DOMOLJUB. Slomskimi ljudstvu v prink in zabavo. Uhaja MMIsr mat prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide DOMOLJUB" dan poprej. Cena mu je 80 kr. M eelo leto. — 8pi»i in dopisi naj se PoSiljajo: uredništvu ,DOMOLJUBALjubljana, v semenlikih ulicah št. 9. Naročnina in inserati pa opravn\itv% ,DOMOLJUBA* Vodnikove uUee it. 8. — Naznanila se vsprejemajo in plačujejo po dogovoru. fttev. 3. V Ljubljani, 8. febravarija 1898 Let«lk XI. Deželni zbor. a i ■ Dne 18. januvarja sešli bo se poslanci k drugi seji deželnega sbora Deželni glavar Oton Detela otvori sejo s nagovorom, v katerem omenja 60 letnice maSnika sv. Odeta Leona XIII. čegar apostolsko življenje, delovanje in veliko modrost občuduje ves omikani svet. K tej slavnosti dohajale so sv. Očetu iz rasnih krajev mnogotere čestitke. Kranjski deželni zbor kot zastop katoliške dežele se gotovo tudi pridruži glasite|jem sv. Očeta ter pooblašča deželnega glavarja, da mu v izraz visokega spoitovsnja in udanosti čestita v imenu dež. sbora in dežele kranjske povodom 60letnice Njegovega mas-niltva. — Mej govorom glavarjevim ao vstali vsi poslanci ter ob koncu govor s slava- in živio- klici odobravali. Na to se odobre razni računi. Živahen razgovor vnel se je pri točki: o pospeševanju vinogradarstva na Kranjskem. V svrho pospeševanja vinogradarstva v nafli deželi dovoli se za 1. 1898 iz deželnega zaklada podpora v znesku 28.726 gld. 20 kr. Toda to bode oči-vidno premalo, dasi bo dala tudi država 28 726 gld. Zato so priporočali nekateri poslanci, da dobi deželni odbor posojilo v znesku 10.000 gld., te naj razdeli med mnogoštevilne prosilce brezobrestno, sam pa naj plačilo iz deželnega zaklada obresti A dež. predsednik je naznanil, da za letos ni več mogoče dobiti tega posojila, pač pa naj poslanci store vse potrebno, da se dobi o pravem času sa drugo leto. Tretja seja je bila dne 21. jun. Na poročilo posl. JelovSeka bil je vsprejet načrt zakona, da se v političnem okraju Krškem ležeča selska občina Velika Dolina razdeli v dve samostojni občini, namreč Velika Dolina (Velika Dolina, Bregana in Koritoo) ter Čatež (Čatež, Cerina in Globočioa). - Poslanec Schwetger iskreno prosi podpore za črnomaljski okraj, poškodovan po toči in povodnji. Posl. Pakiž predlaga, naj se dovoli Se 3.000 gld. podpore za kočevski, črnomaljski in krSki okraj. Posl. Š egelj nnsvetuje, naj de«, odbor prej ko mogoče poskrbi, da se ustanovi kmetijska Sola na Gorenjskem, V tej Soli naj bi se učenci pred vsem učili sadjarstva, živinoreje in gozdarstva, ker se v teh strokah razmerno malo stori na Grmu. Predlog je bil soglasno vsprejet. V četrti seji dne 25. jan. vprašal je posl. Kalan s tovariši deželni odbor glede novega a podirajočega se mostu pri Kovoru pod Tržičem, ki je v takem stanu, da ni v nevarnosti le most, ampak tudi Ob kaki povodnji bližnje hiSe in njih prebivalci. Most se je že na razne kraje razlezel in vsedel. Dež. glavar je odgovoril, da hoče deželni odbor hitro vse ukreniti, da se zabrani preteča nevarnost. V peti seji dne 28. jan. stavil je poslanec dr. Žitnik nujni predlog, naj se presvetlemu cesarju predloži udanostna izjava ter v ta namen izvoli odsek 9 članov, ki naj sestavi izjavo in jo v deželnem zboru predloži. Dr. Žitnik nato v kraSnem povoru pojasnuje, zakaj je prav slovenski narod dolžan hvaležnost cesarju, ki vedno naroča : »Naredite mir med mojimi narodi.« Predlog bil je vsprejet soglasno. - Poslanec Lenarčič poroča o proSnji za preložitev okr. ceste Št. Peter-Trnovo med Globovnikom in Kne-žakom. Preložitev je silno potrebna. Ker pa cestni okraj Ilir. Bistrica ni imovit, zato se dovoli 800 gld. prispevka iz deželnega zaklada. Bil je vsprejet načrt zakona ter nasvet, naj se dežel, odbor obrne do vlade za primerno podjporo. MDl Razgled po svetu. Duhovi na Češkem ae Se vedno niso pomirili. V delelnea iboru gre delo pofesi od rok uradi naga-jivosti nemikih poslancev. Ti možje kar sprave nočejo, kskor tudi ne n*« slovenski liberalci. Kajti tedaj hI ljudje ne govorili več slasti o kakem Wolfu, ker ne bi imel U poslanec prilike raigrajati. To pa hudo dč njih alavo-hlepnem'1 srcu. Imenovani hočejo biti povsod in vodno, to jim je zadosti. Nemški poslanci grozili so pred vstopom v detelni sbor, da izstopijo, kakor hitro jim ne bo kaj po volji- A doaedaj se njih grožnje »e n:so ispolnile. Šs vedao vstrajajo in zabavljajo Cehom ia cesarskemu na-mastaiku. Slabosaaai Wolf razžalil je zadnjič prav bado češkega poslanca in U ga je por val na dvoboj. A ni prišlo do tega, kajti \Volf se je snal iiviti a par lepimi