Dopisi črneče pri Dravogradu. Kresovi bodo zagoreli -Da starem gradu in pri Sv. križu v soboto zveCer ter oznanjali vest, da naj vsi naslednji dan pohitimo na narodni koroški tabor v Prevalje. 611 bomo, kolikoir mogoče, v skupinah. Kolesarji naj bi se zbrali akrog' sedmih na MežL Dravojp-ajčani bodo šli isti čas z avtomobili aJi vlakom. Crnečarri, Dobrovčani in Podklančani se boano pe(jald z vozovi, ki bodo okrašeni. Zbirališča: ob 6.30 v Črne_ah pri gasilskem domiu, Dobrova In Podklanec isti čas pred liiSo diružin. Kog-elnik. — Fantje in možje, dekleta in žene! Na svidenje ta dan na PrevaJjali. Sv. Lovrenc na Pohorju. Rane, ki j_h je zadalo nezaujmjije denarnim zavodom v dobi denarne krize, bo mogoč. zaceliti le z žlvahnfan novim deLovanjem. Zato danes opotzarjamo Ijudatvo na aledeče: Kmet bo vedno potrebaval posojda j>o nizki obrestni meri. Pod ugodnlimi pogojd jih bo dobil le doma. Zato pa mora zaradi napredka kmečkeg-a stanu ostati domač denar v domačem zavodu. Ta kmečka zavednost se mofra dvigniti! Kako naj govortmo o kmečki skupnosta, če bi nosili denar tujim zavodom. — Denar naj ne leži dama v sikrinji! Tam ne noei nobenih otoresti. I2_postavl_e__ je tatovom; saj čitamo vsaik teden o tajtvinah denarja po domovih. Na razpola^ro pa Je tudi za nepotrebne stvari, za zapravljanje. — Čemu bl nooili demar v tuje denarne zavode? Ali ni naSa kmečka hranilnica prav taiko varna? Letoa je poteklo 30 let; odkar j« bila ustanovIjena, pa ni še niti eneg^. vla_gatelja, kl bi mogreJ redi, da je kaj na avoji vlo_ri Izgubil od atrani hranilnice. Zgrajena je na neomejenem jaanstvu, to je, da vsi 61ani jarni-ijo z vsem svojim premoženjem. Posojila dobe do_nači ljudje, o katerih vedo ftlaaii načelstva, kaj premorejo in kako morejo dolg zopet odplačevati. — Obrestovanje novih vlog je prim.rno. Nove vlog. so vedno na razpolago. Tudi stare vloge se izplačujejo po dejansko reanični potrebi vlagateljev. Položaj se z dneva v dam izboljšuje in s sodelovanjem vseh bomo priSli zopet v normaJno poslovanje, ki bo v korist vsemu kraju. — Poudarjamo pa potrebo po varCevajiju. Brez tega nd nikjer iiapredka. Starši, p_edstajniki, učitelji, učite mladino var- čevati! Vpeljite domače hranilnike in ob koncu leta naj roma ta denar v posojilrdco, ki bo nosil obrestl iin bo na varnem. Mladina, poslušaj svarfla in opomine svojih predpostavljenih, ki ti žeOe le dobro! Fant, pomisli, da ne boš vedno mlad, čvrat in zdrav. PriSel bo čas, ko ti bodo moči opešale; takrat bo hrajnilna knjižica tvoja toJažndca in rešiteJjica iz težkega položaja. Stndenci pri Mariboru. že pred nekaj časom je neki časopaB piaal, koliko denarja bodo podedovali kapucini v Studenclh j>o rajnem posestnflcu Pavliču v Št. Liovrencu na Pohorju. Dotičnl Mat je vedel povedati tudd, da so hodili kapucini k dotičniku — morda se priporofiat za kak »spaminek« v oparoki. Da ne bodo ljudje slabo poučenl in odslovili kapuclnskega brata, če pride prosdt za živila, češ, saj ste veliko podedovali, moramo porvedati resinrico. Predvsem pribijemo, da nihče l__m_d kapucinov ni hodil obiskovat g. Pavli_a z namenc«m, da bi izrvabil iz njega