| i Pot do miiu, Grosposka zbornica je razpravljala o začasnem proračunu dne 28., 29. in 30. junija. V tej zbornici sedijo večinoma stari niirni gospodje, ki se le malokedaj vznemirijo. Toda tokrat je bilo živahno tudi v gosposki zbornici. Govorili so o vojski in miru. Najboljši govor, ki je visoko nadkriljeval vse druge, je bil govor neraškega profesorja dr. Lamaša, priznanega znan: stvenika v kazenskem in mednarodnem pravu, raoža, s katerim se o važnih zadevah posvetuje tudi presvitli cesar. Za to je Lamašev govor vzbudil še tem večjo pozornost. Govornik je izjavil: Kar nam je v inozemstvu največ škodovalo, je bilo naziranje, da Avstrija zatira svoje narode, vsled česar mora propasti. Ti predsodki so bili tudi med vzroki vojske. Kdor te predsodke podpira, škoduje Avstriji, zavlačuje vojsko. Vse raoramo storiti, da bo parlament delal. Nastopiti rnoramo proti vsem tistim, ki na tihem ribarijo za oktroaje (nasilne naredbe.) ISTajsi bi bili oktroaji po vsebini še tako upravičeni, kot oktroaji so škodljivi na zunaj in inotraj. Ena najvažnejših določb vsake mirovne pogodbe je pomiloščenje, ki s pajčolanom pozabljenja zagrne preteklost. Tako pomiloščenje ni potrebno le za mednarodni, marveč tudi za narodni mir. Po dolgem času takozvanega ex lex (izvonzakonitega) stanja moramo zahtevati, da se zopet uveljavi ustava in zakon. V teku treh let moraličnega stradanja, smo šele spoznali vrednost ustave. Zato ne moremo odobiavati nasveta, ki ga je dala vlada cesarju, naj ne priseže na ustavo. Ustava je sicer potrebna sprememba, a ta je v zvezi z mirovnim vpra- šanjem. Avstrija je država več narodov. Temu stališču odgovarja pred vsem svoboda, samouprava in samoodločba narodov. Narodnostna ideja (misel) je ideja svobodnega pokreta. Stari Rim je zveznim narodom — to niso bili podvrženi — pustil mnogo njihovih posebnosti, da celo pravic, le vojni in denarni davek so morali plačevati. In v novejšem času je država, ki se seveda na njo le neradi sklicujemo za vzgled, ki pa je šla vsem drugim državam z dobrim vzgledora naprej: Anglija. Kje je njena moč? V naselbinah, v Kanadi, južni Afriki, Avstraliji, kjer je osrednja sila najšibkejša. In kje je Anglija najšibkejša? Tam, kjer je nadvlada najhujša: Na Irskem in v Indiji. Marija Terezija, največja vseh avstrijskih vladarjev, je Avstrijo bolje poznala ko njen duhoviti ali premalo praktični sin Jožef. V nadaljnem govoru se peča z vprašanjem, kako zagotoviti trajni mir: Osvojitve niso več prava politika v času, ko so se nai-odi zbudili. Mir brez osvojitev pa ne izključuje strategičnih mejnih poprav ter izmenjav ozemelj po obojestranskem dogovoru in s privoljenjem dotičnih narodov. Dalje je proti politiki oboroževanja. Treba je sklepati pogodbe, ki vežejo države, da se oboroževanje zmanjsa in mednarodnispori mirno poravnajo. Na tem imajo Interes vsi narodi sveta. In to bi bil morda edini dobiček te grozepolne vojske, vojni dobiček, ki bi se ga ne držala kri narodov in prokletsvo človeštva, marveč zmaga krščanstva, ki sicer vsi o njem govore, a malo njih se po njem ravna, zraaga krščanstva v smislu prizadevanj papeža Benedikta XV. Ko bi velesila, katere moč se je ravno v tej vojski izkazala, prostovoljno, jasno in nedvomno ter brez pridržkov postavila program: Mir brez osvojitev, omejitev oboroževanja, enakopravnost narodov, mirna poravnava bodočih mednarodnih spor o v, bi sjtem storila najboljši korak v dosego častnega in trajnega miru. Če bi se vlade drugih držav obotavljale, ljudstvo bi jih prisililo v to. Državi, ki razvije prapor miru v tem smislu, bodo sledili narodi te in one strani. Le Avstrija more biti ta velesila. Naš veliki zaveznik je preveč izpostavljen nezaupanju, ljubosumju in sovražnemu javnemu mnenju inozemstva. Zakaj pa je lord Cecil rarno te dni izjavil, da si Anglija rešitve avstrijskega vprašanja ne misli nujno v razbitju Astrije — možna je z angleškega stališča še druga ugodna rešitev. Zaupam v modrost in človekoljubnost cesarjevo, da bo Avstriji dano, doseči to moralično zmago. Bog obvaruj našega državljanskega cesarja, in kmalu kakor upamo, našega mirovnega cesarja!" Iz nemških ust — čudovite besede in edino zdravilo našega časa.