besedami. Tako aa ta velevatoa sadova, sprava namreč mod Cehi in Nemo«, savlačuje od dna do dne v veliko •kodo lepi čelki deieli. Glejte, kam dovede narodna prenapetost 1 Znano je le dragim bralcem, kako so se poslanci v sadnjem državnem tboru — slabegs spomina — nekoč popadli prav sares s pestmi in stolmi, ds, kako je neki lid potegnil celo not. Tudi to vam ie ai uilo iz spomina, kako so ravnali s zborničnim predsednikom. Človek bi dejal: Ti bodo pa sedeli, da bodo pomnili, kdaj so se v sbornici pretepali. Res jih je vlada nekaj časa strašila s sodoijskimi kaznimi, da, začela se je le tudi tolba, a kar hkrati pride z Dunaja vest, da nobeden teh razgrajačev in pretepačev ne bo kaznovan. Lepa tal To se pravi skoro toliko, kakor če reče oče svojemu sinu, ki je nskrcal sosedovega: »Dobro si naredil; kaznovati bi te moral, a ker si nabl sosedovega, te ne bom. Som soseda težko gledam.« Saj razumete to primero? Ns Ogerskem vre med delavci raznih vrst prav nevarno. Po socijaloo-demokratičnih naukih nahujskani požigajo in ropajo v raznih krajih. Zaslepljeni in zapeljani reveži zapuščajo v velikanskih tolpah službe in ia delo, ter se vlačijo po mestih in vaseh mej neprestanim kričanjem in razbijanjem. Orožniki nasproti toliki sili niso mog'i nič narediti, in prišlo je na pomoč vojaitvo. Pa tudi to ni moglo drugače ugnati poživi-njenib ljudij, kakor da so jim vojaki malo puščali hudo kri. Streljali so nanje. Toda miru Se ni. Soc. demokrati hočejo si kar razdeliti premoženje bogatinov, kakor jih uče njih mastno plačani voditelji. Tak sad rodi socijalna demokracija. — Ali ste že videli petelina, kako ae je razhudil, če je prifiel kak drug petelin na domače dvorišče r Hej, to je frčalo perje na vse strauij, ko sta se v slepi jezi spoprijela. Prav nič boljši niso Mažari. Na Ogerskem ne morejo videti nobenega dragega naroda, kakor Mažare. Vse drugo mora postati Mižar. Raznim uslužbencem pri železnicah, ki Se nosijo svoje narodno ime, ukazali so sedaj, da morajo spremeniti v kratkem •roje ime po mažarskem kopitu, drugače sanje na Ma-Jarskem ni več kruha. Ce se jim posreči to, da poma- 2ar|jo vse ljudi, začeli bodo pri livalib: petelin bo smel ved peti «kikeriki«, ampak le •kttker&U itd. Prav lahko jim pade v glavo U • narodno-mataroka« misel. — Zakaj so le vse storili drugi narodi, da si ohranijo svoje pravice I Zastonj I Četudi pridejo prosit k cesarju na Duaaj. ne puste jih predenj. Tako se je zgodilo poslanstva 90 len* ia deklet, U so prišle cesar,s prosit, naj nikar ne potrdi krivično postave o pomažarjenju krajevnih imen. Vrle ženo nabrale se pri svojih romunskih aorojakinjah na Sedmogralkem več tisoč podpisov. Hotele so cesarju popihati svojo bedo io revo ia ga prositi pomoči. Pa ga niti niso videle, ker jih niso postili k cesarja. Pa pravijo, da vlad« pravica I Kje neki? 8tara resnica je, da je Slovan podlaga ti^čevi pflti. To vidimo pil nas doma, na češkem, na Ogerskem, aa Nemškem in tudi v Dalmaciji. Tam doli v tej ka-meniti deželi živita druga poleg druge dve narodnosti: italijanska in hrvatska; pa ne v slogi! Gospodariti hoče Lah, dasi ga je mnogo manj. Vlsda obljubila je, da se sa italijanske otroke v 3plje'u ustanovi ljudska iola, a ustanovljena Se ni. A že zaradi tega izstopili so italijanski poslanci iz zbornice in ne marajo sodelovati s Hrvati v det zboru, češ, d i se jim godi krivica. Oj, kako veeeK smo mi, da nam vlada le kaj obljubi, ssj stori tako z lepa ne. Lnhi pa niso zadovoljni s samimi obljubami, ampak hočejo res kaj dobit1, drugače se pa kujajo-Naj se le. Liika vlada zna na poseben način utolažiti lačne želodca svojih podložnikov. V Ankoni zbrali so se sami reveži ter hiteli pred vladno poslopje, klicaje: »Dajte nam kruha, znižajte ceno moke in živeža« In priflo je sila veliko vojakov, ki so lačne reveže napadli s bajoneti, 27 pa so jih zaprli. Tem se je Se najbolj sponeslo. V ječi bodo imeli vsaj od česa živeti, četudi ne bo veliko. A kaj pravijo oni, ki so dobili k večjemu kako rano od bajoneta? Siti gotovo niso bili. Tako gnoji laika vlada — in tudi nekatere d<-uge — tla sa socijalno demokracijo, ki na takih tleh kaj hitro in bujno raste in rodi obilen, seveja le grenek sad. V nemškem državnem zboru gre se zdaj za 00 milijonov goldinarjev, katere hoče cesar imeti v ta namen, da poknpijo Nemci posestva Poljakov in le-te tako izpodrinejo is doma, jim vzamejo narodnost in če bo šlo, tudi vero. Bržkone vse ugovarjanje Poljakov in pravičnih nemških katoličanov ne bo nič pomagalo, kajti vlada bo že znala kako izviti to itvar, da bo nji prav. Z