denar. Možno je, da je kak brat prišei na zbirci k&kor sploh v vse hiSe tudi v njegovo. Zgoraj omenjeai časag>__ je pisaJ tudi, daso kapucini dofoili densr iz zapuš_ine. To ni res. Rajrri g. Pavlič je zapustil polovico vsote, za katero se bo prodala njegova imovina, cerkvi sv. Jožeua v Studencih, ne pa kapuc.nom. Drugo poJovieo pa je dobila cerkev Matere milosti v Mariboru. Gl_de visoke vsote, kl sta jo dobill obe cerkvi, je omectjeni list v zmati, ker ni odštel j-aznlh aodnih ki komiaijskiili atroškov. Dalje: Cerkev sv. Jožefa je še do danas podružnica sv. Magdalene v Mariboru. Očetje kapucini oskrbujejo samo Blužbo božjo v njej, a ni njihova, kakor je n. pr. kapucinska cerkev v Celju last loo. kapucinov. Kar je tarej cerk.v sv. Jožefa podedavaJa, od tega ne dobijo kapucini niti pare. Kapuctni airaajo nobene pravice razpolagati s k&kršno koli d-dščino, ki je naklanjena cerkvi ssv. Jožefa. Sicer pa s to dedščino, katero je rajatii g. Pavlič naklonil predvsem in edinole cerkvi, aaj bi «e prav kmalu nabavil tretji nov zvan, Ikateregra je zadnja vojiva vzela. To bi bik> najbolj potretmD. Hajdina. Nedelja, 11. septembra, je bila za gasilsko četo iz Gereče vasi prelep dan. Domači g. župnik je nainreC s škofovim pooblastilom rtovesno blagoslovil novo ročno brizgalno, ki si jo je četa na&avila. Boter, mla^i g. Musek, je s Svojim velikodušnim darom dal pobude in poguma tudi drugum, da so kar največ prispevali v ta gasilfiki namen. Prepcričevalne besede Kristusovega namestnika so šle vsej množici vernega. ljudstva prav do srca, tako da bo ta dan pstal v prijetnem spominu prebivalcem pri Sv. Kungoti, kjar je bila. služba božja in blagoslovijtev, kakar tndi ostalim domačinom in gostom iz iPeker. V nedeljo, 25. septembra, pa bo na Hajjdinl, če bo dovolj ugodno vreme, »mladaneki dan«, _d ga bo obhajala mladina fantovskih odsekov In dekliških krožkov iz vsega ptujskega okraja, % njo pa eeveda tudi prioatelji mladine. Pridite! Sv. Marjeta niže Ptuja. Začetek splošnega izfcopavanja krompirja zavoljo dozorelosti in gnitt)ct ist^a zajadi moče je _Kn-zroCil, da je cena ikrompirju padla za 5 par, od 60 na 55 par. Zato jj« nakladajije in proclaja moino pcnehala. V ponedeljek, 5. septembra, je bilo v Ptuju premojvanje konj. Pri_ron je bU rekorden, kakor tudi jnagrade: 10.000 <_šn! Nažl priznani išmarjetski -konjerejcl so odnesli vsa prva darila. Dobili so 2900 <Sn. Znamenje, da imamo v naši okolici dobre žrebce, kair je poleg dobre nege prva podlaga, za usgješno konjerejo. Le Skoda, da se neItaterl femetje še vedno nočejo zavedati, da je jkonjereja tzmed -vse živmareje še na_balj dobičBcanosna v današnjih časfla. Marsikateri kmet še "Vedno tarna o krizi, noče pa se malo pobrigati Ea zboljžanje kanjereje. Da bi da_ pripuščati svoJje kobile pri dobrih žrebcih in s tem vzrcdil do[ber koaiJSJri materiaJ. — Premovanje rodovniške jgovedl pincgavske pasme, ki se je po treh letih zopet vršilo piri nas 1. septembra, j_ prav tako jpokazalo uspeh v napredovanju. Vendar pa mo_ra_mo reči, da. srno v konjereji precej naprej. ¦— "Dne 9. septembra se je nahajala v Ljubljani na ibansld upravi naša