TRST, torek 26. julija 1955 Leto XI. - Št. 175 (3104) PR p idrski dnevnik Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94*638, 93-808, 37*338 ^SE37-33fTVO:- -Ut" MONTECCHI **• *• 11 <■ ""*• TELEFON 93-IM IN 94-S3* — poštni predal 559 — UPRAVA: 01,. SV. FRANČIŠKA it. 2« — Tel. upr —- ~ OGLASI: od 8.-12.30 m od 13.-18. —Telefon 37-338 •— CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-nl 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 din - Podru»ž.: GORICA, Ul. S. Pellico 1-11., Tel. 33-82 NAROČNINA: meaečna 350. četrtletna »00. polletna 1700, celoletna 11200 Mr. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Iivod 10, mesečno 210^ Postni tekoči račun Založništvo t,rta*kega tiika Trst 11-557* — ZA FUHJ- Agencija demokratičnega inoaetnskega tiska, Državna slovenijo Ljublj»n*, Stritarjeva 3-1, tal. 21-92«, tefcočl račun pri Komunalni banki v Ljubljani *0 - KB - 1 - T - 375 - Izdala Založništvo tržaškega tiska TJ . djz.-z Optimistična mnenja udeležencev o konierenci štirih v Ženevi ^— .... ............... v°jne ne bo, zatrjuje MacMillan - £isenhower poroča voditeljem kongresa, Dulles pa zuna-J*politični skupini kongresa - Pinay meni, da je glavni uspeh konference, da so se štirje n°čelniki vlad sploh sestali in da so se resno lotili odpravljanja mednarodne napetosti »v t 25. — Pred-Predn i>lsei>h°wer je danes “»Uku 6 v Bel‘ hiiii na se" Uro J je trajal poldrugo ftim' j r°čal 25 demoikratič-t*li,Jn republikanskim vodi-Ici m Kongresa. Po sestanku, drj-v„u 7e prisostvoval tudi a tajnik John Foster ttrsnv’ ?°. Parlamentarci obeh 1« Jr . 'zjavljali, da dovolju->r» ,._ S€-J1^e* tržaški župan S trzar“^ Conello, o zastop-p> bari., P°dročia v rim- t*an n,u- rl!b Pokoin 11 s sedeza KPI P°-UrM Criee"68?, senatorja Rug-knVez>U .t' greha so se elf ‘n Pyr°rat vsi voditelji PrMtiiem t,’ na čelu s To-Bsj Sedstvo Rom in drugimi; Na tredsedniSwna,a -ie zas,°Pal . TrKu Ha‘k senator Mol mv°rilj 2' Monte Savello s t-izze-". ' Molč | so Za paIdi v; acr?jmaro za KPI, .M CGlL,Za 'n Tli Vittorio i« "edtem PSlll hudoSe zdravstveno liki Sehatorh i? ?1 n ega prvaka V zbo'isaJo Morand'ja neko- 4aP«s°zin,s:k[ zbornici je bila razprava o Zakliučena proračunu ministrstva za javna dela. nakar je govoril minister za javna dela Rornita. Izdatki znašajo skoro 172 milijard lir. Govornik je med drugim povedal, da je država gradila stanovanjske hiše za poplavljente v Severni Italiji, Kalabriji in Salernu kot tildi za stanovalce nezdravih stanovanj. 7,a vodogradnje je deno 18 milijard in za begunce, za kar je v delu 8.500 stanovanj. Za godogradnje je predvidenih za 120 milijard izdatkov. Za pomorska dela bodo izdali 18 milijard. Pri ureditvi rek je Romita omenil njihovo važnost za proizvodnjo električne energije, pri čemer je navedel številko 35 milijard kvvh, od česar odpada 82.5 odst, na vodni pogon. Dejal je, da so v teku dela. ki bodo zajamčila kritje potreb po električni energiji do konca leta 1958, medtem ko obstajajo finančne težave za kritje potreb v nadaljnjih letih. V drugem delu svojega govora je Romita napovedal preureditev zakonodaje za javna dela zlasti na področju zadružnih gradenj stanovanj. Po enem izmed novih zakonov bo H0.(XX) km dosedanjih občinskih cest prešlo v pristojnost pokraju. V Turinu je veleposlanik ZDA Clara Luče izročila vojnemu letalstvu prvih sedem reakcijskih letal tipa «F.86 K.», ki jih proizvaja FIAT skupaj z «North American Avia-tion». Letala so izdelana na račun ZDA v okviru oboroževanja italijanske vojske v sklopu NATO. Clara Luce je v slavnostnem govoru povedala, da nekatera italijanska podjetja gradijo lovske bombnike po italijanskih načrtih, ki jih bo NATO preizkušal. A. P. FLORENCA, 25. — Založba «Valecciii» iz Florence je se predlagala jugoslovanski ko- Gromiko misiji za kulturne zveze z inozemstvom, da bi izdala v italijanščini roman Dobriče Cosiča «Daleč je sonce#. Ta roman, ki obdeluje trmo iz narodnoosvobodilne borbe, je v Jugoslaviji doživel že več kot 10 izdaj. Angleški ministrski predsednik Eden, ki se je vrnil iz Ženeve šele včeraj zvečer, je sprejel danes na Dovvning Streetu glavne člane svoje vlade, ki jim je izrazil svoj «previdni optimizem# glede mednarodnega položaja po ženevski konferenci. Popoldne je Eden o konferenci na kratko poročal tudi kraljici Elizabeti, V dobro obveščenih krogih zatrjujejo, da bo Eden posebno poročal Winstonu Churchillu o poteku razgovorov, ki jih je bivši ministrski predsednik predlagal pred dvema letoma. V kratkem bo Eden poročal tudi v spodnji zbornici. Ker bo ta že v četrtek odšla na poletne počitnice, sodijo v političnih krogih, da bo debata o Edenovem poročilu predložena na jesen. Sicer pa angleški listi v glavnem poudarjajo včerajšnje besede zunanjega ministra Mac Millana, ki jih je izrekel na tiskovni konferenci na londonskem letališču. MacMillan. je dejal, da je mogoče o delu konference povzeti tri glavne sklepe: Prvič: Vojne ne bo. To temelji na že priznanem dejstvu, da v atomski dobi ne bi bilo zmagovalca. Drugi sklep je v tem, da je mnogo zelo težavnih vprašanj, ki jih bo treba še urediti, za kar bo treba še precej casa. Že iz dejstva, da je vojna izključena, izhaja, tretji MacMillanov zaključek, namreč, da je treba svetovna vprašanja obravnavati z mirnimi sredstvi in s priznanjem mnogih dejstev našega časa. Po MacMillanovem mnenju je bilo v Ženevi doseženo vec, kot je bilo mogoče pričakovati v maju, ko so bila izdana vabila za konferenco. Francoski ministrski predsednik Edgar Faure je danes v palači Rambouillet poročal predsedniku republike Reneju Cotyju o rezultatih ženevske konference. Faure bo poročal vladi na seji. ki je bila sklicana za jutri predpoldne. V intervjuju listu »France So ir* pravi Faure, da je bil v Ženevi dosežen napredek glede vseh vprašanj na dnevnem redu. VTspeh konference je Faure strnil na naslednje točke: 1. ZSSR je priznala tesno .povezavo med združitvijo Nemčije in vprašanji evropske varnosti; 2 štiri velesile so v Ženevi ponovno potrdile svojo skupno odgovornost za nemško zdruz.i-tev' 3 izjavile so. da morajo biti’ z združitvijo povezana jamstva za varnost vseh. zlasti pa ZSSR; 4. predlogi za organizacijo evropske varnosti so si vsi zelo podobni: 5. pojavile so se nove misli o razorožitvi in nihče ni odklonil diskusije o kateri koli izmed njih;«, štiri vlade so potrdile potrebo stikov med Vzhodom in Zahodom. Francoski zunanji minister Pina.v pa je izjavil agencji AFP da je najbolj spodbuden rezuitat ženevske konference, (la so štirje načelniki vlad čutili potrebo, da se sestanejo in razpravljajo o vprašanjih. ki zdaj razdeljujejo svet, namesto da bi nadaljevali s hladno vojno, ki je povzročala rgednarodno napetort in zahtevala velike izdatke za oboroževanje. Konferenca je ustvarila ugodno ozračje za sestanek štirih zunanjih mi-nistrov. ki ne bo lahek, kajti šele tedaj se bodo pokazale vse težave. Od sovjetske delegacije so tamo Molotov, Zukov in vrnili v Moskvo medtem ko sta se Bulganin in Hruščev ustavila v Vzhodni .Nemčiji. V nekem govoru je Tlruščev poudaril, da na konferenci zunanjih ministrov /Sl-iR ne misli popuščati od stališča, ki je bilo določeno v Ženevi. •vi neredi in žrtve v Maroku S^dGrandvalovim potovanjem Po informacijah iz (kih vladnih krogov ter ženevskih mestnih in kanton-skih oblasti je mogoče voditi, da je bil začetek konference štirih zunanjih ministrov določen za 14. oktober. Takrat se bodo v Palači narodov sestali Dulles, Mac Millan, Pi-nay in Molotov, seveda, če bodo še vsi takrat zunanji nurtistri. S tem v zvezi je y I .miva sodba nekaterih švicarskih listov, med njimi ((Tribune de Genčve#, da boetS Dulles in Molotov kmalu postala «žrtvi» ženevske konference. Politika, ki je povezana z njunim imenom, se ne strinja s tedanjim prizadevanjem po pomiritvi. Skoraj ves svetovni tisk z veseljem pozdravlja ženevske rezultate. Celo v ZDA je pisanje precej optimistjčno. Tako pravi «New York Herald Tribune«, da odgovarjajo že- švicar- nevtki rezultati tistim, ki jih je bilo mogoče pričakovati. Nedvomno ostaja še mnogo težav, pravi list, ((toda ostaja tudi upanje, da bodo načelniki vlad. ko so že bili sposobni premagati mrtvo točko, ki se je v petek pojavila v Ženevi, znali tudi v prihodnje ohraniti svet na poti, ki vodi v mil#. V posebnem u-vodniku pa hvali #New York Herald Tribune# zadržanje in delo predsednika Eisenhower-ja na konferenci. V Parizu pa sodi neodvisni leviČarnki »Combat#, ki pravi, da bo «ženevski duh# olajšal mednarodne odnose, da so praktični rezultati konference borni. List zatrjuje, da se ni izpolnila obljuba, da bodo v Ženevi določene o-snovne smernice za nadaljnje zmanjšanje mednarodne napetosti in da so bile storjene samo ((koncesije v besedah#. -s.rrvT; poslavljata od Zentvt (levo) in Hrusčev BulKanm Po ospehn ženevske konference se tali led tudi na Daljnem vzhodu? 1. avgusta se začne v Ženevi ameriško-kitaJeka konferenca veleposlanikov za ureditev „nekaterih praktičnih vprašanj med obema državama" - Sen. W. George za sestanek med Dullesom in čuenlajem u generalnega rezidenta v mesto Meknes so se razvili iz mani odstavljenega in kon so zahtevali več človeških življenj - Grandval prekinil potovanje n®fed Za odstav|jenega in konfiniranega sultana Mohameda ben Jusefa ki so zahtevali več človeških živlieni - Grandval prekinil potovanje ?r*dASdn^NCA, i 25. —- Kot i* Prišl0 « V Marakašu, tako .^ncoske anes med obiskom ‘Menta ea generalnega re-«(8 hujših Mar°ku Grandvala nU ^ekoo lnci'dent°v v me-*r*dov ;_S' TJradna bilanca ► yih nas'ednja: sedem l^nih' J dorn ačinij in 27 k,*"' po r trn. po-if mrt4ru*/2fc vesteh pa i« e*D 40. 12( ranjenih pa ^dobno 'kQ\° Potekali zelo lo yitn obisirr, Tned Grandva-p V Marakešu in g8 ‘»nož,ca h!!0? ^ z-Pra-- »oralnemu ela Pokazati sulta'dentu svoi° e!!_>n j„.