283
Na Snežnik.
Mesca avgusta in septembra se rastlinoznanci (botaniki) in taki, ki želijo daljne gore in kraje si ogledati in lepoto narave občudovati, podajajo na visoke gore. Na Kranjskem pač imamo velikana Triglava, ki je kralj vseh kranjskih gora; al težavno in nevarno je, mu na verh priti. Tudi druge visoke hribe ima Kranjsko na gorenski in koroški strani. Na Notranjskem in primorji je pa Snežnik poglavar vseh gora; on stoji 6804 čevljev nad morjem. Snežnik (Schnee-berg) je lastnina šneperske ali snežniške grajsine in zdaj kneza Schonburg-VValdenburskega iz Saksonskega.
Snežnik je na južnem kraji Kranjskega in dela mejo proti Horvaskemu in Primorskemu; ž njim je sklenjen sila velik gojzd, ki meri čez 40 tavžent stirjaskih sežnjev; vse je lastnina šneperske grajšiue. Da bi ta gojzd s toliko ser-vituti ne bil  obložen,   po kterih   mora grajšina upravičenim
284
sila veliko lesa za derva, orodje, pohištva dati, in da bi na tolikem prostoru tudi povsod drevje rastlo, bi bil gojzd do dva milijona goldinarjev vreden; tako pa je bila grajšina zadnjikrat le za pol milijona prodana.
Na Snežnik se gre po mnogih potih, ali iz ložke doline ali pa od Zagorja čez Kncžak in Koritnice, ali od Bistrice, pa tudi čez Pograje in Klano od reške strani; vendar vam le pot iz Loža na »Snežnik bolj natanko popišem, kodar sem sam hodil.
Od sneperskega gradii do verh Snežnika je skozi in skozi le gojzd; vmes so kakošne senožeti in lazi. Ako se gre po bližnji poti, je 6 ur, po bolj zložni in daljni pa 8 ur na verh Snežnika. Preden se pa kdo na daljno pot po gojzdu poda, naj si vzame zvedenega vodnika, kteri mu bo med potom dosti gojzdnih prigodb in druzega povedati vedil. Poglavitna reč je pa, si živeža in pijače za dolgo in težavno pot pripraviti: dober kos pečenke ali klobas in suhega mesa, kruha in vina, pa tudi vode, zakaj vode se le malo v tetn gojzdu dobi; pa tudi na vodnika ne zabite, da vam bo rajše jedila v košu nosil. Nekdaj so se snežniški potniki v šneperskem gradu zbirali; tudi so jim tu jedila zastonj pripravljali; al zdaj — ni več gostoljubnosti ondi. Svetujem torej v Igo vasi v Mlakarjevi gosti vnici ali pa v Starem terga oskerbeti se za pot; dobili boste vsega dosti za dnar. Od Igovasi jo bole mahali skozi vas Po d gor o, čez Verh, potem jo zavijete na desno po gojzdni poti čez Igovske verhe, dalje čez senožeti Bezgovice, — zopet ua desno nad Pogerlin. Tukaj vidite na desni velik dol; precej jo boste uganili, da tukaj je nekdaj hud požar bil, ki je gojzd pokončal, in zares skorej 200 oralov je po zanikeruosti bilo zapaljenih. Dalje potujete čez Silo.. Šilo ee imenuje zato, ker pot derži pod gričem, ki je špicast. Povsod se nahaja večidel dvojne sorte gojzdno drevje, to je, bukva in hoja ali jelka; tudi javor se dobi, smreka je pa redka. — Od Šila pridete na bolj prostorni pa kamniti vožnji pot, ki skorej skozi in skozi do Klanjske police loči sneperski gojzd od čubranskega horvaškega gojzda. Po tem pridete zopet v neki dol z imenom Pra prot na draga. Ime draga pomeni močiren kraj: praproti pa tudi obilno tukaj raste. Tukaj vam bo vodnik kazal, kar tudi sami zapazite, silno debelo drevje, klade, hlode, ki na pol v zemlji tiče; ako jih primes, ti le mahovje v roki ostane, nekdanja lesnina pa se zdrobi kakor zemlja. Tu je pred kakimi sto leti razsajal hud vihar in hojo izruval, ki je obležala in strohnela. Takrat je gojzd še malo vrednosti imel in nihče se ni potrudil, da bi bil polomljene debla izpeljal; toraj še dandanašnji gnoji tisto drevje drugemu v boljšo in hitrejšo rast. — Iz Praprotne drage pelje pot dalje pod Bav-k o ve o m dalje čez Jarmavec. Zdaj se že sem ter tje vidi, kako se dim iz gojzda vali; tudi se razlegajo udarki sekir, in slišijo se zvonci. To so oglarji; pa tudi dogarji kurijo in tešejo in sekajo, da se razlega krog in krog po gojzdu. Zvonec pa naznanja živino na paši, in če le malo dalje greste, že nahajate konje, mule, pa tudi vole se pasti. Konji ali mule prenašajo doge po potih, kjer He ne da voziti; z volmi pa vlačijo silne trame iz gojzda v Klano in potem v Reko velikemu tergovcu Frankovič-u. Po kratki poti dalje pridete na Klansko polico do perve bajte in to je na horvaški strani čubranska bajta, blizo zraven na desno je pa šneperska bajta, v kterih gojzdni čuvaji ali borštnarji bivajo; v obedveh teh bajtah je oštarija posebno za delavce, ki v gojzdu les za barke tešejo in v Reko vozarijo.
