AM5TERPAJH PoStntna plaCana « gotovini. „ , ... leto XIV., it. 4. V Ljubljani, 25. februarja 1927. w*ZZSSSmTSm. Uradnlitvo in nprara: Ljub-Dana, Gradiiče »ter. 2. Izhaja 10. in 25. dne ▼ mesecu. Stane posamezna iterilka Din 2-—, mesečno Din 4*—, celoletno Din 48. — Za Slane izvod po 1.— Din. Oglasi po ceniku. Dopisi morajo biti irankira-ni in podpisani ter opremljeni z štampiljko dotične organizacije. Rokopisi se ne Tračajo. Reklamacije so poitnine proste. GLASILO ZDRUŽENE DELAVSKE STROKOVNE ZVEZE JUGOSLAVIJE. Zlate ure . . . . »Čudno je, da »Delavec« ne zahteva, da naj dr. Gosar vsakemu članu socialističnih strokov, zvez prinese iz Belgrada povrh še eno zlato uro.« »Slovenec«. 13. febr. 1927. Tako je odgovoril »Slovenec« na zahteve, ki smo jih mi stavili v zadnji številki našega lista na krščansko-socialnega ministra Gosarja in klerikalno stranko. Odkod ta ciničen »Slovenčev« odgovor? Mi smo v glavnem zahtevali samo to. da naj krščanski socialci poskrbe toliko, da se bodo dejansko izvajale one delavske zaščitne odredbe, ki so jih izvojevale leta 1920-21 socialistične delavske organizacije. Kaj vse so obljubljali klerikalci delavstvu pri vsakih volitvah! In sedaj, ko so stopili v vlado in ko delavstvo od! njih zahteva najosnovnejše pravice, mu isti klerikalci s posmehom odgovarjajo: Ali naj vam prinesemo iz Beograda še zlate ure? Istočasno s tem »Slovenčevim« odgovorom so pa klerikalni poslanci v parlamentu glasovali za krivični davek na ročno de- lo. Demokrati, skupaj z radikali, so naložili to breme na preobložena ramena našega delavstva. Krščanski socialci so tedaj govorili in pisarili proti temu davku. Danes sami glasujejo zanj. Ali so potem kaj boljši od žerjavovcev? Izgovarjajo se, češ, saj ta davek so že žerja-vovci uvedli. Pa če ste klerikalci kaj boljši, bi ga morali odpraviti sedaj, ko imate priliko, ko kot vladna stranka izdelujete nov državni proračun. Ali ste šli v vlado zato, da popravite Žerjavove krivice, ali da ž njimi nadaljujete? Ko je v povojnih letih delavstvo izvolilo svoje prave delavske poslance v parlament, so ti dosegli uzakonjenje vseh onih socialnih odredb, ki so sploh v Jugoslaviji. Naši poslanci se tedaj niso rogali delavstvu: ali hočete še zlate ure — temveč so res nekaj napravili za delavstvo. Vse druge stranke brez izjeme so se spomnile delavstva le s famoznim zakonom o zaščiti države, t. j. zakonom o zaščiti buržuazije in korupcijo pred pravico, ki jo je tir-jalo in jo še tirja delavstvo. In da se delavstvo po Obznani ni razpršilo, kakor se je, da ni nasedlo limanicam narodnih in krščanskih »social-cev«, bi stalo danes s socialno politiko v naši državi precej drugače, kakor pa danes stoji: ne bi delavstvo na 5000 Din letnih dohodkov plačevalo davka, ne bi brezposelno delavstvo stradalo brez podpore in kruha, ne bi služilo kot material za policijske spiske in arhive, temveč bi uživalo tiste pravice, ki jih uživa povsod, kjer so razredno bojevne delavske organizacije močne. To si naj premislijo naši brezpravni, brezposelni delavci, ko se jim klerikalci v odgovor na vse trpljenje in zahteve režijo v obraz: ali naj vam damo še zlate ure? Ta klerikalni odgovor je ponovno potrdilo tega, kar mi stalno dopovedujemo delavstvu: da bo delavstvo doseglo svoje zahteve le tedaj, ako bo strnjeno v svojih razrednih strokovnih in političnih organizacijah. Naš poziv: V strokovne organizacije! bo dal kruha in svobodo delavstvu, ako se bo temu klicu odzvalo. Ako bo pa še nadalje moledovalo pri gospodi za miloščino, bo dobilo za odgovor: Ali hočete 'še zlate ure? Da se z delavstvom ne sme tako postopati, kakor dela »Slovenec«, bo pokazal delavski shod v Ljubljani 26. februarja, ki ga sklicuje Združena Delavska Strokovna Zveza Jugoslavije. Vzgledu ljubljanskih delavcev bodo sledili delavci po vseh krajih. Kolikor moči, toliko pravice! Delavčeva moč je njegova razredna organizacija! Delavci, vsi v organizacijo! Delavci! Železničarji! Uradniki! V nedeljo, 27. t. m. bo zborovala v Ljubljani skupščina Delavske zbornice. Z ozirom na to sklicujejo združene delavske strokovne organizacije v soboto, dne 26. februarja ob 6. url zveler v veliki dvorani Mestnega doma DELAVSKI SHOD z dnevnim redom: Socialne zahteve delavstva do nove vlade. Na shodu bo poročala delavska deputacija, ki je bila v Beogradu pri ministrstvu za soc. politiko. Shod bodo pozdravili tudi zastopniki štajerskega in koroškega delavstva ter trboveljskih rudarjev in jeseniških kovinarjev. Ako hočemo doseči svoje zahteve, moramo pokazati svojo moč •n enotnost. Delavci! Pridite v masah! ________________ Združena Delavska Strokovna Zveza Jugoslavije. Vsedelavski zlet v Ljubljani. Na letošnje binkošti, to ie S. in 6. junija se bo vršila v' Ljubljani III. balkanska konferenca transportnih delavcev, katere se bodo udeležili poleg delegatov