občinska deputacija, ki je fcteaTrantrala glode novega mostu čez Pesnico, I Iglede pog-lobljenja Pesnice na Forminu in glede (okrepitve obrambnih naprav na reki Dravi. Odjposlanatvo je bilo prijamo sprejeto in se mu je iobljubflo upoštevanje zaprošenega. Z elektrifika- cijo pa so še velike težave, kar je treba premostiti razna nasprotstva. Počasi bo že Sto vse, ker tok časa marsikaj ugladi in poravna. Veržej. Naši kraji se kaj radi nazivajo »mali Banat«, zato je več kot opravičljivo, da se tudi pri nas postavi »silos« za žito v smislu odredbe o silosili. Naša občina je v ta nanien napravila posebno vlogo na kr. banako upravo v Ljubljani s prošnjo, da cma zastavi ves svoj vpliv za postavitev silosa v Veržeju. Veržej je namreč najbolj osrediije ležeč kraj za olkraje Ljutomer, Sobota in Dolnja Lendava, ki pridelajo žita nad lastno potrebo. Zato iipamo, da bodo merodajni činitelji uvideli potrebo silosa za, Obmurje, kaior tudi potrebo skladišč za shranjevairje sadja s sadno sušilnico. V našem trgu so v ta namen na razpolag» idealna stavbišča ob železniški postaji, gramoz in pesek je na licu mesta, dovozne ceste so v dobrem starrju, opekama je oddaljena komaj 3 km, el.ktri.ni daljnovod gre v neposredni bližini trga, delovne moči so poceni, te dni pa dofoimo s pošto še telefon. Tako govorl vse za postavitev silosa za Obmuije v Veržeju. Ljutomer. Dne 25. septembra se prične peti del poučnega tečaja z obhodom po vinogradih v Nunski grabi, Presiki in Globoki. Zbiranje db 14 pri Kodoličevi hiši v Nunski grabd. Drugi dan se tečaj nadaljuje po objavljenem sporedu. Slov. Konjioe. Pred kratkim so se zbrali v Slov. Konjicali jubilanti in obhajali svoje jubileje. Bili so: g. žičkar Marko iz Loč: 40 letnica mašništva; g. Tomažič Anton iz žič: 20 letnica mašništva; g. Paulič Peter od Sv. Jerneja: 30 letnica mašništva in 20 letnica župnikovanja na isti župniji; g. Kumar Karel: 40 let, kar je nastopil službo v Slov. Konjicah. Tem jubilantom so se pridružile b svojimi jubileji tudi nekatere Kunigunde. Kranist to poroŁa, da se ne pozabi. Go_njim jubilantom tadi »Slav. gospodar« častita kot svojim dolgoJetnim zvestim naroonikom in ag-itatorjem. Bog jih žiri Se mnoga leta! špitaJič pri Slov. Konjicah. Selekcijsko društvo za sivcpšenično govedo ima dne 20. septembra v škcdnju premovanje. 150 _:lav prvovrBtne živine pride v pošterv. Kajboljši živinorejci bodo nagrajeni. Sv. Vid pr! Planini. V križu je zveličanje! Ta napis se blesti na naši prenovljeni krasni corkvlci Sv. križa. Da, popravili in prenovili smo to cerkev. Z velikim trpljenjem je bilo združeno to delo, se pač pozma, da smo delali za križ. Rekord v trpljenju je pač odnes&l naš dobri g. župnik. Njegova ideja ae je morala uresmčiti — »popraviti hišo Gospodavo«, čeprav je on pri tem največ moral trpeti. Zato mu tem potom izrekamo vsi farani iBfererd: Bog plačaj! Vaše žrtve in delo vidimo, zlasti pa j2i vidi On, čigar najboljši namestnik ste, in Vae bo za vse to obilo poplačal. Na angelsko nedeljo s_ je pri tej cerkvi zbralo dve Bto romarjev. Ker je cerkev na krasni točki, da se od tu vidi zelo daJei naokoli, je bilo med romarji