Tukaj na Polici je snežniškim potnikom najbolje prenočiti, da jo zjutraj pred solncom na Snežnik odrinejo, kamor je še dve uri hoda. Ko ste se ponoči nekoliko opočili in z gorko jedjo okrepčali, se zjutraj rano podajte na verh Snežnika. Od „ Police" greste dalje memo Padešnice, to je, cesarski gojzd v sredi sneperskega, ki meri okoli 200 oralov,  —  po tem pa dalje do Nove k raci ne. Med potjo
vam bo vodnik pravil, da je tukaj pred 6 ali 7 leti 9. fci-movca zavoljo nenavadnega mraza nek človek zmerznii in pa tudi več živine, posebno ovac na paši konec vzelo; kazal vam bo kraj, kjer je dve leti pozueje medved mulo raz-tergal, dve muli pa ogrizel.
Ce dalje potujete, tem manjše drevje s krevljastimi debli nahajate, zavoljo velikega snega, ki zatira drevje, — in tako pridete počasi do malega Snežnika. Pod tem Snežnikom je mnogo livad, po kterih se ovce pasejo, in ktere daje grajšina vsako leto v najem. Po teh planinah dobi rastlinoslovec mnogoverstne zanimive cvetlice, ki se dobivajo malokje po kranjskih gorah; vidiš pa tudi že verh Snežnika jako sterm. Se se bo potiti kake pol ure, in tudi se boš še nekoliko za tla poprijemal; steza derži med pritličnimi borovci (Krummholzkiefer), in lejte! to je zadnja rastlina proti verhu Snežnika. Po tem neha rast, zavoljo preredkega zraka in mraza.
Xa malem Snežniku se nekoliko opočite, eumalo kave ali sicer kaj gorkega povžite in hajd! serčno naprej. Kmalo jo prilazice na verh Snežnika.
Zdaj se vam odpre krasen pogled okoli in okoli; zabili boste ves trud, ko se vam daljni svet širi pred očmi. Morje zagledate naenkrat s prostimi očmi tako blizo, kakor da bi bilo v znožji Snežnika; silne gore in planjave se vidijo daleč na levo in desno. Ako imate dober daljnovid, bote razločili posamne kraje, in jih spoznali po zemljovidu, ki ga vzemite neboj. Te rs t se ne vidi, Reka tudi ne; te dve mesti ste preblizo za hribom. Vidijo se pa otoki Kerk (Veglia), in Cres (Cherso) in drugi tamošni otoki, Dalmatinske gore in primorje; tudi se razloči z dobrim daijnovidorn en del Benetk, to je, njene lagune. Na levo se otipre horvaška strau; Karlovec se razloči s prostimi očmi; na dol en s ki strani vidiš brez števila homeov s cerkvami, in hribe okoli Ljubljane, tudi nekoliko Ljubljane. Kako krasni ho gorenski in koroški snežniki, med njimi pa mogočni Triglav! Kaj lepšega, ko pervo solnce verze svoje žarke na snežene verhove onih gora, ko se utrinjajo kot zlato in srebro, res ni! Na dalje se tudi vidi goriško okrožje in primorje, zakaj Nanos ipavski je dosti nižji od Suežnika; tudi Učka (Monte maggiore) se dviguje lepo in visoko nad morjem, čeravno je nižji memo Snežnika. Res se nam svet okoli in okoli na široko odpre. Da pa potniku na Snežniku mraz ne bo, se mora tam gorkeje obleči, da se ne premi azi.
Verh Snežnika je majhen prostor, ua pr., kakih 10 štirjaških sežnjev; tudi je še groblja kamnja na verhu od takrat, ko so zemljo merili. Zraven pod kapo je sklad med skalami, kjer je večni sneg. Na nasprotnem kraji, malo nižje Snežnika je studenček, menda od snega, ki se o poletnih vročih dneh taja.
