličanstva. Pravijo, da ie Togliatti teoretični revolu c-ionar in človek močno zamotanih možganov; človek, ki visoko ceni svoje življenje in zato ne prenaša svoje glave naprodaj po krajih In ob časih- cenenih pouličnih demonstracij in tveganih -revolucij. Togliatti nima osebnih izkušenj me hlških in španskih pustolovščin, zato ga je nova politika Hruščeva u-darila kot st-rela z jas-nega. Kljub »zakonu o kontradikciji«, kljub
Jamstua koroškim Slouencem
Vsebina avstrijske državne pogodbe -je zanimiva za vse zamejske
Slovence, ker urej-uje manjšinska vprašanja, vsaj po črki, na učinkovit način.
Poseben člen nedavno podpisane avstrijske državne pogodbe govori o pravicah slovenskih in hrvaških manjšin in jih- določa takole:
»Clen 7 - Pravice slovenskih in hrvaških manjšin.
1) Avstrijski državljani slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, (Gradiščanskem in Štajerskem uživajo iste pravice pod istimi pogoji kakor vsi drugi avstrij ski državljani, vključno pravico do svojih lastnih organizacij, zborovanj in tiska y njihovem lastnem jeziku.
2) ilma-jo pravico do pouka v > snovnih šolah v slovenskem ali hrvaškem jeziku in na sora-zmerno število lastnih srednjih šol; v tej zvezi bodo proučili šolski načrt in ustanovljen bo posebni oddelek, nadzorne oblasti za slovenske in hrvaške šole.
3) V upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvaškim ali mešanim prebivalstvom je slovenski ali hrvaški jezik dodatno k nemščini pripuščen kot uradni jezik. V teh okrajih so oznake in napisi topografske narave sestavljeni tako v slovenščini ali hrvaščini kot -tudi v nemščini.
4) -Avstrijski državljani slovenske ali hrvaške manjšine na Koroškem, Gradiščanskem ali Štajerskem so udeleženi na kulturnih upravnih in sodnih ustanovah v teh področjih pod istimi pogoji kakor ostali avstrijski državljani.
5) Delovanje organizacij, ki stremijo za tem, da se -slovenskemu a-li hrvaškemu prebivalstvu odvzamejo njihova svojstvenost in nji-
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
V soboto 28. maja 1955 ob 21. H-ri v BORŠTU igra E d u a r d a de F i 1 i p p a
Filumena Marturano
V nedeljo 29. maja 1955 ob 20. uri v BORŠTU igra E d u a t d a de F i 1 i p p a
Filumena Marturano
V sredo 1. junija 1955 ob 19. uri na KON.TOVELU mladinska- igra Oskarja W u h n e r j a
PASTIRČEK PETER m nnnu brilirhtih
V četrtek 2. junija oib 21. •uri na KONTOVELU igra E d u a r d a de F i 1 i p p a
Filumena Marturano
hove manjšinske pravice, mora biti prepovedano.«
Kakor vidimo, so s tem členom zelo no široko in v obrisih, zajamčene osnovne narodnostne in državljanske pravice. Za razliko od tega, kar jamči poseben statut tržaškim (Slovencem, je slovenščina v narodnostno mešanih področjih v Avstriji priznan »uradni jezik«. Vse je seveda odvisno od tega. kako bodo avstrijske oblasti -ta jam stva izvajale. Sele njihova politika bo dala obljubam vsebino ali pa jih bo popolnoma razvodenila.
V tej zvezi ni nič kaj vzpodbujajoča vest, da so, komaj štiri dni po podpisu državne pogodbe, v Celovcu ustanovili Koroško šolsko dru-štvo »Suedmark« (Kaerntner Sch-ulverei-n Suedmark) in demonstrativno proglasili, da bodo nadaljevali tradicije nekdanje proslule •Suedmarke, ki je vsem Slovencem
ne samo na Koroškem, temveč tudi na današnjem jugoslovanskem
Štajerskem- v proslulem spominu Organizacija, ki je bila pred prvo svetovno vojno in med obema svetovnima vojnama važno orodje nemške potujčevalne politike, torej že dviga glavo.
Šolski izpiti
Ravnateljstvo Državne nižje trgovske strokovne šole v Trstu sporoča, da se bodo opravljali pismeni, praktični in grafični izpiti za nižji -tečajni izpit v poletnem roku 1955 v naslednjih dneh: 4. junija 1955 slovenščina; 6. junija knjigovodstvo in trgovsko računstvo; 7. junija trgovinstvo - praktične vaje; 8. junija matematika; 10. junija stenografija; 11. junija italijanšči na; 13. junija strojepis. Pričetek pismenih- nalog dnevno ob 8,30.