iz vseh balkanskih držav tudi sodrugi iz Nemčije, Francije, Angleške, Nizozemske itd. Delavstvo Jugoslavije, zlasti pa Slovenije, mora pozdraviti goste na najsvečanejši način. Po posvetovanju z vsemi strokovnimi zvezami sta Strokovna ko- misija in plenarna seja ljubljanskih zaupnikov soglasno sklenili, da se ob tej priliki zbere v Ljubljani delavstvo iz vseh mest in vasi na vsedelavski zlet 1927, ki naj bo v prisotnosti najodličnejših , zastopnikov delavstva drugih držav sijajna impozantna manifestacija našega delavskega gibanja. V čast delegatom se bo vršil 4- junija t. 1. velik koncert delavskih pevskih, tamburaških in godbenih zborov. Delavski pevci in godbeniki naj porabijo to priliko in prijavijo svoje sodelovanje na koncertu najkasneje do 15. marca t. 1. Povabilo se je sledeča delavska pevska in glasbena društva: 1. Grafičko pjevačko društvo »Sloga« v Zagrebu. 2. Radničko pjevačko društvo »Jednakost« v Zagrebu. 3. Radničko pievačko društvo i »Proleter« v Sarajevu. 4. Radnička grupa »Abraševič« v Beogradu. 5. Pevski odsek »Svoboda« v Mariboru. 6. Delavsko pevsko društvo »Frohsinn« v Mariboru. 7. Pevski odsek pekov v Mariboru. 8. Železničar, pevsko društvo »Krilato kolo« v Mariboru. 9. Delavsko pevsko društvo »Enakost«, Studenci pri Mariboru. 10. Delavsko pevsko društvo »Naprej« v Celju. 11. Pevsko društvo »Bodočnost« v Štorah. 12. Pevski odsek »Svoboda« Hrastnik I. 13. Pevski odsek »Svoboda« Hrastnik II. 14. Pevski odsek »Svoboda« Trbovlje. 15. Pevski odsek »Svoboda« Zagorje. 16. Delavsko pevsko društvo »Sava« na Jesenicah. 17. Delavsko pevsko društvo »Vintgar« na Dobravi. IH. Delavsko pevsko dni.štvp »Solidarnost« v Kamniku. 19. Delavsko glasbeno društvo v Ljubljani. 20. Delavsko pevsko . društvo »Cankar« v Ljubljani. 21. Pevski odsek »Grafika« v Ljubljani. 22. Tamburaški zbor »Sloga« v Ljubljani. 23. Tamburaški zbor »Svoboda« Vič pri Ljubljani. 24. Tamburaški zbor »Svoboda« 25. Godbeni odsek Ujed. Saveza Železničarjev Jugoslav. v Ljubljani. 26. Godbeni odsek Saveza Me-talskih Radnika Jug. na Jesenicah. 27. Rudarska godba v Zagorju. 28. Rudarska godba v Trbovljah. 29. Rudarska godba v Hrastniku. 30. Železničarska godba v Zidanem mostu. 31. Železničarska godba v Mariboru. 32. Delavsko godbeno društvo v Šoštanju. 33. Tamburaški zbor »Svoboda« v Šoštanju. 34. Pevski odsek »Svoboda« v Lescah. 35. Tamburaški zbor v Lescah. 36. Kovinarska godba Guštanj. 37. Kovinarska godba Muta. V nedeljo 5. junija zjutraj bodo delavske godbe na glavnem kolo-r dvoru sprejele delavce iz vseh krajev Slovenije. Potem se bo vršilo manifestacijsko zborovanje, na katerem bodo spregovorili tudi inozemski sodrugi. Popoldne se bo vršila mednarodna športna tekma med jugoslovansko in avstrijsko delavsko reprezentanco. Zvečer bo velika proletarska veselica. Častno predsedstvo zleta je bilo izvoljeno sledeče: ss. Jernejčič, Co-bal in Kopač. Vse ljubljanske s*trokovne, kulturne, zadružne, ženske in športne organizacije že pridno pripravljajo to največjo prireditev našega delavstva v Sloveniji. Živel vsedelavski zlet! Racionalizacija dela. 2. Tavlorov sistem in strokovne organizacije. Racionalizacija dela v kapitalističnem gospodarstvu nevzdržno napreduje in se bo gotovo izvedla. Delavske organizacije ne morejo tega preprečiti s parolo: Proč z racionalizacijo! — ker to bi pomenilo nasprotovati nečemu, kar mora priti. Taylorov sistem racionalizacije dela mora prodreti,1 ker je nujna posledica vsega gospodarskega razvoja. * Delavstvo rti nazadnjaško, temveč njegova lastnost je ravno to, da misli racionalno (razumno) in da presoja razmere ne s čustvom, temveč z razumom. Delavec gleda svet v zrcalu fabriške delavnice. Delavstvo se je vedno prilagodilo gospodarskemu razvoju in je po njem ^ uravnalo svoje strokovne in politične organizacije. Prav tako bo moralo postopati sedaj. Racionalizacija dela ustvarja iz velikega obrata eno nedeljivo, do zadnje malenkosti strogo organizirano celoto; živi delavci so kolesje v celem strojnem sestavu. Stroj zapoveduje vsakemu, koliko mora storiti v določenem času. In po vzgledu racionaliziranega kapitalističnega obrata brt moralo delavstvo urediti tudi svojo strokovno organizacijo. Strokovna organizacija mora postati nekaka obratna organizacija. Kajti proti modernemu, strogo organiziranemu kapitalističnemu obratu je mogoča le enotna delavska organizacija v obratu. Delavstvo vsega o-brata bo moralo enotno braniti svoje interese — in če jih ne bo popolnoma enotno branilo, bo izgubilo vsako moč in vsako besedo. Pri obrambi gospodarskih Interesov mo- ra med delavstvom pasti vsako cepljenje po političnih razlikah. Vsak delavec se mora predvsem čutiti kot delavec. Vsako cepljenje sil postane nesmiselno in za delavstvo usode-potno. Kakor je enotno vodstvo modernega kapitalističnega podjetja, tako mora biti