„lUltano Mohame- c«5k te*e oblastiU0fM 80 Ka fran-m »'Tale. o °,,tavile m m-2>tr«*ije ,' P f S<’ de- m i8a»j«>m , la»Jem bomb, >bUov Ter IS°Vin ™ »vtu- Edina spc>Pad‘ s po-s Cs- ta* d» *o tam za- čeli tudi priseljeni Francozi demonstrirati in sicer proti Grandvalu, medtem ko so demonstranti v Marakešu in Meknesu postavili v ospredje dinastično vprašanje. Generalni rezident Grandval je sklenil, prekiniti svoje potovanje po Maroku, ker da so se iz manifestaoij ob njegovih prihodnih v razna maroška mesta razvili neredi, v katerih so bili tudi mrtvi in ranjeni. Predvsem je bil odpovedan Grandvalov obisk v Fezu, ki bi moral biti konec tega tedna. Vladna kriza v Indoneziji DJAKARTA, 25. —t Indonezijska vlada je danes odstopila po štirih tednih krize, k jo je povzročilo imenovanje novega načelnika generalnega štaba. Odstop vlade je urad no sporočil ministrski predsednik Sastroamidjojo podpredsedniku republike Mohamedu Hati, ki nadomešča predsednika Soekarna med njegovim romanjem v Meko. Do sestave nove vlade bo sedanja vlada opravljala tekoče posle. Padec koalicijske vlade pod vodstvom Sastroamidjoja je povzročilo predvsem imenovanje generala Bambena Utoija za načelnika generalštaba. Vojaški krogi nasprotujejo temu imenovanju, ker se jim zdi, da so ga narekovali politični razlogi. Generalu Utoiju se v štirih tednih po imenovanju še ni posrečilo prevzeti jjoslov, ki jih še vedno opravlja odstavljeni načelnik štaba l>olk. Zuktfli Lubis. Ker bodo 29. septembra v Indoneziji parlamentarne volitve, bo verjetno sestavljena začasna vlada, ki bo dotlej skrbela ra glavne državne posle. HONG KONG, 25. — Kitajska agencija «Nova Kitajska# poroča, da se bo 1. avgusta v Ženevi začel kitajsko-ame-riški sestanek na ravni veleposlanikov. Med sestankom bodo razpravljali o repatriaciji civilistov in o rešitvi ((nekaterih praktičnih vprašanj med obema'državama#. Q tem sestanku so se dogovorili v ■stikih med .ZDA in DR Kitajsko s posredovanjem britanske diplomacije. V Londonu je predstavnik Foreign Officea izjavil, da gleda angleška vlada na napovedani bližnji sestanek ameriških in kitajskih predstavnikov v Ženevi kot na »razvoj, ki ga je treba sprejeti z velikim zadovoljstvom#. Predstavnik je dodal, da je upati, da bodo ti stiki o praktičnih vprašanjih prispevali k zmanjšanju napetosti med ZDA in LR Kitajsko in da je angleška vlada zadovoljna, da je lahko služila kot posredovalec. Predsednik senatne komisije za zunanje zadeve, demokrat Walter George — ki je pred štirimi meseci v. neki televizijski oddaji poudaril potrebo štiristranske konference na najvišji ravni — je včeraj zvečer v televizijski oddaji »Meet the Press# (sestanek s tiskom) predlagal, naj bi se najkasneje v šestih mesecih sestala zunanja ministra ZDA in LR Kitajske in razpravljala o vprašanjih Daljnega vzhoda. Ta sestanek, je dodal George, ne bi pomenil ameriškega priznanja pekinškega režima, pač pa 1 i pokazal »željo Amerike, da se pogaja v interesu miru na Daljnem vzhodu in v. vsem svetu#. Po mnenju senatorja Georgea je najboljši način, da se načno vprašanja Daljnega vzhoda, če se začne uresničevati širok program trgovske izmenjave. Dejal je, da bi se morala obnoviti tradicionalna trgovina med Japonsko in Kitajsko. George je dejal, da je položaj v zvezi s Formozo zdaj miren, dodal pa je, da bo nedvomno izbruhnila nova akutna kriza, če ZDA ne bodo pokazale želje, da se pogajajo s kitajsko vlado. Pač pa se je George izrekel proti sprejemu pekinške vlade v OZN. O ženevskem sestanku veleposlanikov bo verjetno povedal kaj več državni tajnik John Foster Dulles na svoji jutrišnji konferenci. Že danes je tiskovni predstavnik državnega tajništva namignil, da bo Dulles odgovoril, če mu bo kdo zastavil vprašanje glede predloga senatorja Georgea o sestanku obeh zunanjih ministrov. Razgovori med ZDA in LR Kitajsko o «raznih praktičnih vprašanjih# trajajo že nekaj časa in sicer med ameriškim in kitajskim generalnim konzulom v Švici. Zdaj so sklenili dvigniti te razgovore na mnogo višjo raven, prihodnja etapa, pravijo.v VVashingtonu, pa bi logično moralo biti uresničenje Georgeovega predloga o sestanku zunanjih ministrov. Atomske perspektive NEVV YORK, 25. — Revija »Look* je objavila članek Da- vida Woodburyja, pisca knjige »Atomi za mir#, ki izraža mnenje, da bo sicer kaj težko uporabiti atomsko energijo za pogon avtomobilov, da pa bo v petdesetih letih služila kot splošno pogonsko sredstvo. Woodbury pa napoveduje znaten padec cen bencina, ker ga bo atomska e-nergija nadomestila v kurjavi stanovanj in poganu Jšdij, vlakov in tovarn. Singapur hoče neodvisnost SINGAPUR. 25, — Singapurska zakonodajna skupščina je danes odobrila z 28 glasovi proti enemu samemu in ob treh vzdržanih resolucijo, ki izjavlja, da je prišel čas, da britanska vlada izroči vso oblast singaporskemu ljudstvu. Resolucija zahteva novo ustavo, ki bi takoj vzpostavila avtonomno vlado. Guverner sir Robert Black je obljubil, da bo vprašanje predložil britanski vladi. NOVI DELHI, 25. — Indijski ministrski predsednik Nehru je sporočil v parlamentu, da je indijska vlada zahtevala zaporo portugalskega poslaništva v Novem Delhiju. Dodal je, da bo poslaništvo zaprto 8. avgusta. To pa še ne pomeni prekinitev diplomatskih stikov med Indijo im Portugalsko, ker bosta ostala še odprta portugalski konzulat v Bomibayu in indijski konzulat v Goi. Indijsko poslaništvo v Lizboni je bilo zaprto že judija 1953. indijski in portugalski generalni konzulati pa lani. Nehru je v svoji izjavil izrazil upanje, da bo portugalska vlada »kljub vsemu, kar se je zgodilo, ponovno proučila svojo politiko in prijateljsko odgovorila na indijski predlog, naj se s pogajanj dosež,e rešitev vprašanja Goe#. Avstrijska pogodba začne veljati * sredo DUNAJ, 25. — U.rad avstrijskega zveznega kanclerja sporoča, da bo avstrijska držav na pogodba začela veljati v sredo 27. julija ob 13. uri po motkuv»kcm času (ob 11. uri po srednjeevropskem času) ko bodo tudi franco.ske ratifikacijske listine avstrijske pogodbe deponirane pri sovjetskem zunanjem ministrstvu, kot določa pogodba. Poročilo urada zveznega kanclerja poziva prebivalstvo, naj v sredo izobesi zastave. BEOGRAD. 25. — Narodna banka Jugoslavije je razpisala natečaj za podeljevanje investicijskih posojil za nabavo ah zgraditev ladij in drugih plovnih objektov v pomorskem. jezerskem in rečnem prometu. Adenanerjeve Izjave o ženevski konferenci Kanclerjev optimizem je v nasprotju z izjavami raznih bonnskih predstavnikov - Socialni demokrati opozarjajo na nevarnost, da bi bila nemška združitev potisnjena v ozadje zaradi Adenauerjeve atlantske politike MUERREN, 25. — Kancler Adenauer je imel danes napovedano tiskovno konferenco v malem švicarskem letoviškem kraju Muerren, kjer je na počitnicah in od koder je od blizu zat-ledoval potek ženevske konference. «Nemško vprašanje In vprašanje združitve Nemčije ostajata na dnevnem redu#, je izjavil Adenauer. »Štiri velesile so formalno izjavile, da je vprašanje Nemčije osnovno vprašanje stabilizacije razmer v Evropi. Toda stabilizacija v Evropi je tudi osnovni pogoj za svetovno pomiritev. Štiri velesile, med njimi tudi 7.SSR, so to v Ženevi podčrtale na način, ki ne dovoljuje nobenih dvomov#. Kancler je dodal, da so si stališča Vzhoda in Zahoda še vedno daleč vsaksebi, da pa je treba s potrpljenejm pričakovati nadaljnji razvoj dogodkov. Nato je zahodnonem-ški kancler dejal, da je treba ugotoviti naslednje: ((Prvič; konferenca je zgovorno dokazala, da enotnost Zahoda obstaja in vztraja. Prvič se je na veliki mednarodni konferenci pokazalo, da je ta enotnost močan faktor, ki ga je treba upoštevati. To se bo odražalo na vseh prihodnjih konferencah. Drugič; Nemci morajo s hvaležnostjo ugotoviti, da so zahodne velesile popolnoma izpolnile obveznosti, ki izhajajo zanje iz pariških sporazumov. S pariškimi pogodbami se je Zahod obvezal, da bo videl v združitvi Nemčije v miru in svobodi osnovni element svoje politike. Prepričan sem, da oni Nemci, ki so se bali, kakšno ho stališče Zahoda, nimajo nobenega vzroka več za bojazen. Tretjič; novi zahodni pred- logi za ustanovitev varnost- nemške vlade, kateri so same nega sistem« in za razorožitev so zelo važni tudi za Nemčijo. To se zlasti tiče Ei;-enhowerjevih . predlogov. ZSSR bo morala do njih zavzeti svoje stališče#. Nadalje je Adenauer dejal, da je zelo pozitivno, ker je ženevska konferenca pomenila začetek nadaljnjih sestankov in pogajanj in ker je omogočila, da se z osebnimi stiki med načelniki vlad u-stvari novo ozračje Na vprašanja novinarjev, kako je z njegovim potovanjem v Moskvo, je Adenauer odvrnil, da bi bilo »kaj malo olikano, ko bi čakal na oktobrsko konferenco zunanjih ministrov, preden bi odgovoril na sovjetsko vabilo#. To so razumeli kot posredno potrdilo napovedi, da bo kancler obiskal Moskvo v septembru. Sicer pa so nemške reakcije na ženevsko konferenco precej mešane. Poleg uradnih izjav, ki so obarvane s podobnim optimizmom kot Adenauerjeve, izražajo nemški pjedstavniki v neuradni obliki mnenje, da konferenca ne le ni uredila vprašanja združitve Nemčije, temveč je celo ta problem, ki je bil na prvem mertu v stališču zahodnih delegacij, zdaj potisnjen v ozadje spričo poudarjanja pomena vprašanja evropske varnosti. Nemški opazovalci so zlasti ostro reagirali na predloge britanske delegacije, ki so bili na konferenci sprejeti in po kateri naj bi razpravljali o možnosti vzpostavitve demilitariziranega področja v Nemčiji in okrog Nemčije. Zatrjujejo namreč, da velesile niso pooblaščene razpravljati o vprašanjih, ki sodijo v pristojnost zahodno- dale suverenost. Vendar je bilo pričakovanje, kaj bo pravzaprav Adenauer povedal na svoji, današnji tiskovni konferenci, razočarano .Kancler je celo dejal, da so Edenovt predlogi »zanimivi#. Po mnenju zahodnonemške socialdemokratske ctranke p.t pomeni ženevska konlerenca znaten prispevek k r.aporom za nhednarodno pomiritev in odpravljanje hladne vojne. Socialdemokratska stranka poudarja, da so na konferenci ugotovili, da tvorita nemško vprašanje in'vprašanje evropske-varnosti enoto, in izraža nato bojazen, da bd v bodočih mednarodnih pogajavj-.ri nemško vprašanje potisnjeno v ozadje za varnostnim problemom. Socialni demokrati pripisujejo odgovornoet '.a lo nevarnost politiki bonnske vlade, zlasti njenemu prizadevanju, da se Zahodna Nemčija vključi v NATO. Končno zahteva socialdemokratska stranka, da mora zvezna vlada storiti vs« potrebno, da se med obema deloma Nemčije vzpostavijo čim bolj normalni odnosi. Na zborovanju v kraju Bad Hercfeld pri Kasslu je socialdemokratski poslanec Adolf Arndt zahteval revizijo in možnost odpovedi pariških sporazumov. Zatrdil je, da te pogodbe niso bile svobodno podpisane, ker je bila z njihovo odobritvijo povezana u-ktnitev okupacijskega statuta. Arndt je nato poudaril, da je politika sile pripeljala do mrtve točke in dodal, da je ženevska konferenca pokazala, da je »vključitev bonnske republike v NATO in Vzhodnem Nemčije v s-ovjetski blok praktično zaprla pot do združitve*. Dialog na razdaljo Ob izjavah vladnega komisarja o vprašanjih, ki jih je postavila tržaška občinska delegacija v Rimu V zadnjik dneh prejšnjega tedna to imeli Tržačani priložnost čitati t) časopisju in poslušati po radiu poročila o dneh vselcakor važnih dogodkih: odhod delegacije občinskega sneta k najodgovornejšim predstavnikom ita-hjanske republike v Rimu in tolmačenje vzrokov sedanje »psihološke depresije# tržaškepu prebiualstna po vladnem komisarju. Oba dogodka pa to spremljale vesti o včerajšnji splošni Stanki tržaškega delavstva. Vsakomur je pri tem padlo v oči dejstvo, da je občinska delegacija v Rimu postavljala pred odgovorne državnike iste nerešene probleme, o katerih je govoril t) soboto generalni nladni komisar. In ko je v nedeljo zjutraj tržaški meščan prebiral poročila o obeh dogodkih, je imel »tis k°t da vladni komisar v Trstu odgovarja občinskim delegatom v Rimu namesto predsednika vlade, namesto predsednika poslanska 2bornice in predsednika senata. No, čitatelj pa je pri vsem tem prišel do zaključka. da je komisarjevo zanikanje poslabšanja splošnega položaja v Trstu v nasprotju z vsem, kar so tržaški delegati govorili v Rimu. Zlasti pa je obvisela v zraku komisarjeva trditev, da je Vlada izpolnila vse, kar je pred desetimi meseci obljubila. Zato je prav, da si še enkrat ogledamo te obljube in jih vzporedimo s komisarjevimi izjavami tako, da nam bo ta edinstveni «dialog na razdaljos mrd vladnim komisarjem in občinsko delegacijo povsem jasen. 