druge strani pa moramo povdarjati, dt se je nemški cesar prav krepko potegnil za katoliške misljone na Kitajskem. Tam so namreč lansko leto pagani umorili dva nemška katolilka misijonarja. Nemiki ceear je poslal svojega brata z velikim Številom ladij na Kitajsko in zahteval, da Kitajci odstavijo vse uradnike, bi so morilcem hudodelstvo spregled Ji, da morilce kaznujejo, povrnejo misijonarjem storjeno Ikodo in sezidajo katoličanom tri lepe cerkve t«r le druzega več. Kitajci to to br« storili, sioer bi jim bili nemlki topovi is ladij razrušili par mast. Na Frmnootkem jo vse pokoncu. Zakaj? Žida Drajfusa, ki j« iz dobičksieljnosti izdal važne državno načrta, zagovarjajo židje, rudeči socijalisti, vedno posluibi in plfcčaai hlapci Židov, in neki pisatelj Zola, ki je napisal najnesramnejie bogokletne in svinjarske romane. Vsa ta lepa družba, katera je le Lucifer vesel, hoče dokazati židovo nedolžnost. Zola bil je celo tako predrsea, da je grdil francosko vojaštvo. Zato ga postavijo pred sodnike. Žldje vlečejo ž njim, velika večina francoskega naroda pa sovmti pijavka Ude. Io sato se po vseh francoskih pokrajinah god č veliki nemiri. Židom pobija ras- jarjeno ljudstvo okna po hiSah in prodajalnicab, in jih tudi same napada. Tudi v aborn ci skočili so si poslanci prav po dunajskem načinu v lase. Kaka reč zaradi jed-nsga izdajalskega —■ židal Še bolj proti ssveru od Nemčije je čez morje kraljestvo Norvegija. Ko je LuUr Martin zmešal svet, ao tudi tam sprejeli novo vero. Silno so sovražili katoličane. Do I. 1842. se ni smel katoliški duhovnik tam niti prikazati. Letos pa so naredili postavo, ki dovoljuje vsem redovnikom, razven jezuitov, naseliti se v Nor-vegijl. Tako pač smemo upati, da bo polagoma tudi tam gori zopet oživele katoliška vera. Bog daj I Dopisi. TopMoe pri Izlakah V na« dokei le al bilo nikoli kakaga shoda, daai ja bil betj potreben, kakor aaarsi-kje dni©«. V nedelo, 9. t m. pa jo priredilo *8lo». katol doktako društva« is Uubljaae tu pri aas javen shod. Ljadie, Seleč aposoati svoje poe'aaoe ia seleč se kaj P««£ ti, ao pr.h^ali trumoma v Toplice is čeorte-niake, Koiovmlke, St Ožbalteke, Zagorsk«, st. Lambertke, ŠL tiothsrdak« ia Svetogoraks Supaije. — Prvi govornik, dr. J. Krek ae je aajpraje zagovarjal soper očitanja, ki ae asa gode od strani soc. demokratov; potem p« j« razložil, zakaj ni mogel v državnem zbor« pnkloprti so aoa demokratom; aamreč lUgprnje sato a«, ker stc^i soo. demokraoija aa brez verskem stahlču, dalje salo ne, ker soc. demokracija ne pozna nobene ljubosai do do-BMviae ia do materinega jezika, in slednjič sato ne, ksr soc. demokraoija ne more in tudi noče zbo|jlati slabega gmotnega ataaja nižjim stanovom, namreč kmetom, malim obrtnikom in delavcem. On pa, tako je dalje govoril dr. Krek, je živo prepričan in ž njim vred vsak pameten človek, kdor le ni soc. demokrat, da mora imeti človek v srcu veto v Boga, vero v kasea in plačilo po smrti, ker brez vere bi bil do vek — »val; človek tudi nujno potrebuje verske tolažbe v rasnih bridkostih življenja. Oa — dr. Krek — jO živo prepričan, da mora človek issstCljnbezen do domovine in do svojega naroda; on tadi bcče kmstskemu in delavskemu rfanu res poma-gaU, ker io ljubezen d« zatiranih nitjih stanov ga je fnaia ki ga s« lene med ljudstvo, ne pa dobičkerija ali iMtae gmotna potreba. — V tem amislu je dr. Krek ptMal o delovanju v dr S« vnem zboru; med dragim pa je tudi razkrival namene soo. demokracije. Rekel je n—Ilir, da sooijalno demokrate vodijo Udje, ki nimsjo pri to* nikakfga drnsega namena, kakor polniti svoje motajičke od priltradaaih delavskih grede v; rekel je, da «0«. demokratje neiejo pomagati kmetu, ampak ravno nasprotno, da ga hočejo pripraviti ob vsako posest, ker i sodo, d« dokler bo imel kmet svoj« »emJjiače, tako dolgo «oo. demokraoija a« mora vspevati; rekel je, da soo. demokratski agitatorji povedo_ v_svojih (govorih marsikaj resničnega, toda le veliko več aeresaičaega, ia da s tiatim, kar povedo ie*eiča«ga, preaiep4 neraasodae ■.ljudi, da veijamejo tadi o«o{ kar ai raeaičao, kar |e pogubno. — Pa ae saoao kmetje ia imeaovaaih ia<& ao pn »h k shodu, priSH ao is Zagona tudi soc. desatkratja boteč abod če mogoče preprečiti ali pa vsaj nagajali, kar se bo dak). Preprečiti »hoda alao mogli, kajti pre malo jih je bik, nagajali ao pa ia lo aa tako surov aačio, da e« j« nm aarsočtaa studilo. Med govorom dr. Kreks so ve«krat aagaaii vpitja, altSala ae ae paovke, kakor klM, pfaj. itd. Pn a« samo aoo. e v osleti ao aaptjali, tudi ajih agaat Čobai j« nagajal s