Šolniki za suoje prauice
Nameščenci slovenskih šol so na sestanku 20. maja 1955 sklenili, da zaradi izrednega položaja, v kate rem životari danes slovensko šolstvo, obvestijo tukajšnje politične predstavnike, župane slovenskih občin in občinske svetovalce o dose danjem negativnem zadržanju o-blastnih '■rganov glede zahtev po uzakonitvi slovenskih šol -in položaja slovenskih -šolnikov in drugega osebja ter ureditvi drugih nerešenih vprašanj.
'V -zvezi s. tem je g. generalni vladni komisar dr. Giovanni Pala-mara sprejel v torek dne 24. maja ob 12. uri zastopnike strokovnih organizacij slovenskih šolnikov na Tržaškem. Razgovora sta se udeležila tudi g. prof. Fadda, ravnateli za javno šolstvo na Tržaškem, im dr. Cecovini, vodje pravnega oddelka pri Generalnem vladnem ko-mjisariatu v Trstu. Razgovor je tra ja-1 skoro dve uri. V razgovoru so sindikalni zastopniki iznesli vse probleme, ki se -tičejo ureditve pravnega in ekonomskega položaja -slovenskih šol in nameščencev. Po sedmih mesecih prevzema Tržaškega ozemlja v italijansko upravo je -to prvič, da je g. generalni vladni komisar zagotovil sindikalnim zastopnikom, da je vsa zakonodaja za slovensko šolstvo na Tržaškem v pripravi in da bo v bistvenih točkah, zlasti kar se -tiče priznanja in organične -ureditve slovenskih šol, najkasneje do začetka prihodnjega šolskega leta izdana.
Kot uslužbencem bivše ZVU jim ne pripada nagrada. Položaj 18 tajnic in slug je i-zredno zamotan in še čaka dokončne rešitve. Za železniški popust čaka g. generaln vladni komisa-r odgovor Prosvetnega ministrstva; pričakuje ga v teku 8 dni, vsekakor pa bo vprašanje rešeno do prihodnje jeseni.
Izplačilo šestkratne posebne doklade bodo preučili. Po mnenju dr. Cecovinija bi nam vsekakor pripadala (na osnovi zakona št. 18).
Ob razgovoru o zavarovanju je g. generalni vladni komisar zagotovil, do- bodo s prihodnjim šol-
skim letom nameščenci slovenskih
šol in njihovi družinski člani deležni zavarovanja, enako kot nameščenci na italijanskih šolah. V nadaljnjem razgovoru so bila obravnavana vprašanja spremembe strokovnih tečajev v šole (kar je kompetenca občin); dodelitev ostalih prostorov v ulici Lazzaretto Vecchio Višji realni gimnaziji -bodo preučili; dograditev šole pri Sv. Ivanu (telovadnica) je v načrtu.
Oh zadnjih dveh vprašanjih: o--troški vrtci in študijske podpore za dijake srednjih ,šol, je g. generalni vladni komisar zagotovil, da morajo biti Slovenci deležni prav istih ugodnosti 'in pravic kot Italijani, ker hoče, -da vlada popolna e-nakopr-avnost med tukajšnjimi državljani obeh narodnosti.
Na osnovi tega- razgovora smatrajo zastopniki strokovnih organizacij, da napovedana protestna e-nodinevna stavka ne bi bila tako učinkovita.
Dijaška Matica
1) Prošnje se vlage jo na posebnih tiskovinah, ki jih prosilci dobijo pri upravi Dijaškega doma v ulici Buonarroti 31 ali pri tajnici Dijaške Matice y ulici Roma 15-II (pri SPIZ).
2) Prosilci lahko prosijo:
a) za sprejem v Dijaški dom z« rednega ali zunanjega gojen ce;
b) za znižanje vzdrževa-lnine v Dijaškem domu;
c) za izposojo šolskih knjig iz knjižnega sklada;
č) za podporo v drugih oblikah.
3) Prošnje za podpore v smislu 2. točke tega razpisa sprejema'a do 30. julija it. 1. uprava Dijaškega doma ali pa tajnica Dijaške Matice. Odbor Dijaške Matice se ne obvezuje, da bo proučil prošnje, ki bi bile oddane po zgoraj navedenem roku.