14. oktobra lani je italijanska vlada pod Scelbovim predsedstvom odobrila nekaj izrednih ufcrejjoo, ki naj bi jih izvajali tako krajevna uprava kot državna oblast V Trstu. Hkrati pa je vlada sprejela vrsto sklepov, ki naj pomagajo k »poživljenju dejavnosti tržaškega gospodarstva#, tako da bi Trst s svojim pristaniščem in industrijo »postal osnovni element gospodarskega razvoja dria-ve» in da bi bila s tem v Trstu zagotovljena maksimalna zaposlenost. Tedanji sklepi vlade so se nanašali predvsem za naslednje ukrepe: 1. ustanovitev sklada za pospeševanje tržaškega gospodarstva, k* tiaj »spodbuja in podpira pobude v veliki, srednji in mali industriji, ter v ladjedelništvu; 2. dodelitev 500 milijonov lir v sklad za posojila mali in srednji industriji; J. dodelitev 5 milijard lir za zaposlitev ezulov izven tržaškega področja (kar nima nič skupnega s tržaški m gospodarstvom); 4. posebne investicije za razna javna dela na železnicah, cestah in v pristanišču, ter nakazilo 3 milijard lir za zidanje ljudskih stanovanj; 5. izredni prispevek tržaški občini p znesku 2 milijard lir za razna javna dela; 6. črtanje raznih dolgov podjetja ACEGAT in Javnih skladišč in finansiranje gradnje dveh ladij. Končno so še sklenili, da bodo podvzeli primerne u-krepe za olajšanje razvoja trgovske dejavnosti, «pri čemer naj te ob spoštovanju osnovnih načel osnovne državne politike uveljavijo značilnosti tržaškega empo-rijas. Na isti seji je italijanska vlada sklenila tudi takoj razpisati v vsej državi posojilo za Trst V znesku 30 milijard lir. Nekaj mesecev po objavi gornjih sklepov je generalni vladni komisar ob neki priliki izjavil, da bo «Trst v aprilu veliko živahno gradbišče» (aprila letos, op. ur.). Toda potekel je april, minila je letošnja pomlad, tržaški delavci so ponovno začeli odhajati v Avstralijo, v ladjedelnicah so začeli izvaja ti protidelavske ukrepe, 13.000 srednjih in malih podjetij je proglasilo splošno protestno zaporo zaradi stalnega slabšanja gospodarskega stanja njihovih podjetij in mestnega gospodarstva sploh. Zaskrbljenost je zajela vse tržaške politične in gospo- darske kroge, ki so izgubili vsako vero v koristnost in uspešno izvajanje obljubljenih. ukrepov za razvoj tržaškega gospodarstva in začeli od Rima terjati nove oblike pomoči Trstu. Zahteva po ustanovitvi tržaške proste cone in deželne avtonomije je naletela na odobravanje ogromne večine prebivalstva v nad i, da bosta vsaj ta dva ukrepa pomagala k izbolj- šanju gospodarskega stanja. Začetek nekaterih del na trbiški in obmorski cesti, kot tudi na železniški postaji, ni prinesel na področju zaposlitve nobenega izboljšanja. Nasprotno. Pri ustanovi SELAD, kjer so oi novembra lani do januarja letos zaposlili nekaj več delavcev kot v preteklosti, so že v marcu začeli ponovno * odpuščati, tako da se je stanje zaposlitve stalno slabšalo. Zaradi neizvajanja obljubljenih ukrepov niso bili prizadeti samo delavci ter srednja in mala podjetja. Predstavniki velikih industrijskih podjetij so začeli zahtevati delovanje rotacijskega fonda. Ko pa so se zavedli, da jim hočejo ta sklad izmakniti in g ti deliti ne samo z Gorico ampak tudi z videmsko pokrajino, so tudi oni začeli protestirati. Tako so se ob * zaključku letošnjega prvega polletja znašli na isti poti vsi tržaški politični in gospodarski krogi. Počasnost izvajanja nekaterih ukrepov in neizvajanje najvažnejših obljub sta povzročili strah pred popotnim gospodarskim propartait/Cm. Trgovinska zbornica, razna gospodarska združenja in tržaški občinski svet so postavili rimski vladi konkretne zahteve po takojšnjem izvajanju obljubljenih ukrepov. Te zahteve je prav te dni tolmači!« v Rimu posebna delegacija tržaškega občinskega sveta, ki sta jo sprejela predsednika dvelt domov parlamenta in nov predsednik vlade S*gni. V Rimu je delegacija tržaškega občinskega sveta zahtevala takojšnje razpolaganje in začetek delovanja rotacijskega fonda v pogojih, ki so jih predlagale vladi kraječne politične, gospodarske in sindikalne organizacije v produktivne namene; dodelitev pomorskih prog in okrepitev prometa ter uvedbo takojšnjih ukrepov, k' bodo lahko okrepili meirjarod-ui promet v pristanišču; deželno avtonomijo; prosto cono in razne ukrepe, ki naj bi jih posamezna ministrstva uveljavila, o teh razgovorih ni bil sicer še izdan uraden komunike, ki naj bi pojasnil, kaj in koliko so tržaški predstavniki dosegli v Rimu. Toda samo dejstvo, da je delegacija obiskala najvišje predstavnike parlamenta in vlade, da so tržaški izvoljeni predstavniki prvikrat (čeprav ne vseh skupin) skupno odpotovali v Rim in zahtevali to, kar celotno prebivalstvo že toliko mesecev terja od odgovornih vladnih organov, dokazuje, da se v Rimu ne bodo mogli več izogibati vseh svečano danih obljub. Istočasno pa je generalni. vladni komisar — kot že rečeno — čutil potrebo sklicati domače in tuje novinarje in izjaviti, «da ni res, da vlada ni držala danih obljub; gre samo za vprašanje rotacijskega fonda, ki je zapoznelo. Za ostalo so bile vse obljube, ki jih je vlada dala 4. oktobra lani, izvršene#. Za vsa ostala gospodarska vprašanja je odgovarjal, da so v teku proučevanja za izvajanje določenih načrtov, da so načrti izdelani in da se pričakujejo samo denarna nakazila; glede konference o tržaškem pristanišču je dejal, da so v teku razgovori za določitev sestanka, da proučujejo vprašanje železniških tarif, da bodo z ureditvijo novih pomorskih konvencij tržaške zahteve prišle v poštev in da bodo skoraj vse sprejete. Takoj nato pa ja dodal, da ne bodo vse zahteve prišle v poštev, da pa je gotov, da se bo stanje izboljšalo. Končno je izjavil, da v Rimu proučujejo ukrepe trajnega značaja, ki naj zagotovijo bodočnost tržaškemu gospodarstvu. Iz gornjih izjav in iz tega, kar smo v našem listu v nedeljo že obširno poročali, je razvidno, da se je tudi vladni komisar omejil v glavnem le na obljube, ki bi morale biti protiutež zahtevam, ki jih je isti dan v Rimu postavila tržaška delegacija. «Skromen» optimizem vlad. komisarja gotovo ne more zadovoljiti zahtev Trsta, ki terja resnične učinkovite gospodarske ukrepe. Njegovo prerokovanje, da bo Trst že letos aprila «veliko živahno gradbišče, se niti do sedaj m uresničilo in se še ne bo vse dotlej, dokler bomo v poročilih o izjavah najodgovornejšega predstavnik« vlade čitali besede »se pre. iičuje#, »je v načrtu# « v poročilih iz Rima, da je ta tn oni predsednik Tržačanom aobljubtl*, m PRIMORSKI DNEVNIK ----------- -J — 28. julij* »piuii.\»ki i>\kvi Na današnji, dan aJe, bil leia 1856 rojen Bernard Shavv. veliki irski pisatelj. MOGOČEN IZRAZ SOLIDARNOSTI VSEGA MESTA S STAVKAJOČIMI VARILCI IN SUSPENDIRANIMI V SV. MARKU Dan«s, TOREK 26. ju»i>» Ana. Dobrina Sonce vzide ob 4.39 in zaton« . 19.42. Dolžina dneva 15.03. LUJ* vzide ob 12.47 in zatofie ob 22.» Jutri, SREDA 27.' julij* Natalija, Dušana odločen prolest proli samovolji in nasilju vodstva CRDA Od 12. do 20. ure ustavljeni vsi Industrijski obratizaprte vse trgovine, izpraznjeni vsi živilski trgi, v dveh izmenah po 2 uri ustavljen ves mestni promet-Doslej najbolj Uspelo sindikalno zborovanje na Trgu V enezia Včerajšnja osemurna splošna stavka, ki sta Jo napovedali obe sindikalni organizaciji, je imela popoln uspeh. Počivalo je delo v tovarnah, ladjedelnicah, po podjetjih, razen tega pa so bile ves popoldne vse trgovine zaprte, tako da Je mesto kazalo zelo mrtvo lice. Uslužbenci z nepretrganim delovnim urnikom so zapustili delo že ob 10. uri dopoldne in vsi uradi krajevnih ustanov, pokrajine, komisariata itd. so bili kot izumrli. Od 10.30 do 12.30 se je ustavil tudi ves mestni tramvajski, avtobusni in filobusni promet, kakor tudi promet nekaterih avtobusnih podjetij, kot na primer podjetja ASTAR itd. O-poldne so se zaprle trgovine, branjevke so 'zapustile trge. delavci pa tovarne, gradbišča in delovišča sploh. Popoldne od 16- do 18. ure se je zopet ustavil ves tramvajski in o-st ali mestni promet, ker so stavkali uslužbenci druge izmene ACEGAT. Odprti so bili samo javni obrati, kot bari, gostilne, točilnice,' ki imajo obrtno dovolilnico kvesture Toda bilo je zaprtih tudi nelfaj javnih obratov, v katerih ‘o stavkali vsi uslužbenci. Po ulicah in križiščih je patruljirala policija vseh vrst, toda vse do konca stavke ob Stavka je popolnoma uspela tudi po podeželskih občinah. Tudi na Repentabru, v Nabrežini in v Miljah so stavkali vsi delavci in so bile zaprte vse trgovine. >• Udeležba v etavki je bila skoraj v vseh podjetjih stoodstotna. Velika večina U|gd-nikoy in vsi delavci sp stavkali v CRDA. Prav tako so stavkali vsi delavci v Tržaškem arzenalu, v Tržaški ko-nopljarni, v ladjedelnici* Sv. Justa, v raznih podjetjih v iaveijskem industrijskem pristanišču, kot na primer v podjetjih Kraftmetal, CITECi, v mlinu Mulich itd. Razen trgovin so bile zaprte tudi vse banke in celo dve knjigarni, ki jih upravljajo nune. Stavkalo je tudi vse bolniško o-sebje v glavni in drugih bolnišnicah ter so delali samo tisti uslužbenci, ki so bili, za 20. uri niso zaznamovali inči- to pooblaščeni. Prav tako je dentov, ker je stavka pote- stavkalo vse upravno osebje k%l* v popolnem redu in jo plovnih družb. Kako je vpra-je odobravalo vse javno mne- šanje stavke varilcev v lad-nje. i jedelnici Sv. Marka občuteno Obvestila o stavk i uslutben-»,c*e,u- javnih obratov. med vsem javnim mnenjem, kaže primer trgovcev, ki "O spontano zaprli svoje KM' nači fki odbor malih in srednjih podjetij ni pozval k temu Upravičeno lahko trdimo, da je zapora trgovin dosegla včeraj večji uspeh kot takrat, ko je bila uradno proglašena. Delo je popolnoma počivalo tudi v pristanišču, ker so stavkali vsi pristaniški delavci ter delavci in uslužbenci podjetij, ki delajo v pristanišču. Tudi pri telefonski centrali je delalo omejeno število osebja. Snoči ob 20. uri pa je bilo na Trgu Venezia sindikalno zborovanje, ki se ga je ure-ležilo več tisoč delavcev in drugih meščanov. Na zborovanju je najprej spregovorit tajnik Delavske zveze Ra-dičh, ki je poudaril pomen včerajšnje stavke in dejal, da bi se moral vladni generalni komisar dr. Palarnara nad uspehom te stavke zamisliti, raj je pokazala, da je /. d*‘lavci CRDA solidarno vse mesto. Za Radichem je govoril tajnik sindikata kovinarjev Delavske zbornice Cosu-lich, ki je ponovno pojasnil, zakaj varilfj že 67 dni stavkajo in kako nesramno je ravnateljstvu CRDA postavilo delavske predstavnike pred svoje tseo- izvršeno SSejstvo novih akord-koordinaču- n,^ tarif | in norm ter sploh J tt m JSL .r' Surov napad policije na delavce v povorki Po zborovanju na Trgu Venezia so se delavci v mirni povorki usmerili proti Korzu, kjer jih jo policija napadla s pendreki, jih razganjala in enega ranila - Aretiran podtajnik Delavske zveze in večje število manitestantov ■ Splošno zgražanje prisotnih nad ravnanjem policije N* žalost se je včerajšnji dan končal z neljubim incidentom, ki je izzval mnogo ogorčenja zaradi čez mero ostre policijske intervencije. Po končanem zborovanju na Trgu Venezia se je spontano formirala povorka kakih 500 delavcev, ki so mirno in dostojanstveno odkorakali proti Trug Unita. ga prekoračili in zavili na Borzni trg. Ko so delavci na celu sprevoda prišli v višini Ul. Roma na Kor-za, je nenadoma pridrvela kolona-. jeepov, ki so prej parkirali za prefekturo. Jeepi so delavce obkolili in jih stisnili k pločniku, iz enega pa je izskočil vicekvestor Vi-cario z nekim oficirjem če-larinov in zapovedal razhod. Delavci so skušali protestirati, toda ni bilo časa. Ni pretekla niti minuta, odkar so se jeepi uitavill, ko je že eden od policistov zagrabil prof, Paola Semo, podtajnika Delavske zveze, med delavci in ga s pomočjo drugih policistov vrgel na jeep. Policijski izpad je seveda izzval takojšnjo reakcijo delavcev, ki so čelerine začeli obkladati z raznimi vzdevki, kot n. pr.: «88, Hitlerjevci* in podobnim, potem pa je bilo vse močneje slišati vzklike »Avstralija, Avstralija«. Hrup, ki je nastal ob aretaciji prof. Seme, pa je nenadoma preglasila trobenta nekega čelerina. ki je s tem dal znak za napad. Celerini so odpeli gumijaste pendreke in se silpvito zakadilj v množico, ki je začel;* bežati. Pod udarci