enotno vodstvo delavskega gospodarskega boja. Poedinec je brez moči. Brez moči je tudi ena oddeljena delavska skupina. Moderno kapifalistično podjetje bo odklonilo vsako pogajanje z eno ločeno delavsko skupino. Kolikor delavcev je zaposlenih v obratu, toliko jih mora biti včlanjenih v enotni strokovni organizaciji. Drugače bo vsak boj izgubljen. Ker postajajo posamezniki vei-no slabotnejši, postaja edina pomoč vsakemu poedincu, da se nasloni na celoto, na svoj razred. Razred prevzame z uspehom boj, v katerem bi posameznik zase propadel. Na racionalizacijo kapitalističnega gospodarstva je torej s strani delavstva edino koristen odgovor: racionalizacija delavskega strokovnega gibanja, to se pravi, strnenje vseh delavcev posameznih strok v enotnih strokovnih organizacijah. Zato je skrajni čas, da preneha v našem delavskem gibanju vsaka diskusija o oportunizmu in revolucionarnosti, o amsterdamski in moskovski pripadnosti strokovnega gibanja. Ako hočemo delavstvu dobro, moramo predvsem odpraviti današnjo razcepljenost na razne »neodvisne«, »narodne« in »krščanske« organizacije. To se bo pa zgodilo le tedaj, ako bomo dali vsakemu delavcu vsaj to zavest, da sc bo čutil delavca. Tako zavedno delavstvo bo sprejemljivo za misel enotne strokovne organizacije in s tern bo tudi sposobno za boj. Po dosedanji poti cepljenja in diskutiranja moramo iti vedno bolj — nazaj. Le pot popolne strokovne enotnosti je rešitev za delavstvo v racionaliziranem kapitalističnem gospodarstvu. Komur vse to še ni jasno, naj si v naslednjem članku ogleda posledice kapitalistične racionalizacije in delavske neorganiziranosti v rudarskih revirjih! Produkcija premoga v Sloveniji dosegla rekord. Živ primer racionalizacije kapitalističnega gospodarstva pri neorganiziranosti delavstva. — Delavske plače so padle pri večji produktivnosti. V dveh številkah »Delavca« smo se v splošnem teoretično dotaknili vprašanja racionalizacije kapitalističnega gospodarstva in stališča delavskih strokovnih organizacij. Morda je šel marsikateri sodrug mimo teh dveli člankov, češ da -sta nerazumljiva. Vsakemu pa mora postati razumljivo, kaj pomeni racionalizacija dela. če si ogleda številke, ki kažejo razvojno pot premogarstva v Sloveniji. Te številke so žalostne, toda resničen primer tega, kam pelje delavstvo nezavednost in neorganiziranost. TPD je dvakrat v masah odpustila rudarje, češ je prevelika produkcija in premala poraba premoga. Resničen razlog vsem redukcijam rudarjev je bil pa čisto drugi: TPD je svoje 70milijonskc letne profite hotela še povečati s tem, da veliko število rudarjev odpusti, da zniža plače in da obenem uvede tak delovni sistem, s katerim bo dosegla še večjo produkcijo premoga. Ta namera se je TPD popolnoma posrečila ravno radi neorganiziranosti rudarjev. Mi smo že svoječasno opozarjali rudarje na to resnico, pa žal naša beseda ni padla na rodovitna tla. Večina si je mislila, da mi pač hujskamo zato. da bi nabrali potom članarine denarna sredstva. — V resnici nam pa ni šlo za organizacijo samo kot tako, temveč za delavstvo. Tisti, ki nam doslej tega niso verjeli, bodo verjeli tem številkam. Ugodna konjunktura v premo-garstvu, povzročena v drugi polovici preteklega leta vsled štrajka angleških rudarjev, je tudi v decembru 1926 povzročila znatno povečanje produkcije. V rudnikih Slovenije se je v decembru preteklega leta nakopalo 184.746 ton premoga na-pram 174.075 ton v novembru in 161.760 ton v oktobru. Produkcija v decembru je tudi znatno prekoračila odgovarjajočo produkcijo v decembru 1925 (za 22.716 ton ali 14 odstot.). V teku zadnji treh let je bila mesečna produkcija premoga samo enkrat večja in to v januarju 1925. ko je dosegla 191.324 ton. Navzlic visoki produkciji pa so premogovniki v tem rfiesecu oddali še od zalog 2222 ton, kajti celokupna oddaja je znašala 186.968 ton. Zaloge so se radi tega skrčile od 46.061 ton na 43.840 ton (to je obenem najnižje stanje zalog v zadnjih 22 mesecih). Premogovniki so v tem mesecu oddali železnicam 97.601 ton (v nov. 79.343), brodar-stvu 1733 toti (520 ton), industriji 47.251 ton (55.091 ton), raznim strankam 20.8.35 ton (22.334 ton); sami so porabili 13.095 ton (12.927). izvozili pa so 7150 ton (20.237 ton). Znatno nazadovanje izvoza pa je bilo v tem mesecu kompenzirano z večjo oddajo v tuzemstvu. Statistika produkcije v 1. 1926. V naslednjem objavljamo pregled najvažnejših statističnih podatkov o produkciji premoga v Sloveniji v 1. 1926. Kako se je gibala produkcija v posameznih mesecih nam kaže sledeča tabela: 1925 1926 razlika januar 191.324 179.307 — 12.017 februar 160.534 148.399 — 12.135 marc 163.337 134.070 — 29.267 april 135.921 114.473 — 21.448 maj 122.919 105.294 — 17.625 junij 124.833 112.483 — 12.350 julij 1,33.254 112.952 — 20.302 avgust 146.273 130.590 - 15.683 september 169.170 120.410 — 48.7601) oktober 171.057 161.760 — 9.297 november 141.930 174.075 + 32.145 december 162.030 184.746 + 22.716 1,822.582 1.678.559 — 144.028 Celotna produkcija v 1. 