444                                      F. S. Fin^gar:  V  slovo  Bohinju.   —   Književnost
niso nikdar povzdignili Trga in vipavske do^-line, in prav zato niti dandanes ni naša Vipava taka, kakoršna bi bila lahko ob ugodnejših razmerah.
Kot svetla zvezda v novejši zgodovini našega Trga se sveti tabor, ki je bil tukaj dne 14. velikega srpana 1. 1870. posebno s prizadevanjem tedanjega dekana Grabrijana. Kolika vsestranska navdušenost je takrat vnemala Vipavce in sosede, kako lepa sloga med vsemi stanovi in vsemi domoljubi!   Od   tedaj  pa do
V slovo
1 ežko poslavljam  se s teboj, Težko —  v pomladi bistrem   cvetju! Ko vse na novo je vscvetelo, Ko vse življenje je veselo, V veselem zgrinja se objetju, Vabeč me:  Slušaj  in postoj!
Vabilo sluša  mi uho,
Srce veselo  mi utriplje,
In  ko  zveni mi iz  doline
Na sinje gorske visočine,
Kjer cvet nebeški  duh razsiplje,
Nebesa bliže  zre  oko.
Po delu gori bi zaspal In  sanjal bi  o  vzorih  zlatih; In  ko  o  njih bi  mirno snival, Za delo  bi močij  dobival, Za delo pri slovenskih bratih, Da z nova seme bi sejal.
Slovenska književnost.
Narodna vzgoja. Slovenskemu narodu spisal Josip Ciper le. Izdalo in ^alo^ilo „ Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani." V Ljubljani. Tiskala R. Miličeva tiskarna. l8g6. 8°. Stranij 79. Cena 30 kr. — Da povemo ob kratkem svojo oceno o tem delu, katero je izhajalo v „Učit. Tovarišu", pripoznavamo marsikatero lepo in umno misel zlasti o narodnosti, o nekaterih napakah in vrlinah našega naroda: pogrešamo pa trdno in razvidno načelo, ki bi kakor luč osvetljevalo vso razpravo. In to jedinost in odločnost bomo pogrešali, dokler se pedagogični   pisatelji   ne  postavijo na   odločno
danes se je mnogo, mnogo premenilo: sloga je izginila, medsebojno zaupanje se je razkadilo, ljubezen je usahnila. Mnogokrat sem v novejšem Času slišal, da je društveno življenje v mili Vipavi neprijetno. Žalostno, da nekateri neČejo poznati leka za take bolezni! O, da bi našim Tržanom vedno tako tekel vir prave sreče, namreč krščanski duh, kakor jim poteka bistri vir Vipavice, in da bi jim bodočnost nadomestila to, kar je pozabila minulost. — Pa sedaj še kaj  o posameznih stvareh!                (Dalje.)
Bohinju.
A glej!  Odtrgal me je val, Življenja val,  ki ne miruje! Prezgodaj  prišla je ločitev, Prekratka  bila je združitev, In z doma spet sem  šel na ptuje, Od dragih se poslovil tal.
Drugod sedaj  bom  dom  imel, Med  drugimi ljudmi in  kraji, A delal bom  za vzore iste Resnice in pravice   Čiste; Saj  to je  možu trud  najslaji, Le tega  truda je vesel.
Zato ne toži mi srce: Rad slušam  svoje zvanje  sveto. Vendar — težko  se  zdaj  poslavljam, Ko  zadnjič,  znanci,  vas  pozdravljam In  kličem s  srcem,  z  dušo  vneto Sinovi, vam,  in  vam, gore:
versko stališče. Jednako tudi ne bo nikdar v spisih prave navdušenosti, ako ne bodo pisatelji gojili boljših vzorov, kakor je gola naravna omika. — Dasi torej jako čislamo gladko obliko in zanimivo razsodbo o raznih naših razmerah, vendar želimo, da bi nadarjeni gospod pisatelj še z modroslovnimi in verskimi študijami dopolnil nedovršeno zgradbo narodne vzgoje. (Dobiva se pri upr. „Učit. Tov.".) Šaljivi Slovenec. Zbirka najboljših kratko-časnic ir vseh stanov. Nabral in i^dal Anton Bre-zovnik, učitelj. Druga povsem predelana in ^a polovico pomnožena izdaja. Ljubljana i8g6. Natisnila in ^alo\ila Ig. pl. Kleinmayr d Fed. Bam-berg. 8°. Str. 308. Cena 90 kr., po poŠti 10 kr. več.
Nikdar ne pojdeš iz  spomina Prelepa bistriška dolina!
F. S. Fin\gar.
Književnost.