pendrekov šo se delavci razpršili, a še vedno kričali na policijo, ki ni prizanesla niti slučajnim sprehajalcem .Napad policije je bil tako silovit, da so po končani akciji ležali prevrnjeni na tleh skoraj vsi stoli in mizice bližnjega bara «Rex« Medtem ko so čelerini razganjali delavce, jim je prihitela na pomoč druga kolona jeepov, ki so pridrveli od kvesture. V lov na posamezne delavce, ki so bežali, so posegli tudi policijski agenti v civilb, ki so prišli iz poslopja kvesture. Poleg že omenjenega vice-kvestorja smo med policijskimi funkcionarji opazili tildi .sefa letečega oddelka, funkcionarja (podkomisar ja?) političnega oddelka, bivšega jco-misarja v oddelku za potne liste in druge. Med policijsko skerjo je po*- riprla, ali aretirala {več ' “17 fji 8. po itivi- licij oset ,„T., —- lu. Ne veU«e‘ še.. ka\ se bo z bjftni ,2go«lojtfc»sek*ku8 pa nam nj zTani! da bi Jffi 5* polnoči izpustili. Oster policijski izpad je izzval splošno ogorčenje ne samo med delavci oz. udeleženci povorke, temveč tudi med flučajnimi sprehajalci,- ki srt z glasHimi, na račun policije kaj malo laskavimi pripombami komentirali njeno akcijo. Policijska intervencija sama in zlasti način sta neopravičena in vse obsodbe vredna. Policija bi morala upoštevati, čeprav je žlo zk neavtorizirano toda mirno manifestacijo, da je Slo za delavce, ki se borijo za svoje pravice in ki so v tej borbi pripravljeni na težke žrtve, kar dokazujejo varilci ladjedelnice Sv. Marka, ki so že 67 dni v stavki ali z drugimi besedami povedano, že dva meseca in in teden brez plače in njih družine v bedi. Naknadno,,smo izvedeli da je bil eden izmed napadenih delavcev, neki kttiller. aapo-sttife iujr sfUAir' z*r,»dij| po-škofb VejBftr ■olgUnif na opazovalnem oddBku. 11 bi mč lajanji Iti o mori dejal, da delavci in njihovi predstavniki ne bodo Id, dokler Is« r|vnat vztrajali in so pripravljeni še,vztrajati, peprjiv so njihove družirle lačne, ker v tem primeru ne stavkajo zato, da bi jim zvišali mezde, marveč le branijo dosedanje prejemke; ker se borijo za načelo, da se morajo pogodbe spoštovati ter da se morajo tudi v tovarnah ohraniti pridobljene svoboščine in ker se varilci zavedajo važnosti svoje borbe za delavstvo. Končno je spregovoril še e-den izmed treh tajnikov Delavske zbornice Pinguentini, ki je dejal, da delavci in sindikati sploh ne morejo več popustiti in jim preostaja le borba vse dotlej, dokler inž. Pacchiarini ne odstopi od svojih krivičnih ukrepov. Zato bo prišlo prihodnji petek na sestanku sindikalnih predstavnikov in CRDA do sporazuma le, če bo ravnateljstvo sprejelo upravičene in zakonite zahteve delavcev. Tajništvo Delavske zveze je s posebno izjavo pohvalilo vse delavstvo in prebivalstvo. V izjavi pravi med drugim, da je proučilo uspešno stavko, ki pomeni s popolno udeležbo delavstva vseh panog resen opomin. S svojo udeležbo v stavki in borbenostjo ter Solidarnostjo z varilci in suspendiranimi delavci CRDA so delavci in nameščenci do- CRDA popusti-iteljstvo ki spfamtHije.R inž. Pacchiarini jb mislil, da bo Tirnim wnnr-mr »mm*:to* da pri tem s« ie bridko mo-kil.*Sbdaj s« skušajo predstav, niki CRDA izgovarjati, češ lik se delivci ne marajo* po kazali, da ne bodo dopuščali zlorab in nezakonitosti v škodo delavcv CRDA. Tajništvo Delavske zveze tudi opozarja vse prebivalstvo WT zgledno ravnanje lastnikov ipalih in srednjih podjetij, trgovcev, in obrtnikov v Trstu. Miljah, Nabrežini in drugih občinah, ki so se pri; JtajgUi kar je popolnoma izl družili delavcem in spustili >trte iivito, ker • so njlKeii .želetne zastore svojih trgo- predstavniki že prve dni iz- ‘ javili, da sp pripravljeni na pogajanja, da pa ne bodo sprejel^ diktatov. Za sindikat kovinarjev Delavske zveze je spregovoril njegov tajnik Tominez, ki je med drugim poudaril, d* so varilci tako enotno dolgo vin in obratov. Ta strnjeni dokaz resnosti, zrelosti in odločnosti tudi potrjuje, da se vsi zavedajo resnega položaja na našem področju ter da želijo, da se gospodarsko stanje izboljša. Skupna borba in skupne težnje eo jamstvo za obrambo svoboščin v tovar- rozil i Ljudje iak nah in ž« obnovo gospodarstva na najem ozemlju. Tajništvo Delavske zveze izraža svojo hvaležnost vsemu prebivalstvu, ki je s tolikšno simpatijo sledilo stavki in jo podpiralo. Osrednje voditvo FIOM iz Rima je poslalo brzojavko, v kateri izraža svojo solidarnost s stavko varilcev in z borbo delavcev v CRDA sploh. * * * Danes bodo na sedežu Zveze industrijcev pogaajnja glede odpustov v podjetju ICASA. * # # V nedeljo dopoldne so v Kinu ob morju razdelili nagrade otrokom delavcev, ki so se udeležili natečaja Delavske zveze za najboljša spričevala. Razdelili so 15 nagrad, 448 učencem in učenkam pa so dali tolažilne nagrade. Med Jugoslavijo in Italijo Sporazum o izpustitvi pom pripornikov VERDI Danes zadnja predstava Puccinijeve opere »Turar.dot« z Dra-Martinis v naslovni -vlogi, Zvedelo se je, da je bil v Dirigira Antonio Narduccl. teku pogajanj med jugoslovansko in italijansko vlado glede političnih pripornikov v obeh državah dosežen sporazum, o bližnji izpustitvi 9 slovenskih političnih pripornikov v Italiji inTrslu in 10italijanskih političnih pripornikov v Jugoslaviji. Sporazum bo postal veljaven brž ko bodo izpolnjene formalnosti za njih pomilostitev. Pričakuje se, da bo v kratkem prišlo do izpustitve še preostalih političaih pripornikov, kar bo nedvomno ugodno vplivalo na medsebojne odnose v smislu londonskega sporazuma. Nov industrijski obrat v žaveljski ind. coni Družba «A.F.A.» (Jadranska jeklarna in železarna) namerava v tržaški žaveljsiki industrijski coni zgraditi nov industrijski obrat. Iz tehničnih virov se je izvedelo, da bodo v kratkem zaključene priprave za nakup 6 do 7 tisoč kvadratnih metrov terena. Nov železarski obrat naj bi začel s produkcijo že konec tega leta ali najkasneje v prvih mesgeih prihodnjega leta. To pomeni, da se bo gradnja novega obrata začela takoj po nakupu terena in da bo potekala s pospešeno naglico. ( OtEDALlSČA~) Naročiti na PRIMORSKEGA DNEVNIKA JUGOSLAVIJO posamezna številka din 10.— mesečna naročnina .»i din 210.— Naročila sprejema Agencija dem. inoz. tiska Ljubljana, Stritarjeva 3/1 Pošt. pred. 198 - Tel. 21928 Naročnino vplačajte na tek. rač. št. 60-KB-1-2-375 Dijaška Matica obvešča dijake, ki imajo popravne izpite, da se lahko pozanimajo za lekcije na sedežu DM. Ul Roma 15. v uradnih urah. TRAGIČEN KONEC DRUŽINSKEGA IZLETA PRI NEZGODI Z AVTOMOBILOM z glavo trčila v obcestni kamen Kljub skrbni negi je nesrečnica zaradi prebitja lobanje umrlavbolnišnici-Ranjentudi njen možinsestra a bo fifobus zopet začel voziti. Podrobno smo že poročali o tiskovni konferenci, na kateri je vladni generalni komisar dr. Palarnara skušal prikazati tržaški gospodarski in socialni položaj v rožnati luči* ko je govoril o znakih krepitve gospodarstva in o tem, da je vlada izvršila vse obljube v korist Trsta. Svoja izvajanja je vladni komisar skušal potrditi s posebno brošuro, v kateri je urad komisariata za statistiko in popi-t« zbral nekatere statistične podatke o gospodarskem položaju v Trstu. Po mnenju generalnega komisarja ti podatki potrjujejo njegove trditve 0 izboljšanju gospodarskega položaja in so vredni posebne pozornosti tako s strani tiska kot prebivalstva. Oglejmo si te tabele, rezultat dela visokospecializiranih strokovnjakov statističnega u-rada: Tabeli 1 in 2 — zaposlitev in brezposelnost Po besedah vladnega generalnega komisarja dokazujeta tabeli, da se je v letu dni brezposelnost znižala, saj je v letošnjem juniju v primerjavi z lanskim naraslo število v industriji za skoro 1 500 oseb, v trgovskih in kreditnih obratih za 700 oseb itd. Taka primerjava je po našem mnenju netočna, ker primerja samo dva meseca in daje zaradi tega nepravilno sliko. Poleg tega se dela primerjavo prav z najmanj ugodnim letom (1954) za tržaško prebivalstvo. Mnogo točnejšo sliko stanja daje primerjava števila zaposlenih v industriji v vrsti zadnjih let; Zaposleni v industriji v me-t-ecu juniju; LVta j 951 1952 195J 1.954 1955 38.147 37.120 36.165 35.137 36.698 Številke jasno govore, da se ja število zaposlenih v industriji v zadnjih letih vztrajno zniževalo in da tudi v letošnjem juniju še zdaleč ni doseglo ravni preteklih let, ko se tudi ni moglo govoriti o ugčdni zaposlitvi. Pa je mogoče vsaj res, da se je stanje, odkar je prišla nova uprava iri z. njo vladni generalni komisar Palarnara, vsaj v primerjavi z lanskim letom izboljšalo, kot naj bi K TISKOVNI KONFER PAI AAAAftP vsakega meseca, leta 1954 ' CžULž iViniKL, auH) |n letos 3 1;j2 Potrošnja Nekaj pripomb k številkam o „rožnatem položaju “v Trstu dokazovala primerjava letoš-nji-lamki junij? Zal tudi ta trditev ni točna. Res je, da je bilo število zaposlenih v letošnjem juniju za 1.500 oseb višje kot istega meseca preteklega leta promet v pristanišču, in naj bt dokazali, da 'se je ta dvignil tako po količini kot po kakovosti, česar ne bomo posebej komentirali, saj smo v tej zvezi v našem listu navedli že mnogokrat dolge in-to predvsem zaradi razširi1.1 vri te uradnih podatkov. tve in povečane aktivnosti tržaškega velesejma tkar pa tudi ni rezultat delovanja nove uprave temveč pomirjenja v svetu in upov milanskih industrijskih podjetij, da bodo lahko zaključila kupčije z Jugoslavijo). Tudi primerjava posameznih mesecev ni namreč popolnoma točna in daje tako iztrgano, nepopolno sliko. Število zaposlenih se je letofc dvignilo samo v juniju, medtem ko Je ostalo v razdobju januar - maj na isti žalostno nizki ravni kot lani. O tem jasno govori mesečno povprečje zaposlenih, ki je letos doseglo 35.420 oseb, lani pa 35.310 oseb. Pododne rezultate daje tudi proučitev zaposlenih v trgovini, kjer so zabeležili v juniju leta 1951 16 057 zaposlenih oseb ieta 1952 15.946, leta 1953 15.791, leta 1954 15,793 in leta 1955 16.564. Stanje zaposlitve se torej ni zvišalo, temveč se je v resnici zaostrilo in do sedaj ni še ninakih resnejših znakov o izboljšanju- Kaj pa brezposelnost? Isti uradni podatki govore, da je bilo v juniju 1954. leta 16.333 brezposelnih, da je v juiiju njih število padlo na 15.138, doseglo najnižjo točko v septembru s 15.002 brezposelnima, nakar pa se je v oktobru strmo dvignilo na 17.119 in doseglo najvišjo številko v decembru z 19.164. V letošnjem juniju je število brezposelnih doseglo še vedno 17.340 oseb in to kljub številnim izseljencem v Avstralijo. Tabeli J ijn 4 se nanašata na Tabelu 5 prikazuje porast proizvodnje marmorja, litegi železa, jekla iz proizvodov in mineralnih olj. Predvsem jo treba pripomniti, da prikazuje ta tabela samo štiri proizvode tržaške industrije *n še zdaleč ne odraža splošnega stanja. Pa celo v teh panogah položaj še zdaleč ni tako rožnat, kot naj bi dokazovalo številke. Produkcija rezanega kamna vseh vrst se viša že od 1952. leta naprej in se je lani v primerjavi z letošnjim letom celo podvojila. Vendar pa to ne gre na račun čudežnih upravnih posegov, temveč je rezultat izredno počasno obnove te panoge. Tovrstna industrija je namreč pred vojno predelala 6.000 kubičnih metrov rezanega kamna in je dosegla leta 1952 2.100 kubičnih metrov, leta 1953 3.200, leta 1934 4.100 kubičnih metrov Produkcija podjetja ILVA je zvezana z dolgo vrsto gospodarskih pogojev od cene premoga, železne rude do ukrepov Evropskega poola in dejavnosti tržaških, genovskih in drugih ladjedelnic. V takih pogojih proizvodnja nujno močno niha in na primer la ni v drugem polletju niso izdelali skoro nič manj litega železa