Um, d« i« prosil sa dr. Krakom aa beeedo čel, da bo Kreka savrniL Beseda M mu J« dala pod gotovimi pogoji. Č. bal pa se samo, da al zavrnil Kreka, ae aasao da ni spolni! pogojev, smpak je celo take dolgo govo- „ ličil in čebljal, da nista tretji ia četrti govornik več imela časa govoriti, dtugi gornik p« — dr. Žitnik — ji mogel le čisto kratko poročati o svojem delovanju v deželnem zboru. — Ljudem je botela kar kri aarreU, ko čobal ni hotal nehati in ko so spoznali, kaj namerava a avojim dolgim besedičenjem. Treba jih je bilo miriti, drugače bi ga bili postavili na cesto, tako so bili togotai. Mnogi pa so kar odšli domov, čei, saj ni vredno, da bi poslušali, kako otrobe veže. Ko je Čohal vendar enkrat končal, je hotel dr. Krek mu odgovarjati in mu pokazati, da je v zmoti, da je na krivem potu; tedaj pa se je soc. demokratski agitator zbal, ter je a »svojimi« hitro odsei domov, da bi ae slišal resnice; hal se je menda za svoje oči, ker resnioa v oči bflde. Shod torej ni popolnoma dosegel svojega namena, zaradi na-siUtva od strani soo. demokratov in posebno Se njih vodnika Cobaia. Vendar pa so ljudje slllaU mnogo lepega in koristnega od dr. Kreka in dr. Žitnika; ali kar je največ vredno, jo pa to, d« vsaj ljudje sedaj poznajo socijalne demokrate tudi od blizu, da sedaj vedo, kako surovi so, kako hočejo le z vpitjem in pasilatvom svoje namene doseči, kako ae poznajo nobene pravice, pa tudi nobene izobrazb* ampak le plefejo, kakor jim žvižga agitator; ta iviJtga pa iz Ustih not, ki so jih spisali njih judovski voditelji na Dunaju ia drugje. — Ta sad, katerega jas cenim pmv visoko, se pa tudi Se dejanjsko pokasuje; kajti dobri ljudje so po shodu potrjeni v svojem prepričanju, da stojš sedaj trdno kot hrast, taki ljudje pa, ki so do sedsj omahovali in niso hoteli biti pravi pravcati soc. demokratje, vendar pa so le Škilili tje v njihov »raj«, taki se sedsj po shodu s studom odvračajo od qjih in so trdno prepričani, da le Um je rešitev perečega soeijalnega vprašanja, kjer vse mišljenje in dejanje preveva Siva vera, kjer se spoštuje pravica, kjer se spolnujejo božje zapovedi ali skratka, kjer le gori krščanska ljubezen do Boga in do bližnjega. — In ssto smo soc. dsmokratom zelo hvaležni, da so prisil in se pokasali, kakšni so, skorsvno jim js bilo teSko, ker so imeli v Zagorju »pod hruško« sami shod napovedan ia je bilo po cesti mnogo blata. — Upamo, d« taki porasi, kakor so ga dotiveli v TopUeab, vendar enkrat spametujejo uboge lapajjan« ljudi, ki zastonj pri-Cakujslo od •ccijolee demokracije zboljšanja njih stanja ; saj bbko aa lastne * njem samo srebro. To pogled jo bil MIhi nadzornika slast; Oko H mu j« iskrilo, ves život je trepetal od radosti, usta so mu Šepetala: >0 tolarčki, moji ljubi tolarčki! 0 da bi vas bilo se jedenkrat toliko 1« Ko se je navsil in oasrebal rajskih Čutov ia nagledal krivičnega d« narja, je varno in previdno zagrebel sodček in potem slolil deske nazaj. Vlegel se je v posteljo, dolgo se mu ni dalo zaspati. Drugo jutro jo je mahnil Miha h Kobalovim, da si prej ko prej odpravi nadležno skrb z ram in zasnubi Mtlko. Ustrašil se ga je Kobal, ko ga je zagledal. »Ob, ob četrt prallča bom!« je vzdihnil in se pomaknil a praga v bilo. Kmalu za njim je pristorkljal tudi Miha ta po>«|jivo ogledoval krače in drugo prašičje meso, ki je le viselo v ilnjaku. »Lepega prašička si zaklal, Kobal,« pravi starec in ssds sa ogenj. ' 1 •HI mu bite ksj reči,« odvrne Kobal. »Škoda, da nimamo toMto ptče, lahko M ee bil redil najmanj do sv. VinceuciM« lo »i ka »iti ,i«b»vo V"M » ^btom. Toda zagnal ga > hud kaiolj ia Metka ss je obr bila prestračena. f |..,.: B[huh -.j«i«v*>: »Vi. tukaj ? Kaj ipa hočete?* :i,- -,„b-. > ■ »O nič, nič, Metka,« sladka se Mihs. »Malo pogledat sem te prišel.« »Mene ni treba gledat hoditi, saj nisem komsdija-Sica,« odgovori Metka, nekaj nevoljna na Miho, ker ji je vzel cunje, ki jih je obesila na Mihov vrtni plot. Miha ni bil poaebno zgovoren, zlasti v pogovoru z ženskami je bil neroden in neukreten, zato ni vedel, kako bi začel, kaj bi dejal, da bi prišel na to, kar je mislil povedati. Premišlja in premišlja, nič pametnega, nič prikladnega mu ne pade na um, naposled se vendar osrči in pravi: »Ali me imaš kaj rada, Metka?« Zavzeta ga pogleda deklica, ne vedč, kaj ho£e in misli starec. »Saj se moramo vsi ljubiti med seboj, zakaj bi vas ne imela rada, dasi ste mi pobrali cunje,« pravi smejč se. »Kakšne cunje, Metka? Ti se motiš, ti me dolžis po krivem I Veter jih je vzel, ne jaz. Ksj bodo meni cuaje!