1926 je znašala 6,678.559 ton napratn 1 mili j. 822.582 ton v 1. 1925 in 1,898.192 ton v 1. 1924. V prvih desetih mesecih preteki, leta je produkcija premoga znatno zaostajala za produkcijo v 1. 1925, kar je pripisati naraščajoči gospodarski krizi, edino v zadnjih mesecih je znatno prekoračila lanskoletno produkcijo in sicer v novembru za 32.145 ton, v decembru pa za 22.716 ton. Zaradi tega je celotna produkcija v 1. 1926 zaostajala Za 144.023 ton ali 7.9 odstot. za produkcijo v 1. 1925. Za presojo stanja v našem grc-mogarstvu so važni tudi podatki o mesečnem stanju zalog in o gibanju števila zaposlenih delavcev. Zaloge koncem meseca Število zaposl. delavc. i pazn. 1925 1926 1925 1926 januar .38.814 70.000 12.705 12.9 55 februar 41.511 81.470 13.068 11.757 marc 51.432 91.875 12.892 10.674 april 59.753 93.892 12.522 10.092 maj 63.226 88.445 12.299 9.845 junij 61.969 85.64? 12.369 9.272 julij 64.603 77.964 12.312 9.117 avgust 60.813 73.723 12.214 9.122 september 65.109 65.796 12.377 ‘.>.239 oktober 69.907 62.440 12.453 9.526 november 68.073 46.061 12.522 9.649 december 55.727 4,3.840 12.499 9.991 Posebno zanimivo je primerjati višino povprečne produkcije in povprečno število zaposlenih delavcev v zadnjem četrtletju 1. 1925 in 1926; Med tem, ko je povprečna mesečna produkcija v zadnjem četrtletju 1926 znatno presegala povprečno produk- ') Redukcija obrata radi spora* premogovnikov z erarjem. Inšpekcija dela. (2. nadaljevanje.) Tudi o važnosti osrednje inšpekcije se bo izplačalo spregovoriti nekaj besed na koncu. Posebno pa opozarjam na izredno važnost poglavja o oblastnih inšpekcijah dela, ker je iz tega poglavja razvidno, da uredba o istih ni slaba, kakor bi kdo mislil in da bi bila ustanova sama na sebi zelo koristna, če bi se vse to, kar uredba predvideva, tudi dejansko izvajalo. Poglavje o oblastnih inšpekcijah se glasi: člen 6. Oblastna inšpekcija dela je v oblasti, ki spada pod njo, neposredni izvrševalci organ inšpekcije dela za uporabljanje in izvrševanje vseh zakonov, uredb in naredb delavske socialne zaščite. Oblastne inšpekcije dela so pod neposrednim nadzorstvom osrednje inšpekcije dela. Člen. 7. Oblastnim inšpekcijam načelujejo inšpektorji dela v činu ministrskega tajnika ah inšpektorja. Nadzorniške naloge jim pomagajo izvrševati pomočniki inšpekcije dela v činu ministrskega tajnika ali pisarja. Razen tega imajo za opravljanje službenih poslov potrebno število neukaznega osobja. Pomočniki inšpekcije dela (komisarji in asistenti inšpekcije dela) poslujejo namesto oblastnih ali specialnih inšpektorjev dela po njih iniciativi ln po njih nalogu. Člen 8. % Ozemlje kraljevine naj se razdeli na potrebno število oblastnih inšpekcij dela. Število in sedež oblastnih inšpekcij dela določi ministrstvo za socialno politiko s posebno naredbo sporazumno z ministrstvom za notranje zadeve. Člen 9. Naloga oblastnim inšpekcijam dela proti delodajalcem in delavcem je nadzorovanje izvrševanja predpisov, zakonov, uredb in naredb delavske zaščite. Oblastni inšpektor dela ima te-le dolžnosti: 1. nadzira vse naprave, bodisi v delavnicah, bodisi v stanovanjih, ki so potrebne za zaščito delavskega življenja in zdravja: 2. nadzira, ali so delavci pravilno za-zaposleni; nadzira delovni čas: daje dovolitve za prekourno delo ter kontrolira začasne prekinitve dela; 3. kontrolira delavska pravila, veljavna v podjetjih, potrjuje nova delavniška pravila, odnosno oddaja o njih mnenje pristojnim oblastvom; nadzira pravilno vodstvo delavskih seznamkov in plačilnih knjig; 4. nadzira pravilno zaposlovanje učencev In mladih delavcev, njih pravilno izu-čevanje in posečanje obrtnih in strokovnih šol in tečajev: 5. proučuje položaj delavcev v delavnicah in podjetjih, njih pridobitne razmere in način njih življenja vobče: 6. preiskuje vzroke pridobitnih sporov med delodajalci in delavci: posreduje pri njih sporih, ako zahteva to ena stranka tur cijo v zadnjem četrtletju 1925 (173 tisoč 527 napram 158.339 ton), se je povprečno število zaposlenih delavcev in paznikov zmanjšalo od 12.791 na 9722. V naslednji tabeli navajamo povprečno mesečno produkcijo odpadajočo na posameznega zaposlene: ga delavca v posameznih četrtletjih leta 1924, 1925 in 1926: 1924 1935 19 36 1. četrtletje 13.4 13.4 15.0 2. četrtletje 10.6 10.3 11.4 3. četrtletje 11.5 12.2 13.2 4. četrtletje 13.3 12.7 17.8 V resnici je rudar produciral še več premoga, ker v zgornje številke je všteto vse pomožno delavstvo, ki ni udeleženo pri direktni )ro-dukciji. Ta statistika pa zadobi svojo popolno strašno podobo šele tedaj, ko pomislimo, kako je padel rudarjev življenski položaj istočasno s povečano produkcijo premoga in s pomnoženimi dohodki TPD. L. 1926 nam pove skratka tole: Rudarji so bili zelo požrtvovalni za profite TPD, za svoje koristi se pa niso brigali. Če v 1. 