kot letos v prvem polletju ter je bila proizvori- škega prebivalstva temveč izboljšane življenjske ravni Nemcev, Avstrijcev, Angležev in drugih turistov, ki so .lahko v zvišanem številu prišli v Trst. Zanimive pa so naslednje tabele. Tabela 7 haj bi dokazovala, da se je povečala' po>-trrtšnja mesa in alkoholnih pijač, kar naj bi bil dokaz zvišane življenji-ke ravni trža- škega prebivalstva in pove Čanja njegove kupne moči — skratka »rožnatega« stanja. In v resnici, ko pogledamo na tabeiP vidimo, da se je rahlo povečala skupna potrošnja mčsa in rib, pri čemer pa se seveda ne upoštevajo različne vrste mesa, ki stanejo kot je znano od 500 pa do 1400 lil- za kg. Le kratek pogovor s tržaškimi mesarji pa zadoi-tuje za ugotovitev, da se v zadnjin letih prodajajo predvsem slabše vrste mesa in da preživljajo zaradi tega tudi oni resno krizo. Pa tudi številke o skupni potrošnji so zelo značilne, saj so Tržačani po teh podatkih, ki ne upoštevajo različne kvalitete in cene, porabili 1953. leta mesečno povprečno 13.981 stotov mesa in rib. leta 1954 13.485 in leta 1954 13.875. V bistvu torej niti ne gre za povečano potrošnjo, temveč za potrošnjo, ki je ostala na isti nizki ravni, kar naj bi dokazovalo izboljša- nje stanja, značilno je, da se je V razdobju 1953-1954 v Italiji po podatkih ministra za finance in ministra za zaklad povečala potrošnja mesa za 6,8 odstotkov in rib za 2.4 odstotkov. Tabela 8 pa dokazuje, ka naj bi se torej celo dvignila Jtar pa ni rus. V prvih šestih mesecih so Id letda Tržačani porabili 18.794 kubičnih metrov plina, lani pa 20.578 kubičnih metrov. Različna slika nastane, ker primerja statistični urad prvo polovico tekočega leta s celotnim 1954, in 1953. letom. Plina pa se porabi pozimi mnogo in v poletnih mesecih zelo m-a-lo, tako da primerjajo v resnici popolnoma različna obdobja med seboj. Lani so tako na primer v januarju porabili nad 4 tisoč kubičnih metrov in vse poletne mesece le okrog 2 tisoč in pol. Ta razlika je zelo občutna, saj je pravilno izračuna- 7,aradi obzira do neke prizadete osebe, ki je bila tedaj zelo bolna, so šele sedaj objavil vest o hudi prometni nesrecf, ki Se je ' žgodila * v soboto 16. julija na cesti pri Motta di Livenza, pri kateri je zgubila življenje mlada gospa iz Trsta. Omenjenega dne so se iz Trsta odpeljali z avtom «Giardinetta» 35-let-na Paola Zpldan por. VVal-.lisneri, njena sestra dr. Alda Zoldan por. Buffulini in njen 33-letni soprog. Ferdinando Wallisneri iz Ul. Ginnastica 1. Obiskati so nameravali svoje »tarše ter otroka, ki je bil na počitnicah z. njimi. Na oesti pri Motta di Li-Kenza je , VVaUisneri, ki je vozil avto, hotel prehiteti tovornik. k njim Josr Trsta, pri Sv. Ivanu. Srečno je prehitel tovornik, toda ko ga je že prehitel in je krenil na desno stran ceste, sta desni kolesi avtomobila zdrknili na rob cest«. Tedaj 'je tudi počila zadnja guma in «Giarč dinetta« je Zščela vražji ples po cesti. Šofer kamiona je naglo ustavil svoje vozilo, tedaj pa je iz avtomobila vrglo vse tri potnike. Paola VVallisneri je zadela z glavo ob cestni kamen, njen mož. ki je bil' tudi ranjen, ji je takoj skočil na pomoč in je kaj kmalu prišla k sebi, čeprav je bila najbolj ranjena. Njena sestra pa je negibno .obležala na tleh in je krvavela iz nosa in ust. Ponesrečence so nato z zasebnimi avtomobili odpeljali v civilno bolnišnico v Motti. VVallisneri se je pobil po glavi. ranil po obrazu in desaii roki; njegova žena si je prebila lobanjo, njena sestra pa se je pobila po telesu in bokih. Kljub vsej zdravniški pomoči je Paola Zoldan por. VVallisneri podlegla poškodbam in izdihnila že naslednji dan; njen mož bo ozdravel v kratkem času. njena sestra pa v dobrem mesecu. namreč nenadoma ustavil svoje vozilo, ker je semafor pokazal rdečo luč, kolesar pa tega ni pravočano zapazil. Ranil se je v dčsno roko in nato sam odšel v glavno bolnišnico, kjer' so mu nudili prvo pomoč. Odravel bo V 10 do 15 dni. Nezgoda otroka pri mlatilnici , ^Jtroči pač radi radovedno stikajo okirog motdrjev in raznih strojev. Neprevidni so in (posledice svoje neprevidnosti obČuttiO potem na ,lastnt koži. V Kllvnu dela zdaj mlatilnica, i,ji ^otroci radi gledajo, ,, kako njihovi starši vozijo tja :.i' ga ie vozil pred | žito. poslušajo ropot mlatrl-ip Kovačič, doma izd niče ter izrabijo ugodni trenutek. da se ji približajo ter začnejo stikati. Včeraj popoldne je bil tam tudi H-letni Vojko, Rebula iz Slivnega št. 8. Približal se je mlatilnici, pa ga je nenadoma udaril pas in mu ranil levi uhelj, ter ga opraskal po levi r°ki. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v glavno bolnišnico in bo ozdravel v dobrem tednu. OGLASE naročite pri nas lahko kar TELEFONICNO na štev. 37338 ali 93808 Oglasil se bo nato pri vas naš zastopnik, ki vam bo pomagal s strokovnim nasvetom in prevzel naročilo. Uprava (Primorskega dnevnika* ‘ Razna obves tita prosvetno kar* vatli svoje Člane teli. da se udeleže < večerov viak večer ob razpolago - so televizija, lems In druge družabne .igrej Tudi za ljubitelje plesa, začetnik« Irt mojstre je primerno preskrbljeno. Iz lett Planinski izlet SPDT Od 14. do 16. avgusta priredi SPDT planinski izlet v Bovec-Trento kot izhodiščni točki za izlete na bližnje vrhove, vključno Triglav. Vpišejo se lahko oni, imajo svoje potne liste. Darovi in prispevki V počastitev spomina hčerke Ainuce daruje Emilija Milič 1000 lir za Dijaško Matico. JJah; 17.30 Plesna , čajanka; ll! Mozart: Kor)cert za violin«/ orkester; 18.28 Glasba iz 18 40 Razne jazz-zasedbe; Morton Gould: Concertino ** K vir in orkester; 19.15 R*™? univerza; 19.30 Pestra i"~ 20.00 Šport; 20.05 Gershvvin: v ga rapsrtdija; 20.30 Razni slo” ski motivi; 21.00 Alba de Cw des: »Družinske vezi«, igra *i dej.; 22.30 Lahke melodije: f. Poje Mario Lanza; 23.30 za lahko noč. 'i' K s> r i. 11.30 Godba na pihala; 114*Ji morna glasba; 12 15 orlr«vi4. Kino na Opčinah. 18 00 »V vrtincu«, V Leigh, C. Gable. nildeleli TRSI Ul. »v Fran. čiška 20/111. tel. 37-338 »prejema Irv »erate. mat« oglase, osmrtnice m od 8. do 12.30 In od J®* 18. ure. ZOBOZDHAVNISKl AMBULATORIJ Dr. A. M. Sanci** zobozdravnik-kiruri , Ustne in zobne bole*011 zobne proteze. Sprejema od 10. do ‘J '• in od 15. do 19. or.' j Ulica Torrebianta 43'».' (vogal z Ul. Carduct tel. 37-118___> ADRIA scoli 49-letno Bice Mosetti lo. Ul, Bunarroti It: Mizzan por. Mauri iz Ul. Bosco 5. Zenica je ravnokar prečkala cesto ko je mimo privozil Coloni. oba sta zletela na tla in ženska se je pobila po bradi, ter si verjetno prebila čeljust. Z osebnim avtomobilom so jo odpeljali v glavno bolnišnico iin pravijo, da bo ozdravela v ddtirem mesecu. Motoristu pa se ni zgodilo nič hudega. Trg Venezia 2; Tamaro e N eri, Ul Dante 7; Harabaglia. Bar-kovlje. Nicoll v Skednju LEKARNE, ZAPRTE ZARADI POCITNIC Clpolla, Ul. Belpoggio; Depan gher, Ul S. Giusto 1; Alla Mad. dalena. Ul dell’Istria 43; Ptzzul-Cignola, Korzo 14; Rublno. Ul. Settefontane; Marrbio. Ul. Gin nastica 44. S kolesom v tovornik Na križišču pri Trgu Goldoni se je včeraj opoldne 20-letni Alojzij Slama iz Ul. Kchiapnrelli 54 zaletel s kolesom v zadnji del tovornika, ki ga ie vozit 49-letni Got-tardo Colonello iz Ul. San Marco 17. Šofer tovornika je ki so zastrupljala odno- lo *k vna^ala nezaupanje, ki ,K°nčno vse skupaj spre- Vrgla v mrzlično oboroževal- nov anje in priprave na iani Sp°Pad. da bi se ta vpra-tel. m°8ia rešiti lahko, brez N* ln l.ki gotovo privedlo do nadaljnje vse hujše zaoftritve v posameznih stališčih (govorimo v prvi vrsti glede na o-snovno razmerje med Sli in ostalimi, zakaj omenjene divergence med zapadnimi silami samimi so nasprotno lahko šamo izraz določenih naporov, da bi pretrdo zavzeta stališča ne kompromitirala začetne dobre volje), tako je bil tokrat prav iskreno občuteni duh sprave tietl. ki je to preprečil in se prvotna atmosfera dobre volje ter prisrčnosti ni skalila do konca konference. Trdna volja, da se od ženevske konferenčne mize, ne odide, ne da bi se bil prej dosegel zastavljeni smoter, t. j. uresničenje pogojev za naknadno postopno reševanje vseh osnovnih perečih vprašanj, ki predstavljajo permanentno nevarnost za mir in mednarodne odnose, dalje zmernost glede tona in metod v diskusiji, trezno obojestransko odstopanje od nekaterih pretiranih zahtev in gledanj, zavest, da je od samega uspeha konference odvisna v’ mednarodni ga iskreno, nitelji, če ne med njimi prvi. ko je šlo za to, da svet v svojih odnosih stopi po novi poti, po tisti, ki je bila začrtana v Ženevi. A če upoštevamo to, kakor tudi dejstvo, da je doslej v zgodovini človeškega razvoja človekov razum ob vsaki prelomni odločitvi stopil na stran objektivnega razvoja, potem moramo verjeti, da so ženevsk-sklepi zares iskreni in trajnega značaja. To tem bolj. ker so izraz naj pristnejšega hotenja milijardnih množic vrega sveta, a tega se zavedajo vsi ki so v svojstvu njihovih naj-višjil} predstavnikov za usodo teh množic odgovorni. 23. t. m. so v Beogradu na tajništvu za zunanje zadeve izmenjali trgovinske ratifikacijske listine med Jugoslavijo in ZSSR. Jugoslavijo Je pri tem zastopal dr. Milan Bartoš, ZSSR pa sovjetski ambasador v Jugoslaviji Valjkov. Na sliki desno dr. Milan Bartoš, na levi veleposlanik Valjkov ob podpisu ratifikacijskih listin N00SKI SOCIALISTI SE PRIPRAVLJAJO NA VOLITVE Kongres PSF ni prinesel dokončnih zaključkov S krščanskimi derhokrati je sodelovanje nemogoče, toda tudi sodelovanje s komunisti jim ne gre v račun * Ostanejo jim le V Franciji bodo prihodnje leto parlamentarne volitve. Vse francoske politične stranke se že sedaj na to zelo vneto pripravljajo. Med temi tudi francoska socialistična stranka, še posebno, ker je precej tehtnih razlogov, da teh volitev ne jemlje preveč nalahko. Poglejmo, zakaj! Takoj po vojni, leta 1945, -o francoski socialisti dobili 4 ki. Negativni rezultati na vo-j nemške m socialne demokra- Ltvah to brez drugega izraz njenega sodelovanja v vladi in povezave z meščanskimi strankami, predvsem s krščanskimi demokrati. Zaradi tega se je vodstvo stranke odločilo za spremembo svoje politike in prešlo v opozicijo. Glede na to, da se je omenjena sprememba političnega kurza pokazala kot uspešna. milijone 501411 ali 23.21 od-1 Poidanf' razumljivo, čemu je stotkov vseh oddanih glasov; na volitvah leta 1951 je to število padlo na 2.201.686 ali 13.91 odst. vseh glasov. Razloge za ta padec je treba i-skati v prvi vrsti v stranki sami, oziroma v njeni politi- nadaljnja ugoda držav in 11 ud stev, vse ter je pripomoglo, ds v najkrajšem času iu V?*1 s* )e bil pripravil ooign pogajanja, predvide-bo ,ie, itevdne ovire, ki jih le v j . Premostiti, a zaupal !'ij0 d°bro voljo ljudi, ki no-lastni,°“govornost za usodo na , , narodov in človeštva latnn 'n se zadovoljil že ni li, Vtem' da 30 ti odgovor-de l Je: spričo strašne uso- Ulini ,ki bi na sedanji stopnji doletet6®.4 napredka mogla na * . človeški rod, pristati Vesi ,anek in razgovor. Tem Ve-Iv bdo navdušenje in fe,«kiet ko se je ves čas kon-Ita/ni Pri vseh udeležencih da „ najvčja pripravljenost, ter e, utre pot k sporazumu Odstranijo nenormalne o- mi'jin*, 'ki niso oznanjale vaobrega Pesinit 80 'jmlje. nepopravljivi le ki so zatrjevali, da fotn0 ženevska konferenca Ne°!°. zataknila ob vprašanju biU ^le, posčbno ker so n J,* ** takoj v začetku pr.ka-, stališča V tem vprasa-Ctt Ud‘ tokrat povsem naje n>. V resnici pa ti ljud-do h upoštevali nečesa, kar VtC1*! v odnosih med in Zapadom ni bilo načini hamreč povsem konfer- 'n metode, ki so p0 čem.1 Prišli do izraza da i,» „r. Se je dalo sklepati, no-na Brišii do izraza in Je “deleženci to pot ne ko bi . aČke in miši, t. j., ka-Vej da druge izigrali, maršali *e resnično trudijo po-trebn, „ *v°jih glediščih po-o!