tudi zelo veliko razumnikov. Drugo leto, Ce Bog da, bomo skušali napravltl tn kakšno prireditev. LaAki okraj. Leta 1931 je biia TistaiiovljeTia živinoirejska ztidruga za laški okraj, katera pa sedaj deluje na Dolu pri Hrastnifcii. Zadrug-a im» naanen, poepeSevati rejo sivopšenii&ne jKimurska pasrne, katera je za naS olcraj doloCegia. V ta namen je zadruga, lani kupila v vasi Kal vi_ok<* gori pod Mrzlioo obširno Kosteiovo posestvo, katero sedaj ttporablja kot pašnik za telioe. Leto« je že začela b pašo rr_ se pase eamo osem telic, lahko bi se jih pa paslo 40. Za izrejo in osferbovanje bifkov se od strani oblasti izdajajo lep« podpore, a za izrejo krav se do eedaj — c-dkar se je prred k<ikjxni 50 leti opustflo pašništvo —• niao dosti brigali. Toda brez zdravih in razvitiih krav ne bomo imeli lcoega govejega zaroda. Zato je treba akcijo dolskih kmetov podpreti in priporočarao kmetcrvalcem, da pristotpijo k zadrugi in dajo teHce na pašo. Mesečno s. plačuje 25 din od tistai mesecev, ko je telica na paši, kar se gotovo izplača. Zadrugo vodijo sami kmetje. Sedaj ji načeljuje ug-ledni in agiini Bantan KareL ICmetje, poainiimo, da bamo le na ta načia zboljšali svojo iSvino! Iz laSkega, okraja. Ozimina je letos izvrstno obrodfla. Tako lepe pšenioe že dolgo nismo imeli. Tudi komza in ajda lepo kažeta, bati se je, da zaradi bladnega ia deževnega Tremena zadnjih tednov ne bosta dovolj dozoreli. Sadja je letos malo, samo v posajneznih krajih ao jabolka obrodila. Sicer pa smo kmetje že težko čakali dobre žitne letine, ker sta bili zadnji dve leti v tem oziru prav slaM. StarejSi ljudje trdijo, da ni-SO kmetje v našean okraju od leta 1895 xx>lnipili toliko živeža kot letos. Leta 1895 je namre. pod sneg-om segnila -vsa ozimina, saj je sneg ležal cx_ konca novembra 1894 pa do Jožefovega nepretrgcma. Letos nain tndl toča rd napravfla posebne Skode, fteprav emo imeli parkrat huda nevihte. Dme 3. julija je strela vžgala na dveh krajih: v Parebrih, župnija Sv. MLklavž nad Lažkim, gospodarsko poelorpje Franca Bidermana, in v Pojerjih, župnija JurkloSter, kozolec Antona Zalokarja. V noCi na 26. jtilij pa je strela vžgala g-o^odarsko poslopje Mihaela Vorine v Strmici, župnija Laško, in gospodarako poslopj« Franca Maček v Njivicah, župnija Sv. Rupert nad LaSkim. V«l pogarelcl so bill z&varovanJ, le žal, da za premajhne zneske. V Badnt Aiidres>sc, u .v ctovno vpjno belg-jska vlada, so odkriU zadnje dni spomenik kraljn Albertu. General Syrovy, geiieraini inšpektor češkoslovaške vojske Admiral Robert Backhouse, novl šef angleške mornkrice Prajadhipok, bivSi kralj srednjeazijskcga Siama, bo zapustil oktobra Anglijo in se bo vniil v do- mov.no. Bolgarski kraljevski par na sprehods po Londonu Ceškoslovaški vojaki prl vaji s strojnioo Ameriški nčenjah je vzgojU plSde v steklenici Stadion v Helsingforsu na Finskem, v katerem se bodo vršile leta 1940 svetovne športne tekme, je dograjen. PosredovaJec v 6eško_Iovaško-8udetskonem_kem sporu lord Kunciman s svojo soprogo v Fragi Franco/, .,::...o i— t ,;-; .*.:.- :>o«topanje, po katerem vz<lr_i gumi pritisk 6000 atinosfer iu oostane trd kot jeklo. •