1927 rudarji ne spoznajo tega, da se morajo vsi do zadnjega pa še je vse bolno. Že pri otrocih se začne: zaostalost v rasti, bledoličnost, da celo nervoznost so vsakdarji pojavi. Kje so vzroki? Pri otrocih morajo biti predvsem v napačni prefarani-Ali jim ne dajete pogosto strupov ? Kaj dobijo Vaši otroci za zajutrk, za juiino? AH veste, da je prava kava strup ? Ali poznate iHCOf Ali Vam je znano, da otroci, ki pijejo ŽIKO, ne poznajo bledice, da so zdravi kakor dren? moža organizirati v Zvezi Rudarjev Jugoslavije, bo nujna posledica ponovna velika redukcija delavstva. Kajti TPD se bo zopet izgovarjala, da ne more oddati toliko premoga in da mora zato zopet delavstvo odpustiti. Vsakemu rudarju je danes to jasno. Pa če delavci to vidijo, morajo iz tega izvajati nujen sklep: Vsi v organizacijo! Vzgleden Član strokovne organizacije. Ne prihaja na zborovanje. Če pride, pride prepozno. Če je slabo vreme, si premisli desetkrat, ali naj gre. Ne sprejme nobene funkcije: kajti delati je mnogo težje kakor kritizirati. Vendar zabavlja, če ni izvoljen v odbor; če pa je izvoljen, pa ne prihaja na seje. Če se ga vpraša za njegovo mnenje, pravi, da nima ničesar povedati; po zborovanju pa razlaga poedincem, kako bi on vse drugače napravil. Ne dela več, kakor je neobfaod-no potrebno; če pa drugi več delajo, pa zabavlja, da hočejo diktirati. Sploh se ravna po načelu: za gibanje naj delajo drugi, on je rojen le za kritiziranje. Starostno zavarovanje. Temu zavarovanju se upirajo vsi odločilni krogi, vtada kakor tudi delodajalci. To zavarovanje je bilo poleg ostalih (za slučaj bolezni in nezgode) uzakonjeno s splošnim zakonom o zavarovanju delavcev. Starostno zavarovanje bi moralo po določbi § 209 zakona o zavarovanju delavcev stopiti v veljavo že s l. julijem leta 1925. Ker pa je najvišji vladdr delavskih socialnih zavodov v državi minister za socialno politiko, je tedaj on kriv, da ni prišlo do uvedbe splošnega starostnega zavarovanja s 1. julijem 1925. Da je uvedba starostnega zavarovanja za vse delovne sloje velike važnosti in nujna, ni treba še posebej povdarjati. Ako le nekoliko pogledamo med tovarniške, obrtniške, zlasti pa med sezonske delavce, tedaj še le prav vidimo, koliko gorje in krivic bi se odpravilo z uvedbo starostnega zavarovanja. Ko postane delavec star ter za delo nezmožen, takrat se šele prične pravo delo: z beraško palico od hiše do hiše, z vsem ponižanjem in razžaljenjem človeškega dostojanstva, v nadlego sebi in drugim. V modernih državah — pravim v modernih — si je delavstvo pri- borilo potom močnih strokovnih in političnih organizacij starostno zavarovanje. V Sloveniji so nekatere tovarne sporazumno z delavstvom poskušale vsaj deloma rešiti to pereče vprašanje s tem, da se je delavstvu odtegovalo po 1 odstotek od njegove plače ter je v isti višini dajala v ta namen še tovarna. Razume pa se, da so take pokojnine nezadostne in silno skromne. Tam, kjer je malo žita. je tudi ipalo moke. Svoječasno je nameravala Delavska zbornica rešiti oziroma postaviti temelj, kot vzgled, da se vendar le da nekaj napraviti v ta namen, ako je dobra volja. Prva skupščina DZ je v svojem proračunu sprejela primeren znesek za osnovanje »Delavske pomožne blagajne«, ki naj se s tem vprašanjem bavi. Ker pa so ta odsek sabotirali nasprotniki, se ideja »Delavske pomožne blagajne« za enkrat ni premaknila z mrtve točke. Pri uvedbi starostnega zavarovanja bi morala prispevati polovico prispevka država odnosno delodajalci. Ako bi delavstvo plačevali) mesto ročnega davka 3.3 odst. od svojega zaslužka za starostno zavarovanje, tedaj bi se že precej vodi točno statistiko o stavkah, mezdnih sporih in o kolektivnih odpovedih dela delavcev (izporih); 7. poroča osrednji inšpekciji dela o o-pazovanjih in pridobljenih izkušnjah pri uporabljanju predpisanih zakonitih odredb na polju delavske socialne zaščite: 8. se uverja o vzrokih nezKod v posameznih podjetjih osebno ali po pristojnem oblastvu, odnosno zavodu: nadalje postopa po veljavnih predpisih ter vodi točno statistiko o nezgodah. Člen H). Oblastna inšpekcija dela daje mninje o prošnjah, vloženih za odobritev pri postavljanju novih ali prenarejanju že postavljenih delavnic. V teh primerih morajo pristojna oblastva. mestno poglavarstvo, okrožno načelništvo in obrtna oblastva, vročiti oblastni inšpekciji dela v oceno vse načrte in spise, ob komisijskem ogledu ali kolavdaclji pa pozvati na sodelovanje kot člana komisije organa inšpekcije dela. Organ oblastne inšpekcije dela se mora udeležiti teh komisij ali kolavdacij ter odrediti ureditev in inštaliramo naprav, potrebnih za zaščito delavskega življenja in zdravja. Političnim