*iial» e točke, ki naj bi tum. *er zagotovile spora- »tejsj1 tudi najprepro- bi niso pričakovali ^rez «Sa 8tvar stekla gladko. ll H k n Itn 11 ! ■ I _ _ 4 M lr o se je konferenca zaključila z uspehom, kakršnega tudi največji optimist ni mogel pričakovati. brez dvoma bi napačno mislili, ko bi na osnovi doseženega uspeha i verjeli: da so z njim bile odprivljene vse za* preki> na 'potf do' konČfiegž pomil jenja - v svetu. Ogromno je še delo, ki ga bodo morali opmvitj, tako Oštirje zunanji ministri na osnovi šmerffic, ki so jih proglasili štirje «ve-liki» glede evrop-ke vabnosti in Nemčije, glede razorožitve in razvoja stikov med Vzhodom in /.»hodom, kot vse o-stale države, mednarodne u-stanove in institucije, vse javne in politične organizacije ter ljudje v svetu na sploh preden bo v mednarodnih odnosih. zavladalo stanje, kakršnega si od pamtiveka žele vsa misleča bitja. Vendar so bile v Ženevi postavljene osnove od katerih ne bo lahko odstopiti, ne da bi v‘es svet soglasno obsodil tistega, ki je obljubo prelomil,, in na teh osnovah bo moč zgraditi vse. česar doslej ni bilo mogoče; mir in splošno duhovno ter materialno blaginjo za vse narode in za vse ljudi. Ne moremo še mimo neke. ga biitvenega dejstvo, ne da bi ga omenili. Povprečni človek se vprašuje: kakp, da se je ženevski duh treznosti in dobre volje uveljavil šele da nes, tik preden je človeštvo stopilo na sam rob svoje dokončne propasti, in ali si lahno obetamo, da so dobri Ženevski sklepi zares ickren ter trajnega značaja, da niso kakor se je v politiki že tolikokrat zgodilo, samo taktičen manever, ki naj znova podpre določen sebični smoter na tej, na oni ali hkrati na obeh straneli? Ne aa bi pomen ija, t. j. Ije, ki > «J0. ih' i«1*1 5 trt' ,ir ci' NOVO NASELJE SREDI EGIPTOVSKE NAJPRIMERNEJŠI SPOMENIK EGIPČANKI, KI JE PADLA POD ANGLEŠKIM SVINCEM Načrti Naserjeve vlade so sicer drzni, vendar nujni, kajti prenaseljenost ob Nilu je tolikšna, da je treba puščavi iztrgati čim več obdelovalne površine V soboto 23. t. m- so v Om Saberu imeli dvojni praznik. Prvič: tretjo obletnico revolucije. drugič: vselitev novih prebivalcev v to novo naselje. Ce bi hoteli najti na zemljevidu Egipta kraj pod imenom Om Saber, bi ga zaman iskali, kajti na zemljevidu ga sploh še ni. Om Saber spada vrsto novih naselij, ki jih egiptovske oblasti po revoluciji gradijo za svoje felahe (skrajno siromašne kmete povečini. brez zemlje) v neposredni bližini Nila, vendar pa še vedno v puščavi, t. j. v tistih predelih Egipta, do koder je prodrl puščavski pesek in kamor spet prodira a- grarna revolucija novih egiptovskih oblasti. Om Saber je pravzaprav ime neke žernke, ki je nekega decembrskega dne pred štirimi leti. padla pod angleškim strelom, ker je zahtevala naj se Angleži izselijo iz Egipta in naj puste zemljo Egipčanom. In vas Om Saber je najbolj dostojen spomenik tej ženski. Pred triindvajsetimi meseci je bil kraj, kjer je danes zgrajenih 230 stanovanj za fe-lche, še prava puščava. Tedaj je prišla sem večja skupina delavcev in tehnikov z nekaj orodja, s kakim starim traktorjem in žerjavom in z redno mnogo volje do dela. Neprestano, noč in dan, v treh osemurnih izmenah so ti ljudje z vso vnemo delali in najprej zgradili 18 km dolg kanal, ki dovaja vodo’ vse od enega odcepka Nila v puščavo in daje življenja tisočem hektarov obdelovalne površine. Ob robu obdelane površine so nasadili dolg pas dreves, ki naj bi služil kot obramba proti puščavskemu pesku. Z manjšimi kanali, ki so povezani z osrednjim kanalom, So napeljali vodo v obdelovalno zemljo, koder so posadili grah. buče, kumaie in razne druge kulture in seveda tudi trte in oljke Kot smo prej rekli, so de- kmetom zemljo, ki Jo Je vla-reforme, ki jo vlada že brezzemljašem - felahoni ki so jo doslej obdelovali imo meri ooe-ekupinama bilo povsem enot. I,ernške da' zlasti glede Pi'ea,.ga vprašanja, niti med *il. Vtvb>l pred dvema letoma bila tod puščava. 18 km dolgi kanal vrezan v puščavo in obdan ementnimi. ploščami, je spre- fč 1.. A:___JK.i... ga, ker je ogromna večina dežele dejansko puščav*-- Zato fkušajo oblasti) preseliti del prVbivalštva Iz prenaseljenih predelov v tiste predele, ki jih iztrgajo puščavi, v tt pre* tlele naseljujejo samo izbrane ljudi.‘ki so pfTmerhT"za taTtb pionirsko delo. V nove vasi preseljujejo mlade, 20 do 28-letne kmete, ki so oženjeni in so se že prej ukvarjali s poljedelstvom. Vsaka družina, ki se preseli v novo vas, do- bi popolnoma opremljeno stanovanje, vsaki vasi pripada 1.500 fedanov obdelovalne zemlje, od katerih je 1.000 fedanov razdeljenih pa 200 poljedelskih družin, 500 fedanov pa spada v skupno obdelovanje, tako da ima kmetska družina 5 fedanov svoje obdelovalne zemlje in hkrati še možnost obdelovanja skupne lastnine, V soboto 23. t, m. se je torej v Om Saber vlelilo 230 družin s približno 1.500 člani in ti,, ljudje bodo prvi uživala plodove velikih uspehov napornega dela revolucionarnih egiptovskih oblasti. BREZ STREHE razcapancih Čeprav disertacija ne odkriva nič novega, je njena pozitivnost v tem, da je bilo tu di na tako visokem mestu sproženo vprašanje, ki ne daje 1 arizu naj lepše ocen* "jv, Vi v.Za neko tretjo reši-?*rilkn .' b'la sredi med a-0vln rusko, namreč, da e omenjeni vprašanji v Di JStodasno-.hferen zatetkom ženevske n'bti .nce se je med zapad-s*t'ini j plornatskimi, novinar-J6v*lo h osta'hni krogi zatr-hilcj ’ da bodo zahodni držav-'botno s*°Pali na konferenci • Tod10 to v vs«kem pogle-*° Prih!!: ,sodeč po vesteh, ki jz 2enp, e med konferenco kot So e' ni šlo vse tako, teh v« - krosi predvidevali. v'dno j , ie bilo n. pr. raz- ®dSariL z2.dovol.ini z govorom hicnii h aurea. ko ie ta o- da • “ 1 Američani niso bil 'bonii ea. ko je ta o- eviopSkpmožnost zagotovitve hfkega „ vstnosti s pomočjo ?ehjal t”rEanizbia. ki bi za-^Oadu atlant3ki pakt na fžhodu. v varšavski na V *tran, rancoz' Pa so s pvo-4 ie t» zameril1 Edenu češ i^nost a pr,ez8odaj omeni) 'Oenrga dptnilitarizacije do-l*1 Vzhodom 1 ■;tw ar hi se mora- ti* ’ Do r,;.u °i se n z» zadnTem mneniu- P“-ie hib? • 10 r*zervo. In ta-'i ali ■ ma,Mikaj. kar je binenja n bistveno delilo med Rusi ampak tudi r bi to' Toda ka- vsaki drugi pri- Pariški brezdomci, ki gi v vročih poletnih mesecih »izberejo« za stanovanje mostove in obalo reke Seine, pozimi pa zadušljive predore pariškega metroja, oni nesrečni prebivalci Pariza, katere tuji turisti tako radi fotografirajo kot posebnost Pariza skupno z drugimi pariškimi znamenitostmi, ti umazani in redkokdaj trezni berači, ki se hranijo z na pol gnilimi o-stanki, ki jih nabirajo po pariških smetiščih, to in podobno podzemlje Pariza, je oilo snov za doktorsko tezo na Sor-bonni. Ta teza je bila prva tovrstna teza v vsej dolgi zgodovini tega znanega vseučilišča. Nenavadna vsebina in nenavadna tema je pritegnila v amfiteater Sorbonne toliko občinstva, kot redkokdaj katera disertacija. Disertant svetnik centra za profesionalno orientacijo Aleksander Vexliar je po ostrem dvoboju s profesorskim zborom, kateremu je predsedoval francoski znanstveni sociolog Davies, dobit visoko oceno za svojo tezo, pa čeprav je žirija pripomnila, da so bili podatki v disertaciji nekoliko pomanjkljivi. Disertant je začel s svojo tezo vse od Diogenesa, za katerega je trdil, da je bil prvi 'znan brezdomec v zgodovini. Nadalje je trdil, da je Eac.z štel leta 1273 200.000 prebivalcev in da je b-ilo tedaj V Parizu 50.000 potepuhov. V začetku tega stoletja je štela Francija okoli 800.000 brezdomcev, od katerih je živelo samo V Parizu 100.000. Danes živi v Parizu okoli 100.000 brezdomcev, od katerih je od 10 do 20,000 povsem propadlih ljudi, ki žive od dneva v dan ob Seini. Branilec teze je v svoji disertaciji trdil, da je podrobno proučil takih 60 primerov, zaradi česar mu je žirija očitala, da je to število mnogo premajhno za tako disertacijo. V svojih navedbah pa je disertant prišel do sledečih zaključkov: Trditev, da se ljudje predajo takemu nečloveškemu življenju iz tako imenovane ljubezni po svobodi, kar je bilo motiv za številne cenene reportaže in romane, je popolnoma neutemeljena in je le nekaka pripovedka, ki so jo »vrgli v promet« bogati, dobro hranjeni ljudje, željni senzacionalnih vsebin in motivov. Prav tako so neutemeljene trditve. da srečujemo med temi razcapanci tudi ljudi, ki hranijo stotisoče frankov. Te ljudi Vexliar razvršča v štiri skupine: Prvo sku- pino tvorijo nekdanji potepuhi, ki so se od časa do sa ukvarjali s poljskim delom in ki se zaradi svoje starosti ne morejo več trajno zaposliti; dalje mladi poljski delavci, ki so prišli v mesto samo za določeno delo in so nato ostali brez zaposlitve; dalje nesposobni poklicni delavci, ki so bili zaposleni le od časa do časa ter starci brez sredstev. V to skupino spadajo še bolehni in dela nezmožni ljudje brez kakršnekoli pokoj-ine ali drugih sredstev ter tujci, ki nimajo dovoljenja za zaposlitev in končno politični obsojenci. V drugo skupino uvršča disertant ljudi z individualnimi problemi in psihološkimi spori: sem prišteva ljudi s sentimentalnimi razočaranji, ki privedejo človeka k pijančevanju, nadalje raznovrstne nezadovoljneže in potepuhe, ki jih je bilo nekoč mnogo več; ljudi, ki življenja ne jemljejo resno, asocialne tipe, ki povsod iščejo samo prepir in končno — stalne žrtve ne-koholiki. V tretjo skupino pisec uvršča razne psihopatološke primere ,med katerimi zavzemajo prvo mesto vprav kronični al-koholičarji. V četrto skupino uvršča pisec številne potepuhe: ljudi, ki se umaknejo pred izvršno oblastjo zaradi kakih prestop- socialistična stranka postala tako oprezna, kadar gre za določene ministrske kombinacije in da se je celo pomišljala stopiti v Mendes-Franceo--vo vlado, ki jo je sicer podpirala. Dve osnovni vprašanji sta, ■« postavljata pred socialiste glede na bližnje parlamentarne volitve; s čim se predstaviti pred svojimi volivci, in drugič, kako se predstaviti — sami ali v zavezništvu r. neko drugo stranko, pri čemer se spet postavlja vprašanje, katera bi bila ta stranka. Obe osnovni vprašanj sta torej vprašanje programa in vprašanje taktike. Zadnji kongres socialistov, je bil med 30. junijem in 4. julijem letos, je posvetil rajvečjo pozornost prav tema vprašanjema. Na kongresu se je pokazalo, da je današnjemu vodstvu z Guv Molletom na čelu največ do tega. da bi še stranka še pred začetkom vojilne borbe okrepila, da bi < e čim hitreje otresla negativnih posledic, ki so jih po-\?joči)i pretresi in razcep iz Rta 1954. V stranko so bili ponovno sprejeti vsi izključeni člani, med temi tudi nekaj zelo vidnih imen francoskega političnega življenja. Vodstvo s« je postavilo na stališče, da je »enotnost vseh socialističnih sil pred samo volilno borbo nujno potrebna«. Na kongresu sicer ni bil iz-* dan nikak volilni program, vendar je treba smatrati, da imajo sprejete resoluci;e, v kolikor so bila skoraj vsa vprašanja obravnavana v luči bodočih volitev, bolj ali manj programski značaj. Resolucija o notranji politiki postavlja štiri naloge, ki jih je treba istočasno rešiti, a te so: boljša razdelitev nacionalnega bogastva. povečanj* nacionalnega dohodka in zagotovitev polne zaposlenosti ter potrebni ukrepi za odpravo kapitalizma in uresničenje socialistične družbe, t. j. eko- ZDRAVNISKI KOTIČEK Amorjeve puščice