Zdaj, ko ste se zadosti razgledali, je pa treba na odhod misliti, in po mojih mislih jo po krajšem pa bolj stermem potu nazaj odriniti; saj navzdol se lože gre ko v hrib. Ko nekoliko po ravno tisti poti greste kakor ste gori šli, jo pod malim Snežnikom namesto na desno na klansko polico obernite na levo čez Gašparjev hrib; tega hriba ni konca ne kraja, sam gojzd je, večidel velike debele hoje in le nekoliko bukev je vmes. Le-sem tudi hodijo lovci divjega petelina čakat, ki je tukaj najraji. Zakaj pa da se imenuje ta kraj Gašparjev hrib? Nekdaj so bili po šneperskem gojzdu sem ter tje bajte za borštnarje, ki so varovali gojzd; v tem kraji je pa bil velik gojzdnar Gašpar po imenu, drugod so pa bili drugi borštnarji, kteri so, sploh reči, dobro shajali, saj je takrat še ložej kaka hojca ali bukev po gerlu šla kakor dan današnji, ker nekdaj so bili borštnarji bolj sami svoji gospodarji po gojzda kakor so zdaj, pa ne zamerimo jim, sej že kmet pravi, da „gojzd hitro ceraa, to je, da človek je v gojzdu hitro lačen.
Tako se pride po dolgi poti v Lepi dol, to je, širok dol z lepim   gojzdom   s travo   za  pašo,   in   tudi studenček
285
ciste vode, ki se sicer po šneperskem gojzdu le redko dobi, zatorej potnik najbolje stori, da se tu z vodo oskerbi.
Ako pttijec v šneperski gojzd pride, se čudi in huduje nad gospodarstvom v gojzdu, ker lesa vse križem po gojzdu leži; tu vidiš cele debla, debele veje, tersk bojevih in bukovih okoli ležati, da se jih človek komaj ogiba. Marsikter je že rekel, posebno iz kakega mesta: „oj, da bi ta gojzd pri nas bil; bi tavžente samo za derva skupili!" — Ves ta les, kar ga po tleh leži, pa le gnoji gojzd, da hitro raste. Dogarji, to je tisti, ki doge za sodce, kadi in škafe delajo, in pa oglarji, največ gojzda končajo; če se mu bukva ue skolje, jo pusti ležati; derva iz takega drevja delati ne kaže grajšini zavoljo daljave in drage vožnje; jez pa mislim, ako bi se boljše poti naredile, bi se laglje vozilo in več derv na voz naložilo; potem bi že bilo tudi kaj dobička iz takih derv. Žalostno pesem bi pač lahko zapel, kako se šneperski gojzd pokončuje — al saj bi nič ne pomagalo! Pojmo tedaj nazaj v Lepi dol. Iz Lepega dola greste čez IIovco proti šneperskemu gradu ali pa greste na Sladko vodo, ako hočete na Pivko iti. Tukaj povsod se nahajajo ovce, ki se pasejo. VTečidel se pasejo ovce po rovtah, kjer je gojzd pogorel, da druzega ne raste kakor trava ali pa kak genu. Po celem gojzdu se pase čez 3000 ovac in jagnet v več čedah, ki imajo svoje staje od mesca maja do konca avgusta v gojzdu, in tam molzejo in sir delajo, kteri se potnikom dobro prileze, ako gre ovčarje obiskat. Da tudi ovčja paša ni brez škode gojzdu, se lahko misli, ker ovce tudi mlade rastlike rade grizejo. Pred malo časom je grajšina tudi pepel žgala in potašel kuhala v gojzdu, in sicer v Lepem dolu in v l love i. — Od IIovce pridete kmalo na laze in senožeti — v eni uri pa ste zopet — v Igo v as i, ali pa greste dalje v S ta liter g, kjer ste tudi dve dobre gostivnici.
Ne bo ti žal, dragi moj! ako si šel na Snežnik v lepem vremenu; ne boj se truda in stroškov; verh Snežnika ti bo vse povernil.
Imamo še le malo časa — avgust in september; po tem overa nestanovitno vreme in zgodnji sneg pot na Snežnik. Včasih so se večkrat gospodje iz Ljubljane in od drugod zbirali in se o tem času na Snežuik podali; al zdaj se malokterikrat kaka družba na ta pot poda. Zatoraj Vas vabim vse, ki ste prijatli mile narave ali rastlinoslovci, pojte na Snežnik; ta moj popis naj vam pa pot kaže in naj vas prijazno spremlja tje in nazaj. Srečni!     Dragotin.