in obrtnim oblastvom, isto-tako zavodom za obvezno zavarovanje zoper nezgode morajo dajati oblastne inšpekcije dela strokovne referate iu izjave. Cien 11. Oblastne inšpekcije dela podajajo osrednji inšpekciji dela mesečna in letna poročila o svojem poslovanju po nared-bah osrednje inšpekcije dela. Člen 12. Zaradi izvrševanja svoje službe so oblastni inšpektorji dela in njih pomočniki pooblaščeni: 1. da prihajajo kadarsibodi med delovnim časom, podnevi ali ponoči, zaradi pogleda v vsa podjetja in v vse oddelke, ki se nanje prostira njih območje; pred vstopom se morajo lastniku podjetja ali njegovemu namestniku javiti in na zahtevo legitimirati se: če lastnik ali njegov namestnik ni navzoč, sme inšpektor dela izvršiti pregled tudi brez njiju: 2. da jemljejo s seboj, kadarkoli se jim zdi potrebno, strokovnjake (zdravnike, kemike itd.), zastopnike zaščite dece ali predstavnike delavskih organizacij; 3. da zahtevajo za pregled in prepis vse knjige, načrte, črteže, svedočb*, spise in listine, kolikor se tičejo seznave delovnih pogojev in delavske zaščite in kolikor ne bi to nasprotovalo predpisom drugih zakonov; 4. da imenujejo osebo, ki naj jih spremlja po delavnicah ali stanovanjih podjetni; 5. da zaslišujejo lastnike podjetij in njih namestnike, delavce in vsakogar drugega, najsi dela v podjetju ali ne, ako bi bilo to nujno ali potrebno za ugotovitev, ali se Izvršujejo zakonita določila in vobče odredbe za delavsko zaščito; skrbeti pa morajo pri tem, da se ne moti delo v podjetju. približali cilju. Ker pa temu ui tako, mora delavstvo zahtevati, da se oprosti do eksistenčnega minimuma. t. j. do zaslužka 30.000 Din letno, vsakega davka! Zneske, ki so namenjeni za davek na ročno delo. je vporabiti za starostno zavarovanje. Res je. da bi pri tako nizkih dajatvah bili tudi mali prejemki. Moramo pa pomisliti, da v tem času, v času največje stagnacije brezposelnosti in nizkih mezd ne bi bilo priporočljivo obremeniti preveč že itak skromne delavske mezde. Z močjo delavstva in z močjo razrednih organizacij bi naraščale me--zde. s tem pa tudi dajatve. Delavski razred je vpošteval, da je bila tehnična in organizatorična izvedba tega zakona precej težka, da bi se preko noči izvedle vse glavne panoge socialnega zavarovanja! Delavstvo je razumelo, da je za tako izvedbo potreben predvsem primeren tehnični aparat, zlasti ko še ni bilo izvedeno bolniško in nezgodno zavarovanje v celi državi. Zato je bilo umljivo, da se bo izvedlo starostno zavarovanje .šele takrat, kadar bodo zato dani pogoji. Ti pogoji so sedaj dani. Naloga ministrstva za socialno politiko je, da uzakoni, oziroma uvede zavarovanje za starost in onemoglost, in s tem zavarovanjem bi bilo razbremenjeno bolniško in brezposelno zavarovanje. O zakonu, 'ki ga je s svojim podpisom potrdil kralj sam, je delavec veroval, da se uresniči njemu v korist. To pa je bila njegova nesreča in neodpustljiv greh! Naj pride že končno spoznanje, da bo delavski razred le to dobil in le to imel, kar si bo v neizprosnem razrednem boju priboril. Razbite in slabe strokovne organizacije pomenijo odgoditev in neizvedbo starostnega zavarovanja. Močne in trdne razredne organizacije pa pomenijo uvedbo starostne-ga zavarovanja! Klerikalnim ministrom pa povemo na dopis v »Slovencu« od nedelje 13. t. m., da delavstvo ne mara zlatih ur od ministrov, zlasti da jih nam ni treba nositi iz Beograda. Delavstvo bo zadovoljno, ako se mu da to, kar rnu po zakonu pripade in to je starostno zavarovanje! Bernotovci proti kolektivnim pogodbam delavstva. Knotničarji« in bernotovci postavljajo neke akcijske odbore, češ da hočejo strokovno zedinjenje z Združeno Delavsko Strokovno Zvezo Jugoslavije. Zadnji »Naprej« pa napada tipografske delavce, da imajo previsoke plače in nastopa proti njihovi kolektivni pogodbi. Ali ni to naj-huiše reakcionarstvo? Ali se niso s tem bernotovci proglasili za. na- sprotnike vseh delavskih razrednih strokovnih organizacij ? Ce Gustinčičevci ne odobravajo te bernotovske lumparije, ne bodo izigravali skupaj z njimi delavskih strokovnih organizacij, temveč jih bodo bojkotirali. Kdor danes napada delavske kolektivne pogodbe in delavske pl^ če, ne spada v Strokovno komisijo? ampak v Zvezo industrijcev. Za pravice mladih. - Vedno pišemo in govorimo večinoma za pravice, ki se jih trudijo priboriti odrasli delavci in le redkokdaj se spomnimo izrecno delavke-žene, še manj pa delavske mladine. Vajenci in mladoletni delavci zaslužijo z naše strani največjo pažnjo. V prvi letošnji številki »Delavca«, ob priliki poročila o sedemdesetletnici obrtnega šolstva v Ljubljani, je bila tudi izražena bojazen za nadaljni uspešni procvit tega šolstva. Obrtna nadaljevalna šola je samo majhen del skrbstva, ki ga je sedanja družba dolžna napram mladoletnemu delavcu in to toliko časa, dokler on sam