« »Nič se ne izgovarjajte, vseli ste jih, jas dobro vem, da jih imate, Ivan mi je povedal, ki jih je videl pri vas,« pravi brezskrbna deklica. »Ta vražji fant me črni povsodi" huduje se Miha. »To js hvaležnost za vse skrbi, Bog ga potipgi!« »Kaj se jezite na Ivana? On vas vedno zagovarja, če le more.« »Pustiva to!« pravi starec nevoljen. »Ali mi bol dala kaj kolin?« „Saj vam je dal oče že celo kračo in zabele!« »To je druga stvar, daj mi ti par klobas, ki jih bol danep napravila !« »če s>i bo oče dovolil, drugače pa ne!« »Oče bo gotovo dovolil, kdaj čem priti poqje?« »Kadar hočete, pod noč bodo gotove.« »Dobro, Metka, dobro, zvečer pridem, pa ti le kaj lepega povem«, pravi Miha in odide. Veselo je žvižgal Ivan na vaškem studencu, kamor je prignal napojit kravo in junico. Sreča mu je odsevala s jasnega obraza, zakaj videl je zjutraj, daje stric odSel k sosedovim, kjer je breadvomno poizvedoval, ali bi mu dali hčer ali ne. Vrnil se še ni domov, najbrže je sel iskat snubačev k sorodnikom, da ee opravi in iz-vrli ta velevažna zadeva po stari častitljivi navadi. »O, da bi bile kmalu pri kraju te ceremonije!« misli si fant. »Potem se mi prične novo življenje, ko pride Metka v hiso. Glej ga, volka 1« pravi Ivan, zadovoijao se smejoč, ko se ozre po poti. ■. Res, volk je prihajal brzih korakov, bil je v prijazni podobi Kobalove Metke, ki je hitela po vode. Ko zagleda Ivana j se ustavi prestrašena ia si hiti brisati solzne oči. i ,. io , : »No, no, kaj se me bojil, Metk«, da me gledal tako osuplo,« nagovori jo Ivan. 'Dekle ne odgovori, samo s predpasnikom si zakrije obraz, da je ne bi videl objokane on, a ko postavi Ikaf pod curek, zapasi lvan nje čolzne oči. »Metka, kaj je, da jočeš?« vpraša jo sočutno, »A nič, nič « »Nič? Metk«, povej mi, dva lažje norita gorje,« prigovarja ji Ivan prijazno. »Pojdi aa kravama, da ti ne uidetl,« isogiblje se Metka. »Nikamor ne pojdetf, ja« pa ne grem, dokler mi ne pove«, kaj se ti je pripetilo hudega,« pravi Ivan odločno. Deklica ga tožno pogleda in dč: »Kaj tebi mar, de vel moje bolečine ali ne!« »Kaj meni mar! Metk«, ali me hočeS Zaliti? Reci, Ce je mogoče, ja« ti pomorem!« Nekaj časa ae se izgovarja, nazadnje mu vendar ruodene ihteč svojo bol. »Tvoj stric — tvoj stric je rekel — je rekel mojemu oCetu, da ga — sambi, Ce, Ce — —« »No, kaj če ..« »če ga ne vsamem jas — jas sa — sa mota.« Ivan osupne, a ko malo pomisli, pravi ji glasno se smejoč: »Bed, beži, Metka t Strte se je poSalH s očetom, prišel je za-me snubit, ne sa-se. Kaj me res ne maras, Metka?« »Ob, ni tako, ne,« odkima deklica pobita. »Tudi jas aem tako mislile, a oče je dejal, da Miha Zahteva cdločno mene za svojo leno, sicer nas zarubi.« »O Bog!« vsdihne mladenič in ostrmi. Razgled po Novi grobovi. V Hrastji fare Šenčur na Gorenjskem je umrl dne 14. jan. ondotni beneficijat Lovro R o 2 m a n. V maSnika posvečen je bil leta 1858., alu2il je sa kapelana v St. Janežu, v Lofikem Potoku, v Starem Trgu pri Poljanah, v Dolenji vasi, pri Pari v Stari Loki ia kot eksposit mnogo let v Zabnici. Bil je res poštenjak vzgleden, učen, pobožen, darežljiv duhoven. Na Goriškem je umrl dne 4. jan. duhovnik Jane« Makarovič v mladeniski dobi 29. let. • Poslanca dr. Krek In dr. Žitnik sta dne 16. jan. v Idriji in Spodnji Idriji napravila shode in poročala vo-kičem o svojem državnosborskem delovanji. Na obeh shodih pa so socijalni demokratje vnovič pokazali svoje staro Surovost in divjaltvo. S takimi ljudmi sploh pametna beseda ni mogoča. Župnlm upraviteljem je imenovan gospod Franc Bernik, kapelan v Borovnici. Kanonlfeio umeščen je bil aa župnijo Presko iast. gospod Janez Brano«, dosedaj župnik pri evetem Gregoriju. Knjige »Slovtoske Matioe« ao dotiskane in se že razpošiljajo društvenim, članom. Letos je »Matica« izdala aedem lepih knjig aa neznano letnino dveh goldinarjev. Ustanova. Znana dobrotnica v Krškem Josipina Hočevar jo povodom cesarjeve vladarske petdesetlet- »Pojdi, Ivan, pojdi, da nsju kdo ne vidi t« pri-ganja ga Metke, platno se osiraje po poti. Ivan si potegne roko čez čelo in jo vprala s tresočim glasom: »Metka, ali bi hotela biti moja žena?« »Ob, Ivan!« Šepne mu v odgovor, solse veselja ji napolnijo oči. »Podaj mi torej roko«, pravi mladenič vesel. »Naj naju vidi celi svet, od danes Bi ti moja neveste. Če nama Bog da srečo in zdravje, po sv. Treh kraljih bo poroka, naj reče in počne stric, kar hočel O božičih postanem polaoletem in neodvisen od strica, ki mi je bolj sopern, kakor aam nevem kdo. Če se mi bo vstavljal, poilčem si pravice! Ne boj se torej, ljuba Metka! Upajva, da se bo vse gladko izteklo I« »Upajva in moliva 1« de Metka in pristavi: »Se nekaj te motam vprašati. Kaj naj tečem tvojemu stricu, če ase ksj vpraša ? Danes pride po klobase in mi bo nekaj lepega povedal, kakor mi je obljubil.