z medicinskega gledišča ocene kov; nadalje razne roparje-začetnike, nekdanje kršilce zakonov, ki iščejo v tej sumljivi sredini zatočišča, primitivne, naivne zločince, ki se v nobenem primeru ne morejo uvrstiti med prave knngpnpl-ce, ker so prestopki, zarždi katerih so bili obsojeni. f°8o| sto zelo smešni, kot ntT primer obsodba «treh mesecev zapora zaradi kraje iz zaboja smeti«. Branilec teze Vexliar je skušal v svoji tezi nakazati tudi «zdravilo» proti temu zlu. Za «mlade člane« te velike družine, ki so po navadi podeželski ljudje, ki od časa do časa najdejo kako kratkotrajno zaposlitev, bi se po njegovem mnenju mogla najti rešitev v tem, da bi jih korenito iztrgali iz te sredine. Za okorele, stare člane te skupine pa bi bil proces mnogo počasnejši in bi se moral izvesti v več etapah tako, da bi vsakemu posameznemu primeru “ I posvetil posebno pozornost. ’ Ne bomo trdili, da je disertant prikazal neko povsem novo rešitev, niti da je svojo tezo dodobra utemeljil, vsekakor pa je pozitivno v tem, da je na takem visokem mestu kakor je Sorbonna vendarle spravil na površje resen problem francoske družbene problematike, problem ki označuje tuilr tragično plat Pariza. menil to ruihcnofcivo fmščobo v vrt. Na obeh straneh kun«r la ne vrstijo vrtovi z najrazličnejšimi kulturami, kajti pesek je postal ploden in ople meniten z vodo in umetnimi gnojili. Vas z 230 stanovanji se zdi podobna modernemu mestecu. Vse hiše so pritlične in podobne druga drugi kot jajce jajcu. Nad vasjo se dvigata le minaret mošeje in velikanska cisterna za vodo. Cc bi hoteli opisati vae, bi morali opisati življenje v njej, toda tega življenja doslej praktično ni bilo, ker so se prvi prebivalci vselili v vas šele pred dnevi, .drapinn. jim je 'že v zhčefku'* orfien^nd skupina ljudi pripravila vse: od stanovanja do polja ifl vo- aei j i k -jr f I t w r VSs ^mJ.Saber j>& ni edina nova vSs. Seda^ »dokončujejo tri take vasi. V programu pa imajo gradnjo cele pruvitjee, v kateri bo 18 «markazoV», t. j. okrajev in vrak okraj ho imel 18 vasi. Glavno mesto province bo El Tahrir, ki se bo preimenovalo v Nasr, kar pomeni v arabščini «zmaga». «Nasr» je bilo geslo svobodoljubnih častnikov, ki so v noči na 23. julij 1952 napravili državni udar, ki je bil začetek revolucije v Egiptu, S' to provinco, pri čemer računamo predvsem na novo obdelovalno zemljo, bo Egipt pridobil 1,200.000 fedanov obdelovalne površine. Kaj pomeni to za Egipt, nam pove primerjava s sedanjo obdelovalno površino v Egiptu, ki ob-srga komaj 6 milijonov fedanov obdelovalne zemlje, kar predstavlja komaj 3.5 površine vsega egiptovskega ozemlja. Kot vemo, je Egipt, kljub svoji veliki površini in razmeroma majhnemu število prebivalstva, zelo gosto naseljen, to pa vprav zaradi te- AU veš, da nekaj ljubavnih sestankov na teden izredno razgiba tvojo duševnost? Do tega spoznanja je prišel po dolgoletnem opazovanju mladih ljudi ameriški univerzitetni profesor Samuel Lowrie. U-gotovil je, da že najnežnej-še vezi plahega obojestranskega zanimanja izredno ojn-čujejo samozavest, pospešujejo cirkulacijo krvi ter ugodno delujejo na telo in dušo. Razne telesne in duševne sposobnosti študentov na Bowling Green univerzi so se takoj povečale povprečno za 25 odst., če so študenti redno imeli vsak teden nekaj sestankov. Vendar pa pri tern intelektualna delovna sposobnost in koncentracija ne rasteta v 'sti meri kot se spreminja flirt v ljubezen. Ob pričakovanju ljubljenega prične srce zaljub-Ijenke utripali hitreje. Zdravniki so z registracijo pulza dokazali, da veselje pospešuje utripanje srca in ojačuje krvni obtok — 'človek od veselja lahko zakipi, istočasno pa lahko takemu, zaljubljencu stiska strah srce pred morebitnim polomom v ljubavnih zadevah. Ljubezensko trpljenje in ljubezenska-sreča 4>ač nista daleč narazen. Ob ^ ničemer nam srce ne zastane tako neposredno in boleče kot ob razočarani ljubezni. Splošno znano je, da povzročajo A-morjeve puščice, če zadenejo, «sladke bolečine«. Ce jih izru-i jemo — toda strelice imajo kavlje, pa še kakšne! je to tudi dandanes kljub narkoti, kom, penicilinu in sulfonami-dom velika tortura, ki išče sebi enako, »Zaljubiti se, je strašno enostavno, toda od ljubiti se, je enostavno strašno« pravi star angleški pregovor. »Zlomljeno srce«, o katerem pojejo pesniki, resnično obstaja. Srčno bol povzroča tre-nutno krčevito skrčenje srčnega ožilja, srčna mišica dobiva tedaj manj krvi, zato nastopi pomanjkanje kisika ki lahko pri daljšem trajanju privede do srčne nevroze, k. oškoduje srčno mišico. Kirurgom so znane majhne razpo-ke na orčnih stenah. Povezane so z neke vrste krvavenjem. Ker imajo ženske bolj občutljivo srčno ožilje, registrirajo tudi ljubezen tako s pozitivne kot z negativne stra- ni mnogo jače kot moški. Njih celotno čustvovanje je bolj neposredno izraženo. Pri ženskah lahko z elcktrokardiogra-mom bolj pogosto opažamo bolezenske spremembe na srcu kot pa pri moških. Po mnenju nekaterih ameriških zdravnikov lahko nesrečna ljubezen povzroči bolezen ba-zedovko. Po tej domnevi lahke močni duševni pretresljaji mobilizirajo ščitnice, s čimer se sproži tako imenovana*1 verižna reakcija, ki privede do bazedovke. Nepojasnjeno pa je se, če lahko privede do podobnih komplikacij tudi razočaranje v poklicu, ki so s» mu moški predali «z vsem srcem«. Tako prinašajo Amorjeve strelice hkrati zdravje in bolezen. Zato je potrebno previdno prizadevanje obeh partnerjev, da obdržita življenjsko srečo, ki jima jo nudi ljubezen in jo skušata ohraniti vse življenje. To je po mnenju prihologov najbolj mogoče takrat, če se ljubezen v merilu njene intenzitete trajanja in individuatnosti poduhovi in končno privede o-ba ljubeča se v novo višio jkupnost —jv harmonijo srečnega zakona. Mož in žena pa tudi v zakpnu ne »meta pozabiti na medsebojni flirt, ki je najučinkovitejše sredstvo za obnavljanje sreče in zadovoljstva. • • » Danes tudi laiki vedo, da kreda ni več le šolsko pomožno credstvo, ampak da je kreda geološki produkt, ki vsebuje mnogo sile, ki jo je zemlja nakopičila v sto milijonih let. Posebno dobra stran krede je v tem, da zadržuje toploto. Zaradi tega jo mnoge uporabljajo za kopeli. Ce je temu tako, kdaj in kako smemo uporabljati kredo? Kopel * kredo naj ne traja več kot dvajset minut, ker sicer utruja. Prednost take kopeli je v tem, da si jo lrhko pripravimo tudi doma. Po>-ebno učinkoviti so tud-obkladki krede, ki jih polagamo na bolna mesta. Važna je tudi suha terapija s kredo. Kreda izziva v tem primeru segrevanje bolnega organa in zato odganja škodljive tvari. Zaradi tega kreda zdravi tudi revmatična obolenja, ženske bolezni in vnetje živcev, cije. Od vseh teh zahtev predstavlja določeno novost samo zadnja točka, in to ne toliko po tem. kako je formulirana, ampak bolj zaradi svojega bistva- Poudarja se namreč, da «sbcialistična stranka pripravlja nastop nove družbe, ki bo izpolnila politično demokracijo z ekonomsko in socialno demokracijo«. Tu je do neke mere tudi pojasnjeno, na kakšen način se to namerava doseči: «Ona. (t. j. socialistič- na stranka, op. ur.) namerava.« je rečeno, »podpreti razvoj vseh inštitucij, kjer se j* začelo izvajati delavsko samoupravljanje. Ona prav tako namerava organizirati potrebno ekonomsko vzgojo, s katero se bodo proizvajalci pripravljali za naloge upravljanja in odgovornosti, pred katerimi se bo znašla socialistična družba« Poudarek na socialističnih ciljih stranke, kakor tudi glede nujnosti razširitve delavskih kompetenc v upravljanju s proizvodnjo, je predvsem posledica nekega dejstva, ki j» bilo prikazano v teku kongresne diskusije, da namreč od 11 milijonov francoskih delavcev skoraj 5 milijonov ne voli ne za socialiste ne za komuniste, oziroma da ti sploh ne volijo. Očitno je, da so se sccialisti s pomočjo svojega novega programa odločili pritegniti vsaj del teh pasivnih delavcev na svojo stran. Koliko bodo v tem uspeli, bo pokazal volilni uspeh. Vprašanje zaveznikov na volitvah je po kongresni dieku-siji ostalo bolj ali manj odprto. V glavnem se postavljajo dve možnosti: ali ostati sami in se spustiti v volilno borbo na svojo roko, ali si pa še o pravem času izbrati partnerja, ki bi se z njim volilni program mogel uresničiti. Druga možnost ima največ pristašev med onimi, ki menijo, da bi volitve leta 1936 pt^ stavile stranko v položaj, ko bi ponovno mogla stopiti t vlado, kar samo po srbi zahteva razčiščenje situacije glede morebitnih partnerjev v novi koaliciji. Vprašanje je samo, koga izbrati. Krščanske demokrate? Kongres se je jasno izrazil, da to ne more priti v poštev, ker so se ti dokončno uvrstili med sile desnice. Komuniste? Kongres je odločno odklonil vsako skupno akcijo s KPF. Sicer pa je njimi nekoliko drugače kot krščanskimi demokrati. Ko-mun:*ti namreč danes vodijo zelo intenzivno ter uporno kampanjo za enotno akcijo • socialisti, kar ima svoj vpliv tudi v vrstah socialistične tranke. Vodstvo socialistične stranke je doslej zavrnilo vse pozive na sodelovanje in namerava pri tem tudi vztrajati, toda na zadnjih kantonalnih volitvah se je pokazalo, da terenske organizacije ni-sj vedno pripravljene slediti direktivam najvišjega vodstva. Lahko bi se potemtakem tudi na skorajšnjih parlamentarnih volitvah zgodilo to, k*f se je aprila letor, se pravi, da se bodo posamezne socialistične organizacije povezale s komunisti, pač kakor bodo to narekovale okoliščine, ki izhajajo iz določene posebne situacije. Verjetno je socialistično vodstvo prav zato posvetilo vprašanju zavezništva komunirti še prav posebno pozornost. Obstaja še možnost sporazuma z »mendesističnimi« radikali. V njihovih stališčih brez dvoma obstaja neka sorodnost. Toda prav tako tudi drži. dfl svoj čas socialit-ti le niso hoteli stopiti v Mendčs-Franceovo vlado, ne da bi se prej sprejeli neki njihovi pogoji. Gotovo, da je sporazum med «mendesisti» in socialisti mogoč, ni pa povsem gotov. Kongrec se o tem ni odločno izrekel, še več. o tem soloh ni zavzel določenega sta lišča. Po vsem tem se zdi, da si socialistična stranka *e ni dovolj na jasnem glede nekaterih osnovnih vprašanj, ki bi jih morala še pred začetkom volilne kampanje rešiti. Prisebno se to nanaša na vprašanje. za kaj se želi boriti in kako. Potrebno je, da to čim-prej stori, če noče. da se na volitvah 1956 ponovi rezultat iz leta 1951, ali morda še slabši. Ameriški predsedniki bodo dobivali pokojnino Ameriški senat je soglasno sklenil, da bodo vsi bivši predsedniki ZDA dobili pokojnino 22.500 dolarjev na leto. Vsi bivši predsedniki bodo imeli tudi svojo posebno pisarno z ustreznim številom tajnic*-in bodo lahko uporabljali telefone — brezplačno. Sedaj sta živa samo dva bivša predsednika ZDA. Harry Truman in Herbert Hoover. Zi-ve pa so tudi tri vdove treh bivših predsonikov; Wilsona, Coolid-geja tn Roosevelta, KiMifro im PRIMORSKI DNEVNIK Po dolgih Republikanci QbWs lotih slovenski šoli v Tržiču sobotnem in nedelj- ..... S kem gostovanju Marsikomu na Goriškem ni erulov* in ostalih šovinista SNG i/ po volji obs,(,j ’loven*k* »o- in kljub napačnemu poj,m ^ if razne, ilaliianske stmnlrt* nnnin _ KONEC DIRKE «PO HRVATSKI IN SLOVENIJI Sredozemske igre (Fr.) 53 ”6; 6. Kampad«1'1’ (Gre.) 54”4; 6. Kosmas (G«J roo"8. Palica: 1. Chiesa (It.) 4.2811 Rubanih (Gre.) 4.25; 3. Sili«’ (Fr.) 4,20; 4. Kuslathiadls (Grt 4, 5. Gras (Fr.) 4. Kopje: 1. Macquet (Fr.) 2 Ziggiotti (It.) «8.22; 3. Ap*1' laniz (Sp.) 62.64; 4. Sirovats* (Fr.) 62.60; 5. Guesnard 60.98; 6. Ismail (Eg.) 60.54. Štafeta 4x100 m: 1. Ital')1 (Ghiselli, D’Asnasch, Monta0’’ ri, Gnocchi) 41”; 2. 