ne bo v stanju, skrbeti sam zase. Poleg obrtnega šolstva imamo mi še celo vrsto žalitev zaščitne ter pomožne narave za mJadutce-delavce. Toda. kaj je tistim najmlajšim v delavskih vrstah najbolj potrebno? Če vzamemo n. pr. vajence in vajenke. je tistim poleg strokovne dobre izobrazbe treba še tiadaljne šolske izobrazbe. ki njihovo strokovno usposobljenost primerno izpopolnjuje, brez katere tudi najboljši strokovnjak ne more izhajati. Obrtna nadaljevalna šola ima najprej dopolnjevati tisto, kar ni mogla nla-demu, fantu ali dekletu nuditi osnovna ali meščanska šola. Ona mora biti praktična šola za življenje. Ce hočemo, da bo resnično ta naloga v polni meri dosežena, se ne smemo ustaviti le pri tein, da po odstranitvi večernega pouka odstranimo popolnoma še nedeljski obisk nadaljevalnih šol. v kolikor še obstoji. Treba je, da se povsod vpelje obvezen šolski pouk med delovnim časom. Nadalje je treba, da bi se potom zakona uvedel obvezen obisk obrtno-nadaljevalnih šol poleg mladine, zaposlene v obrtnih in industrijskih podjetjih, tudi za mladino, zaposleno v poljedelstvu. Ravnotako kakor obrtniška in industrijska mladina, tako tudi poljedelska brezpogojno potrebuje izpopolnitev svojega znanja ter priprave za praktično življenje. To pa zamore nuditi edinole obrtna-nadaljevalna šola. Drugo, kar je treha našim mladim, je zakon o plačanem dopustu za vajence ter mladoletne delavce, kar je gotovo tudi opravičljivo. Ako se priznava, da rabi dopust za svoj počitek uradnik in delavec, tem prej je treba nujno prizniti, da potrebuje oddiha tudi mladi delavec, ki izvršuje težko ter fizično naporno delo. Od te zahteve delavstvo tudi pri nas ne more odstopiti, nasprotno, treba jo bo nujno dopolniti še z novo zahtevo, da se napravijo okrevališča špecijelno za mladino, kjer bi ista preživljala svoj dopust ter črpala nove fizične ter duševne moči. Poleg zgoraj omenjenih zahtev treba še delavski mladini naraščajskih inšpektoratov, državnih svetovalnic za izbiro poklicev, uvedbe zakonitih učnih pogodb, izvajanje Surnega delovnika ter izvrševanje vseh drugih zakonitih določb zakona o zaščiti delavcev, ki se tičejo delovnega naraščaja. Toliko za danes im pravice mladih. Je še cela vrsta krivic, ki jih sedanji družabni sistem vrši ravno nad delavsko mladino. Ce govorilno vedno o »boljši bodočnosti«, je naloga nas starejših, da ne puščamo mladine samo sebi, marveč da se za njo brigamo ter ji pridno pomagamo v boju zoper izkoriščanje. Uverjeni bodimo, da nam bo tozadevni trud bogato poplačan. —k. DomaCi pregled. Da bo konec diskusije! Gustinčičevo omizje je po kratkem odmoru zopet dobilo posebno veselje, da pošilja Strokovni komisiji vsak dan nov poziv na diskusije. akcijske odbore itd. Če bi hoteli ustreči vsem tem željam po vseh teh diskusijah in komedijah, bi morala Strokovna komisija samo za to zadevo nastaviti cel štab funkcionarjev. so nam pa predstavili še bernotovce s pozivom: ujedlnite se s temi hernotoviini strokovnimi sekcijami, ki si želijo enotnosti kakor pijanec vina. Vso stvar predstavljajo tako, kot da bernotovci neizmerno koprne po tem. da bi postali člani naših enotnih strokovnih zvez. da se jih pa mi branimo z vsemi štirimi. Vsakdo pa ve, da bernotovci niti v volitve niso hoteli ; iti na skupni listi. Kaj še, da bi bili za enotno organizacijo! Mi smo za vstop Bernotovih sekcij v enotne organizacije že iz samega razloga. da se poveča članstvo in s tem bo-jevna moč organizacij. Nobenega razloga nimamo, da bi se kogarkoli branili. Zato prenehajte že vendar enkrat s to demagogijo! Mesto da z bernotovci postavljate po Trbovljah in Velenju neke posebne odbore izven strokovne organizacfje, mesto da si izmišljate, pisarite in tipkate vedno nove manifeste o akcijskih odborih, mesto vsega tega izgubljenega dela prepričajte svoje lastne pristaše in bernotovce, naj prenehajo z mlatenjem prazne slame in naj gredo na pozitivno delo v strokovne organizacije! Zakaj gustinčičevci nočejo delati pozitivno, sodružno in lojalno v ZDSZJ? To nam pojasnijo sklepi zadnje konference komunistične stranke. Tam se bere, da imajo za Slovenijo sledečo nalogo: »Organizovanje i bolja povezanost frakcija i opozicionog pokreta u ujedinjemm sindikatima.