« »Bodi prijazna, ne reci mu nič, a aa odgovor na vsa vprašanja mu natlači dve črevesi s repo in mu pb daj namesto klobas, da izve neaaaitljivi starec, pri čem da je. Za sdaj pa s Bogom, Metka!« pravi hao, pomaga ji polni flkaf na glavo in steče za knvfema, katerima se je malo ljubilo skakati po mrzli burji in sti S!« rajši domov v gorki hlev. (Dalj« sledi.) Slovenskem. • 1 • • •. . ■ niče volila 20.000 gld. kot ustanovni zaklad za Ijnb-ljanaki »Joeefinum«, oziroma za revne in za delo nezmožne služkinje. — Ravno iata plemenita dobrotnica je podarila Krškemu županstvu 80.000 gld. s pogojem, da postavi o priliki petdesetletnice Njegovega Veličanstva v Krškem javno bolnišnipo. »Slovenska krščansko aocljalaa delavaka zveza« se krepko razvija. Dn4 20. in 27. priredila je drugo in tretje javno predavanje v »Katoliškem domu«. Obakrat je govoril pred mnogoštevilnim občinstvom veleč, gosp, dr. J a n. Ev. Krek; prvikrat o našem pravu in zadružni organizaciji« in drugikrat »o delavski pogodbi«. — Dn<5 16. jan. priredilo je okoli 20 članov »Zveze« izlet na veselico delavskega druStva v Zagode ob Savi. — Tudi je društvo ustanovilo žo svoj tamburaški zbor, ki vrlo napreduje, storjen je tudi začetek za govorniško in dramatično šolo, na razpolaganje lina .lepo čitalnico z nad 30 časopisi itd. Le tako najprej napotu narodnega dela! Uršuflnke v IdHJI. Že dolgo (»ua .gojena Selja idrijskega prebivalstva se bo kmalu fcpOthil*. Mlnisterstvo je odredilo, da se od SolHtega leta 1898/99 dalje izroči 3, 4. hi 5. razred urtultnkam, ki ei bo«b novo poslopje g. GoHjja t ta namen priredile. Osuševanje ljubljanskega barja fte tofle menda vendar le enkrat pričelo. Tako je veaj upati.ker je po- Ijedelsko ministerstvo 2e podelilo dovoljenje ia izvršitev tega načrta glavnemu odseku ia osuševanje barja. Bog dnj, da bi se velevažno delo zvrSilo v korist ubogega kmeta. Soeljalna demokracija sovražnica vere. Gola fraza je, ako zatrjujejo »sodrugi« in njih umazani listi, da jim je vera le »zasebna stvar« in da se ne brigajo za njo. Iz mnogih dokasov pa vemo, da je ravno nasprotno resnično. Socijalna demokracija je materialistična in kot taka taji Boga, sovraži kar najbolj mogoče krščanstvo, zlasti katolilko cerkev, v ka'erej vidi glavno nasprotnico in jo blati z najpodlejsimi in najnesramnejlimi pomočki. Vzgledov bi lahko navedel nebroj. Nam katoličanom najbolj svete skrivnosti meče v blato in se iz njih norčuje. Nedavno je pisal v Belgiji izhajajoči Ust »Voruit« te bogokletne besede: »Oni starisi, ki cele, da prejmejo njih otroci sv. obhajilo po načinu, kakor je prejemajo „sodrugi", naj ae potrudijo v uredniško sobo socija-liatičnega lista Veruit ob polu osmih zvečer/. — To socijalistično obhajilo pa je nsjgvfle sasramovanje presv. BeSnjega Telesa. — Neverjetno se nam sdi, ksko se morejo nekateri ljudje tako spozabiti, da pristopijo k stranki, katerej ni sveta nobena reč. Za belgijskim listom ne mostajata tndi slovenska socijalistlčaa lista ,,Delavee" in „Svobodatf. Vsaka Stevika prinaSa nesramne lati m obrekovanja. Zadnji „ Delavec" ima surov dopis od Sv. Petra v Ljubljani, v katerem ne smeli samo domačega g. kapelana in župnika, ampak tudi av. spoved. Prav hinavski pripoveduje, kaj se je nek mol epovedo-val in kaj mu je na to župnik odgovoril. Vsak pameten človek mora uvideti takoj slobnost onih Ijudij, ki prinalajo take dopise. Neverjetno je, da je sploh kaka tako hudobna, da bi Sla k spovedi in potem rasnalala spovednikove nauke in besede po soeijalno demokratičnih listih. Ako je pa k«j taeega mogoče, potem je doti Sna oseba gotovo obžalovanja vredna. — Sploh pa vidimo, da sodrugi" delujejo v prti vrsti na to, da bi iztrebili ljudstvu vero is srca. Saj vemo, zakaj je vse sposobno ljudstvo, ki nima več prave vere. Zgodovina nam kaže več žalostnih vzgledov. Kako pa nameravajo to „sodrugi" učiniti? S tem, da delajo najlepše obljube ljudstvu, kaka sreča b?de vladala v novi socialistični državi. Brez dela se bo živelo dobro. Vsakdo bo imel vsega v obilici, karkoli bo potreboval: Med bogataši in reveži ne bo razločka itd. To so sanje socijalnih demokratov in s takimi sanjami so že preslepili mnogo nevednih. — Kaj pa mislijo o veri, kaka bode vera v bodoči (?) državi ? Voditelj nemških »sodrugov« Bebel pravi: »Otroci se bodo kmalu po rojstvu odvzeli starilem in poslali v skupne lole, v te ne bo ssMla stopiti noga kakega duhovnika. Noben otrok ne bo smel vživati verskega poduka, ker drugače je nevarnost, da se cerkev polasti vzgoje. Starili ne bodo imeli v novi državi nobenega vpliva na otroke. »Stari ljudje naj ve- rujejo, kar hočejo, za otroke bodemo mi skrbeli.