4) V-sa potrebna pojasnila in navodila prejmejo prosilci piri zgoraj navedenih- naslovih.
zamotanostim »dialektičnega materializma«, kar je Togliatti vse že davno prebavil, je zahodnjaška vzgoja v njem pustila nekaj Ahilovih peta...
V-idali. je Hruščevo pilulo stoič no pogoltnil in se novi situaciji prilagodil točno po predpisih »zakona kontradikcij«. V tem je prekosil svojega predpostavljenega. Na hitro je narekoval svoji tipkn-rici »uradno izjavo« stranke. V njej je st-rogo disciplinirano zaploskal »novi politiki Hruščeva«, saj je vendar to danes še vedno najmočnejši mož v komunistični očetnjavi. (»Dopo si vedra«, je dejal ob neki znani priložnosti.) V svoji bogati garderobi je našel Vidali vse potrebne »argumente«, k.i so še včeraj služili v podkrepitev obsodbe in likvidacije Tita. danes pa služijo prav -tako dobro — Titovemu poveličanju. Včeraj je še bila jugoslovanska vladavina bolj fašistična od Španije in .bolj -kapitalistična od. Amerike; danes je ista vladavina, če že ne vredno rdečih nebes, vsaj rdečih vic.
»Zakon kontradikcij« pa verjetno še ni tako u-delan in zgrajen v mislih ,in obču-tkih tržaških neho-noriranih komunistov, zato navdaja Vidali ja upravičena bojazen, da bi se morda čredi ali vsaj določenemu delu črede znalo posvetiti v glavi. Posvetiti namreč, da Vidali' po mili volji pritiska ne prestavo »naprej« ali na prestavo »nazaj«. Kolesje pa se zavrti kakor ukaže on. Kolesje nima možgan, niti lastne volje. To kolesje pa se gladko vrti le, kakor vsako -kolesje, če ga sproti mažejo. V -Sovjetiji in v pri-prežniških deželah je to lahka zadeva, saj kolesje tam maže tajna policija. Tu pa bi znalo v kolesju -kaj zaropotati in Vidalijeva »kar-iola« bi se ustavila. Prav zato nalaga Vidali v svojem proglasu čredi na senca plašnice kot plašlji-vim konjem in jih roti, naj ne nasedajo določenim »elementom« in določenemu »tisku«, k.i bi lahko spodkopal temelje »zakona kontradikcij«.
Brez maže se kolesje rado ustavi, posebno pri današnji množični proizvodnji, na katero je Vidali tako ponosen. Pri množični proizvodnji namreč tovarnarji velepodjetja KP ne polagajo preveč pozornosti na kakovost gradiva; -brez -maže se kolesje rado zatakne, maže pa Kremelj »karjoli« še ne dobavlja.
Kaj bo, če bo morala »karjola« v garažo?. Stare »karjole« so v Evropi sicer še vedno dobre — /.a staro železo. Tega se dobro tudi zaveda avtomobilist Vidali. Ce že ni »čvrstega« mazila tajne policije, p« so tu -še vedno »L’ Unita«, »U La-voratore« in »Delo«. Vsa tri trobila ne gredo preveč spod rok na Tržaškem. Zato je Vidali skleni! in pritisnil še na pospešilo z napisom »mesec tiska«. Ta mesec ima letos kar 92 dni, saj traja od 1. -junija do 1. septembra. Prav po toliko dni imajo tudi plačalni meseci v komunističnem raju. Nekatere statistike, ki so jih sestavili nepodkupljivi romarji v komunistič no Meko, pravijo, da zasluži povprečni delavec na oni strani železne zavese v treh mesecih prav tol-iko, kolikor zasluži v »kapitalističnih« deželah i-sti delavec v e-nem mesecu. Tržaški komunisti pa ne hi bili komunisti, če ne -bi v vsem posnemali svojih gospodarjev.
Morda pa bo ta »mesec tiska« kolesje le namazal — e dopo si vedra...
Odgovorni urednik:
Prof. Dr. AN-TON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu
ZDRAVNIK
Dr. FRANJO DELAK
v TRSTU
ponovno sprejema y Barkovljah, ul. Cerreto 13, pritličje, Vsak dsln od 16. do lfc. ure. - Tel. 32-337
ZOBOZDRAVNIK
Dr. STANISLAV PAVLICA
se je preselil v ul. Rittmeyer, 13 im sprejema od 9. do 13. ter od 17. do 19. ure Stev. telef. 31-813
IH I ZB F] i hptovalcl podjetnih!
i
Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame In parketa nudi najugodneje
TEL.
90441
CALEA
TRST
Vlal« Sonnlno, 2 4