42”6; 3. 1 gipt 42”8. Štafeta 4x400 m: 1. Francij1 3,I2”8: 2. Italija 3’14”4; 3- 1 gipt 3’16"2. PLAVANJE 1500 m - TI. skupina: 1. teux (Fr.) 19’14”1'; 2. Collif?"0’ (Fr.) 19’31"4; 3. Montseff*' (Fr.) lfl'40”; 4. Granado* Jf (Sp.) 19’41"9: 5. Granado* 1 (Sp.) 21’15”9. 200 m prsno - I. polfinali' Dominguez (Sp.) 2’5I"; 2. žari (Ii.) 2'52"8. - II. polfin®1 1. Broussard (Fr.) 2’49”6; Markovizos (Grč.)2'59”l. 4x400 m mešano: 1. Franc'i| (Bozon, Broussard, Lusieru * minenle) 4'35”8: 2. Italiia(^,! saria. Lazzari, Gaglia. Rom*0' 4'43”4. VATERPOLO Francija - Egipt 2:2 (1:2) Španija - Egipt 6:2 (2:2) Se nekaj rezultatov s Sredozemskih iger v Barcelloni: KOŠARKA Libanon-Francija 59:48 (32:15) Turčija - Sirija 68:49 (30:24) Španija - Grčija 58:57 (23:32) Italija - Egipt 65:60 (37:22) Španija - Egipt 61:55 (27:29) Italija - Grčija 80:73 (41:37) Turčija - Libanon 54:41 (25:16) Francija - Sirija 86:60 (42:23) Končna klasifikacija: 1. Spa-nij 6 točk, 2. Italija 4, 3. Grčija 2, 4. Egipt 0. Lestvica od 5. mesta: 5. Francija 4 točke, 6, Turčija 4, 7. Libanon 4, 8. Sirija 0. LAHKA ATLETIKA 800 m - finale: 1. Kočak (Turčija) 1’50” (turški rekord); 7. Dijan (Fr.) 1’51”1; 3. Depastas (Grč.) 1’52”4; 4. Felicite (Fr.) 1’53”; 5. Garcia (Sp.) 1’53"3; 6. Dupoux (Fr.) 1’53”5. 10.000 m - finale: 1. Mimoun (Fr.) 30'23”6; 2. Garcia (Sp.) 31' 32”8; 3. Maliant (Fr.) 31’48”2. 400 m zapr. - finale: 1. Cur.v (Fr.) 52”4; 2. Bart (Fr.) 52”8: 3. Filiput (It.) 53"4; 4. Basset Po dolgoletni odsotnosti je goriško občinstvo zopet sprejelo umetniški ansambel SNG iz Trsta. To je dogodek, ki ga je nase ljudstvo že dolgo let težko pričakovalo in si ga vztrajno želelo. Ta želja se nam je, vendar uresničila z Gol-aoni-Ruplovimi tPrimotski-mi zdrahami*, ki jih je SNG uprizorilo v soboto In nedeljo zvečer v Standrežu. Mislimo, da ni potrebno, da tu govorimo o delu samem in o Ruplovem prevodu, ker se je nase časopisje že dovolj razpisalo o njem. Dovolj, da povemo samo nekaj besed o gostovanju, ki ga je SNG imelo pri nas. V svojih dveh številno obiskanih predstavah nam je z Goldonijevim delom pokazalo svoje izredno umetniško višino, o kateri sploh nihče ni dvomil, vendar ne bi nikdar pričakoval, da bo ansambel dosegel tako tesno vez z občinstvom in toliko sodelovanja z njim samim. 'To je brez dvoma eno nujbolj-ših spričeval, ki jih more neko gledališče prejeti s strani publike. Če pomislimo, da že mnogo let nas človek ni imel prilike prisostvovati kvalitetnim odrskim predstavam in da se zato ni mogel gledališko vzgojiti, imata sobotni in nedeljski uspeh dvakratno vrednost. Zato tudi ne moremo mimo dejstva, da je moralo SNG iz Trsta z ansamblom, ki je na tako visoki umetniški višini, nastopiti v predmestju Gorice ne v mestu samem kot bi se spodobilo. Za vse goriške Slovence, za katere je bila Gorica vedno kulturno sredisce, v katerem so se nasi predniki kulturno in politično udejstvovali, je to porazna ugotovitev. Iz našega kulturnega centra nas 1e skušal prepodili le fašizem kot najhujsi sovražnik slovenskega naroda. Po osvoboditvi je srce Goriške ponovno oživelo. Mladi rod se je ob pomoči starejših z vso silo in ljubeznijo oprijel prosvetnega dela. No je prišla demokratična Italija, z ustavnimi členi, ki ščitijo pravice narodnostnih manjšin, je bilo upati, da bo Gorica ostala še nadalje center kulturnega izživljanja goriških Slovencev. Toda slovenska pesem in beseda sta morali pod grožnjo bombnih napadov iz Ljudskega doma. središča kulturne dejavnosti, v 'zakotno dvoranico pri «Zlatem pajku*, kljub neštetim zapuščenim dvoranam v mestu. Ljubezen ljudi do kulture zaradi tega ni zamrla, trenutno so se zadovoljili pač s prireditvami manjših amaterskih skupin in z obiski gledaliških predstav v Trstu, upajoč na pomiritev in boljše sporazumevanje med narodi. Tako je prišlo tudi končno gostovanje SNG' iz Trsta na Goriškem, najprej v Doberdobu, potem pa o Standrežu. Toda prepričani smo, da izruzamo mnenje vseh gledalcev *Pri-morskih zdrah*, če poidemo, da smo želeli sprejeti drage goste na boljšem prostoru in u središču naše kulturne dejavnosti. Želeli bi njihovo čimprejšnjo ponovno gostovanje na Goriškem, toda tokrat v Gorim o. M. I\! KPOPISNf) NAVDUŠENJE NAD lZVEDHD GDf.DONlJFJVE K0MEI)]JK Nad 1500 gledalcev prisostvovalo v Standrežu sobotni in nedeljski uprizoritvi ..Primorskih zdrah" Avstralija je premagala * zilijo v tekmovanju za Davi*® pokal in bo v dneh 29. do 3 julija nastopila v Montr«® proti Kanadi. Oflcovorm uretlntu STANISLAV RENKO Tiska Ti*kanki zavod ZTT med drugim govorili pokrajinski tajnik organizacije bivših političnih preganjancev iz Gorice dr. Anversa, predsednik ANPI za goriško pokrajino Sclavnik, komandant divizije aGaribaldia Fantini - Sasso in drugi. Zborovanje Je poteklo v prijetnem ozračju antifašističnih borcev, ki so se zopet našli, da proslavijo padec režima, ki Je prizadel mnogo gorja po vsej Italiji, posebno pa na Goriškem, kjer Je bilo slovensko prebivalstvo prava tarča režim-skih voditeljev in pripadnikov. MotoGuzzi< KLASIČNI PROIZVODU POSEBNE CENE. Sezonski: »C AROELLINO* 99.509. »ZIGOLO* 137.000. »LUKSUZNI ZIGOLO* 133.000, »GALLETTO* 249.000, »AIRONE 230 za turizem* 349.000, »ŠPORT* 364.000. MOTORJI s tovornik'«® za 13 stotov. Okoristite s« s takojšnjo dobavo. Avtomehanična delavnic*' brušenje cilindrov DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna S. Giusto, Kor-zo Ilalia 106 - tel. 31-52. Danes zvečer bo ob 20.30 v DOBERDOBU delavsko ZBOROVANJE F I O T. Govoril bo član FIOT o volitvah v notranje komisije v CRDA, ki bodo v petek! UL. FABIO SEVERO TRST TEL. 30-903 oe nepo|asn|ena zastrupitev Po dveh dneh omotičnega stanja je v nedeljo le prišla k sebi 25-letna Egle Sala iz Ul. Michelstaedter 1 v Gorici, ki je v petek zvečer popila 25 uspavalnih praškov. Sala. ki se zdaj počuti še precej dobro, ni doslej povedala, kaj jo je pripeljalo do tega nevarnega koraka. T0URMALET |iC.2114m. CORSO. 17.00: »Strah*, I. Bergman. VERDI. 17.00: »Trije novci v vodnjaku«, cinemascop, G. Pete rs. CENTRALE. 17.00: »Tragična balada«. VITTORIA. 17.00: «Despera- dos na meji«, N. Foch, v barvah. KINO NA ODPRTEM. 21.00: »Parižanka v Rimu«. VE N TO) Ce ga niste »e videli — pohitite! Po slavnem roman® Margerite Mitche11 Med nedeljsku uprizoritvijo »Primorskih zdrah* v Standrežu Nekoč sta prišli Jelka in Olga na obisk, ko smo bili domači otroci ravno na obhodu okrog sadja na njivi. Pridružili sta se nam in nam morda pri ugotavljanju in pospravljanju kake zrele lige tudi pomagali. Toda ko smo prišli do trt in začeli zobati grozdje, ki ni bilo na oko ne rdeče ne zlato, je Jelka dejala z vso svojo ljubko zaskrbljenostjo; «Ce se jč zeleno ggozdje, se urngč.* Lahko si j< misliti, kako smo se otroci, domači in žlaht-nikl, kakor smo bili malo vzgojeni, ob teh besedah zabavali in smejali. Do danes so nam ostale vsem v spominu, čeprav so bile, česar takrat seveda nihče od nas ni slutil, v nekem oddaljenem in ne prav dobesednem pomenu nekako tragično preroške. Medtem smo bili napravili razem skupnih izletov še skupen pohod v cirkus «Zavatta». ki je nekaj let zaporedoma gostoval tudi pri Svetem Ivanu in sicer pod šotori na »Vali*. Obisk tega cirkusa, ki ni bil prvi. mi Je ostal do danes sicer v spominu, toda na razne podrobnosti, na katere kot se povsem otročji nisem pojagal važnosti, so me opozorili Grmekovi in Mašenka. Kot otroka so me kajpada najbolj zanimali nastopi z dresiranimi konji in s psi ter razni klovni in šaljivci. Zlasti enega se spominjam — rekli so mu «Pepi fiaca* —, ki je s svojo počasnostjo in nesposobnostjo, da bi kaj prav ali pravočasno razumel, zbujal salve smeha. Bil je daleč pred vsemi ostalimi cirkusanti moj ljubljenec, tako da sem komaj opazil mikavno deklico, hčerko cirkušovega lastnika Zavatte, Michelino, ki je čudovito poplesavala po veliki pisani žogi Boris in drugi večji dečki, pa tudi dekleta, so prihajali v cirkus v pretežni meri prav zaradi te deklice, ki Je bila sicer se skoraj otrok, je pa s svojo ljubkostjo in spretnostjo očarjevala gledalce. Bila je v kratkem pllsiranem krilcu, vstopila se je pred žogo, ki je bila v primeri z njo velikanska, skočila nanjo in počela na njej najrazličnejše umetnije in vragolije. Olga, ki ni bila v nasprotju z Jelko brez nečimrnosti male ženkiee, je vzkliknila, ko je videla, kako vsi okrog nje. dečki in deklice, moški in ženske, z občudovanjem gledajo malo umetnico na žogi in ji ploskajo; »Uf, kako piha!* Najrajši bi bila iz ljubosumnosti ln užaljenosti takoj za* Vladimir Bartol: MLADOST PRI SVETEM IVANU (Drugaknjiga) katerega pa je bilo toliko dreves, da niso pomenila izrazit «tabu» in smo se otroci lotevali njihovih sadežev tudi v še kar zelenem stadiju. Moram pa priznati, da je uživala mamina beseda med nami otroki tolikšno avtoriteto, da si Je zlepa nismo upali prekršiti, zlasti ne tiste, o kateri srno čutili, da se sikriva za njo mamina polna prepričanost in odločenost. Tako se je kdaj zgodilo, da je pridrvel Boris, ko je bil v fazi svoje najhujse deške neugnanosti, s svojim »curlom* na naš vrt, odložil bič, spravil «curlo» v žep in se lotil obiranja tega ali onega drevesa, ki je veljalo nam otrokom za »tabu*. še danes mi večkrat v šali očita, da sem ga šel tožit mami, s svojega pa dodam to, da se mi je zdela takrat nezaslišana drzovitost. če se Je. kdo, kdor koli bi že bil, spravil na »mamina* drevesa. Toda tudi to lahko povem, da je znal Boris hitro poravnati dolg. Ko si Je nasul hrušk ali česar si že bodi za majo ali za srajco, me je ozmerjal s «špijo», mi prlmazal eno ali dve okrog uses in nato spet pognal svoj curlo po «movl cesti* proti domu. Grozdje, ki je raslo iz ostanka nonotovega vinograda na »njivi* pred hišo. pravzaprav ni bilo »tabu*, ker trte ni znal nihče pri hiši po smrti pravega in nepravega nonota pravilno negovati. Trta Je nekam podivjala in grozdje, ki Je zraslo na njej, nJ bilo niti obilno niti posebno kaj prida. Zato smo si ga mogli otroci privoščiti, ne da bi mama posebej kaj protestirala, tudi ce ni bilo ravno zrelo. Po svoji mami sta imeli posebnost pogrkavanja, ki pa Je dajalo dekletcema neko posebno ljubkost in malce smešno nebogljenost. Bili sta zmerom napravljeni tako. kakor bi bili prišli naravnost iz Izložbenega okna; izbrano in okusno. Med nami sta se zdeli kakor dvoje elastičnih metuljev, kakor dvoje umetno vzgojenih cvetk, vtis, ki sta ga njuna na pol slovenska in na pol hrvatska govorica in njuno pogrkavamje se podcHavala. Bili sta neznansko tenkočutni, v najboljšem smislu dobro vzgojeni in zlasti Jelka je imela tisto neskončno dobroto srca, za kakršno je bil po vsej priliki ustvarjen izrek: «Ta človek Je predober za ta naš svet.* Naša mama je imela na vrtu nekaj dreves, ki so bila nedotakljiva ali »tabu* za nas otroke. Kakor vsi otroci smo se tudi mi v svoji neučakanosti radi lotevali sadja, preden je dozorelo. Ko Je uvidela, da nam ne bo zlepa iztepla iz glave te otroške navade in razvade, je kakor bog v svetopisemskem raju določila nekatera njej najljubša drevesa oziroma njihove sadeže za prepovedane. Tako drevo Je bila neka njej posebno dragocena figa. ki Je imela prve, velike sadeže, tako Imenovane «cvete», že konec Junija ali v začetku julija. Dalje so bila taka drevesa zimske hruške, ki Jih ,ie pa oče nekoč, ko so jih v mamino veliko Jezo in žalost pocestni mulci obmetavali s kamenjem in polomili, kratko in malo posekal. Njej posebno ljub sadež je bil tudi renglb, od