« Tako modrujejo aocijabi demokratje o veri. Cim bolj jih bomo spoznavali — tem preje jim bomo obrnili hrbet, ako bodo skulali nas vjeti v svoje razpete mreie. V 8tl6nl se bodo vsled dovolitve deželnega predsedstva zopet naselili cistercijani. Kupna pogodba je že sklenjena in tako smemo upati, da kmalu prevzamejo v last vneti redovniki to častitljivo, aa Kranjsko prevažno svetišče. V blejskem Jezera utonil je dn6 18. jan. 15 letni Ivan Vidic (Svetinov). Drsal se je po jezeru, a ker se je upal preveč proti sredi, se mu je led udri. Poznalo so je, da se je vtopljenec na več krajih poskušal rešiti, a se mu je vselej led oddrobil; naposled ao ga seveda zapustile moči. Dve uri pozneje so ga z »jaki* potegnili mrtvega iz jezera. Požar. Dn6 25. januvarja ste na Mirni pogoreli dve hiši in štiri druga poslopja. Bili so vsi zavarovani, a le za male znestte. Uboj. Dn6 22. januvarja je neki Lukec iz Beri-čevega ubil blizu Novega Mesta nekega Hrvata, od katerega je bil prejšnji dan kupil vole. Ponesrečil so je dn6 81. decembra v Dolnji Straži Janez Mišic; padel je pri podiranji opekarskega poslopja tako nesrečno, da je bil čez štiri ure mrtev. Zapustil je troje nepreskrbljenih- otročičev. Pogorel je 22. t. m. gospodarju Antonu Drobniču na Grabnu fare sv. Gregorija skedenj in kozolec. Revežu je letos toča vse pobila in zdaj ga je Se ta nesreča zadela. Povozil 86 Je dne 19. t. m. blizo Planine ribniški lončar Fran Hočevar iz Blat pri Dolenji va*i. Strlo mu je nogo pod kolenom popolnoma; prepeljati so ga najprej v Planino in potem v ljubljansko bolnico. Nevarno zbolel je veleč gospod Ignacij Podobnik, zlatomašnik in župnik v Preeerji. Priporočamo ga prijateljem in znancem v molitev. Štajersko. Slovenski dijaki na vseučilišču v Gradcu koncem preteklega leta in letos niso mogli prirediti običajne veselice v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Prej se jim je to prepovedalo -— zdaj je pa nasilstvo toliko, da jim ni bilo mogoče dobiti potrebnega prostora. — Blizo podružnice sv. Joita v Prihovi ujeli so nekega vojaškega beguna Zorina, ki se je tam skrival v neki bajti in doprinašal razna hudodelstva. Potegniti je hotel iz suknje nabit revolver, ali roka orožnikova je bila hitrejša. — Župnijo sv. Peter pod sv. Gorami je dobil č. g. Josip Tombah, rtadžupnik in dekan v Ro-gatci. Premeščeni so čč. gg. kapelani: Joaip Weisel od sv. Križa pri Ljutomeru v Ljutomer ter Matevž Osen-jak iz Ljutomera k sv. Križu pri Lutomeru. — Sveta birma delila se bode letos v lavantinski Škofiji v deka-nijah na Dravskem polji, v ljutomerski, laški in videm-ski dekaniji. Raznoterosti. (Električen sneg.) 0 zanimivem snežnem viharju pripoveduje poroCnik John P. Finley, jeden najglasovi-tejsih meteorologov Zveznih držav. Med njegovim potovanjem na goro Pikea Head začne močno mesti. A pa dajoči sneg je bil tako s elektriko napolnjen, da se je smel imenovati »ploha mrzlega ognja«. Najprej so dajale snežinke le majhne iskrice od sebe, kadar so prišle v dotiko s dlako poročnikove mule. Kmalu pa je bilo videti cele žarke, kadar so padale snežinke na sneg, na obleko jezdečevo ali na dlako mulino. Ko je nevihta poatajala hujSa in snežinke manjše, videti je bilo vsak tak ledeni drobec kakor podolgast odsvit skrivnostne bele luči ter slišati hruSč neprestanih električnih razpokov. Ko je nevihta divjala najhujše in je vsaka snežinka bila ognjeni kapljici podobna, je Finley kar cele kupe električnih žarkov otresal ras ko"hce svojih prstov, ušes, brade in nosa, in če je mahnil s roko, bilo je, kakor bi mahnil a ognjenim mečem, ker vsaka snežinka, katere ae je dotaknil, je dala pok in avitlo iskro od tebe. — Res nenavadna nvavna prikazen. (Na Kitajskem) umorili so domači divjaki dva misijonarja, o. Niea-a in o. Henle-ja. Bilo je 1. nov. 1.1. okoli 10. ure zvečer, ko gredo o. Niea, o. Henle in o. Steni k počitku; prva dva ata bila skupaj vjedni sobi, in sadnji radi pomanjkanja prostora v vratarjevi izbici. Komsj dobro zaspe, prilomasti roparska druhal, broječa 20 do 30 dobro oboroženih mož. V štirih minutah bilo je tm oropano, o. Nies in o. Honle pa sta ležala v svoji krvi v zadnjih zdihljejih: prvega so zabodli 13k'at, drugega 9irat 0. Stenza so roparji povjod iskali,, a zaman; zato so ravno tako hitro odšli, kakor so prišli. Takoj hiti o. Stenz gledat, kaj se je zgodilo. O. Nies je ležal na obrazu brez snamenja življenja, o. Henle pa na hrbtu še pri zavednosti, oba v grozni mlaki krvi. O. Stenz podeli drugemu urno sveto odvezo ia ga dene v sveto olje, o. N . . 9 30 Surovo maslo, > — 80, Ječmen, » . . 7 20 Jajce, jedno ... — 3! Oves, » . . 6 50 Mleko, liter . . . — S Ajda, » . . 9 10 Goveje meso kgr. — Proso, » . . 7 80 Telečje » » . — 60 Koruza, » . . 6 60 Svinjsko » » . — Krompir, > . . 2 60 KoStrunovo» » . — 4C Leča hktl. . . 10 — PiSanec..... — 60 Grah, » . . 12 — Golob..... — 16 Fižol, » . . 10 — Seno, 100 kgr.. . 1 78, Maslo kgr. . . — 90 Slama, » » . . 1 78 Mast, » . . Speh, svež » ... _ 79 Drva trda, 4 kub. m tr. 7 — — 62 » mehka . . . 6 Otvoritev trgovine v Idriji. Anton Jelenec udano naznanja, da je otvoril svojo bogato založeno trgovino h špecerijskim blagom (prej Frtac Ko«) ter tem potom priporoča b t o J o domačo tvrdko vsem cenjenim Idrijčanom in okoličanom v blagohotno podpiranje. Poštene cene! e Dobro blago! Z najodličnejSim spoštovanjem Anton Jelenec, 270 3—1 trgovec v Idriji. X. zvezek: "V® O VESTI Andrej Kalan izšel je ravnofcar ter »e dobiva komad 20 kr., po pošti 23 kr. v KatoltSki Bukvami in Tiskarni v Ljubljani. Tudi ni., IV., V., VI., VIL in VIII. zvezek so še v zalogi. Proda se iz proste roke novo zidana irlii^a v Vodmatu, katera je 10 let davka prosta. Natančneje se po-izvč pri upravništvu ,.Domoljuba". 228 8 I Stanarinske knjižice za stranke z uradno potrje*iml določbami hiinega rada v slovanskem in nemikem jeziku, z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobž se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v Katol. Tiskarni .v Ljubljani. Dovoljujem si gospodom posestnikom naznaniti, da prodajam predenice prosto deteljo, ki je potrjena na ces. kr. semenskem poskuSevaliSču na Dunaju. — Imam tudi v zalogi pesno seme, apneno klajo, ki i'e zelo važna za vspeSno živinorejo in umetno gnojilo, h ;ateremu dam natančna navodila gledž uporabe. 1-1 Ivan Gašperlin, trgovec v Št. Jurju pri Kranji. pn T najem se ter »prejme ii previdnosti le v steklenicah s znano varstveno marko ..sidro" kot prlstao. Richtorjeva lekarna pri listen levu v Pragi. Od vfteh avstrijskih ikafsv potrjeni in od vla. e. kr. ibIbI-š stprstva za ak in bsgočastja prlpuiSenl mali, Mredn)l ln veliki katekizem ali krščanski nauk v slovenskem jeziku, kateri bode v rabi po avstrijskih ljudskih šolah od prihodnjega šolskega leta nadalje, je ravsakar Izlal ter se dobiva mali po 15 kr., srednji pe 32 kr. ii veliki pe 40 kr. v prodajalni katol. tisk. društva v LJublani (g. NMsaan) *o*»Hrjm uH*. Prodajalci dobi primeren popuat. je iz proste roke :»».«•. pvodLcaf -mr aBe»S.«»^vaL ped Ljubljano. Zraveo filse in vseh dobčnih km«tU«*ih poaloptj obseaa nad 31 oralov hriba, skoraj 20 oralov travnikov. II Oralov njiv ia 447 kvadratnih seinjev vrta. 8 kmetijstvom vred ae J»fodft tudi Vse kmetijsko orodje In živina. Več po «4 lastnica po-saatva 268 2-a Marija Peterlin, v Zalogu M. T. Priporočam svojo bsgats ii viliko zalogo vsakovrstnih ur in verižie prstanov, uhanov itd. posebno primerno za ženine ln neveste, po najnižji ceni. Vljudno vabi v mnogobrojni obisk Franc (hiden 266 3 v LJubljani. Ceniki t* podobami tudi po poAti naslon). HERBABN1? -Je v podfoefornaeto-kleli slrop« Ta 28 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup raztaplja slaz, upokojuje kašelj, pomanjšuje pOt, daj« slast do Jedi, pospešuje prebadanje in redU-nost, telo Ja61 in krapi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za nar«janje krvi razstopljive fosforno - apnane soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolb pospešujejo narejen]« kostlj. 725 2°-4 Cena steklenici Je 1 gld. 85 kr., po poŠti SO kr. voft za zavijanje. (Polsteklemc m.) Prosimo, da se vedno izrecno zahteva Herbabny-Jev apneno - ioleznl sirup. Kot znak izvora se nahaja v steklu in na zamafiku Ima „Herbabny" vtisnjeno z vzvišenimi Črkami in nosi vsaka steklenica poleg stoječo uradno registrov, varstveno znamko, na katera znamenja naj se blagovoli paziti. 289 O srednjega ki adlš če Dunaj, lekarna „zur Barmherzlgkelt" VH./l, Kaiserstraase 73 in 78. V zalogi skoro v vseh lekarnah aa Dunaju Ia v kroaavlnah. Koverte s firmo priporo5a Katoliška Tiskarna pO uitkej MM. Proste zdravju škodljivih snovit Kathroinur Knsippova sJadna ščavated pospeoiije in je lahko, prebaviva, sladna kava Izkazuje ž« leta. gstina otroke. Z ozirom na zdravje iir vfrčftG jove" kavo ne smelo nerfos&iaffrtS Or. Ivaa imtit. Odfmral tndaik Iv«