« Ta naloga, ki so jim jo naložili na jugu in na daljnem severovzhodu, pomeni v slovenskih besedah sledeče: V obstoječih strokovnih organizacijah je treba potom posebnih celic »vrtati«, širiti nezaupanje med članstvom in vodstvom, skratka u-stvarjati nezadovoljstvo in razdor. Če smo mi objavili ta tajni sklep, ni treba odgovarjati: to je denunciacija. Če ste odkriti in pošteni ljudje, priznajte tudi javno, kar na tihem svetujete svojim ljudem. Kajti v delavskem pokretu se zahteva predvsem odkritosti. Čisto neproletarsko je to, če se javno poziva Strokovno komisijo na akcija ske odbore in enotnost, za njenim hrbtom se pa daje taka navodila, kakor smo ga zgoraj citirali. S tem ne služite delavstvu, temveč ga zavajate. S tem kažete, da niste iskreni, da ne vzamete pokreta resno, temveč da hočete zanesti svojo bolezen v še zdravo telo. Če že ne marate pozitivno delati v strokovnem gibanju, ga vsaj ni treba skušati rušiti. To vam svetujemo v lastnem vašem interesu. Kajti strokovno gibanje je preveč naravno in zdravo, da bi bilo v nevarnosti pred takimi bedastimi direktivami in tako politiko, ki se ji na mah pokaže vsa podla dvoreznost. Papirniški kartel v Jugoslaviji Kakor poročajo časopisi, so vse papirniške tvornice v Jugoslaviji upostavile skupni kartel, ki bo določal skupne cene ,in razdelil razprodajo. — Papirniški delavci, ali imate tudi vi trdno enotno organizacijo? Delavske zbornice in minister za socialno politiko. Centralno tajništvo Delavskifi zbornic je predložilo ministru dr. Gosarju več predlogov za socialno zaščito delavstva. Vsebino teh predlogov bomo prinesli v »Delavcu«. Danes jih samo navajamo. Doslej so se podjetja izgovarjala, da za volitve obratnih zaupnikov v smislu zakona o zaščiti delavcev še ni izdelan pravilnik. Centralno tajništvo je predložilo osnutek za ta pravilnik o volitvah obratnih zaupnikov. Nadalje so predložile Delavske zbornice, naj minister takoj izda odlok, da veljajo tudi za vse trgovine določbe o osemurniku in nedeljskem počitka. Prepove naj se nočno delo v pekarnah (t. j. od 10. ure zvečer do 4. ure zjutraj). Sprejme naj se mednarodne delovne konvencije, zlasti konvencijo o izvajanju osemurnika. Med drugim so Delavske zbornice predložile tudi načrt zakona o zidavi cenenih stanovanjskih hiš. Fordov iilm. V potideljek, dne 28. t. m., se bo predvajaj v Ljubljani v Mestnem domu ob pol 8. uri zvečer film. ki bo pokazal ves produkcijski proces v znanih ameriških Fordovih tovarnah. Prireditev vodi prosvetni odsek Delavske zbornice. Vstopnina 1 Din. Debata med demokrati in klerikalci. »Jutro« in »Slovenec« si po vstopu klerikalcev v vlado na dolgo in široko dopovedujeta, koliko so že demokrati in klerikalci škodovali delavstvu. Delavstvo bo menda iz tega napravilo potreben zaključek: Osvo-bojenje delavcev je delo delavcev samih. Vzgled demagogije. Pod tem naslovom nam Odgovarja krščan.-socialna »Pravica« na zahteve, ki smo jih formulirali v zadnji številki »Delavca«. Urednik »Pravice« proglaša vse te zahteve za navadno demagogijo. Po mišljenju »Pravice« uganja torej delavec demagogijo, če zahteva za svoje delo plačilo. tako dela socialni minister. Pod tem slavospevom poje »Pravica« hvalo dr. Gosarju. Brezposelni delavci ne soglašajo s slavospevom »Pravice«. Ta jim bo menda zopet odgovorila: Vi ste demagogi. Gospodarski odnošaji z Rusijo. Ministrstvo za trgovino in industrijo se je v januarju mesecu obrnilo na gospodarske zbornice, naj povedo svoje mnenje o vpostavitvi vsakomur in povsod na razpolago: Brezplačna pojasnila: FRAN KOS, LJUBLJANA, iMovika ulica S odnošajev med Jugoslavijo in sovjetsko Rusijo. Beograjska trgovska zbornica je odgovorila, da bi bilo dobro, navezati gospodarske stike z Rusijo. Za izvoz v Rusijo bi prišli v poštev predvsem sledeči proizvodi: tanin, kose, emajlirana posoda, hmelj, čevlji, gotovi deli usnja, papir, cement itd. Ravno nekatere industrijske panoge v Sloveniji bi lahko po uposta-vitvi stikov z Rusijo povečale svoje obratovanje. Predpogoj za upostavitev trgovskih odnošajev je pa seveda priznanje sovjetske Rusije. Gotove temne sile zadržujejo to. Kdaj bo SHS vlada prišla do pameti? Mednarodni pregled. Ruski kovinarji. Ruska strokovna zveza kovinarjev je-imela nedavno svoj kongres, s katerega posnemamo sledeče kratko poročilo: Povprečna plača kovinarja je znašala mesečno v letu 1924-25 50.73 rubljev, v letu 1925-26 pa 62 rubljev. Ta plača zaostaja pa 10 odstot. za predvojno. (Pri nas so plače 30—50 odstotkov nižje.) V velemestih so plače v splošnem višje, tako znašajo v Moskvi 87--J,20 rubljev. Velika je razlika v plačali rafnih kategorij. Zdravstvene razmere v večini tovarn so nezadovoljive. S širjenjem industrije se množe nezgode. Tako je n. pr. poročal delegat Fedotov, da je poskočilo v Uralu število nezgod v letu 1925-26 na 27.000. Tudi stanovanjsko bedo občutijo delavci. Strokovno organiziranih kovinarjev je 821.000, med temi je 85.000 žensk. Za časa kongresa je bilo 72.000 članov brezposelnih. Strokovna zveza je izplačala v preteklem letu 2.397.000 rubljev brezposelne podpore: brezposelne podpore so zahtevale porabo 21.3 odstot. zvezinih dohodkov. Ruska kovinska industrija sc hitro razvija. Za bodoče leto se bo izvedla ra-cionaJizacija dela v obstoječih tovarnah in zgradilo se bo 45 novih tovarn. S tem se bodo zvišale tudi delavske plače. Delavsko zavarovanje v Angliji. Bolniško in invalidno zavarovanje je obsegalo v. Angliji 1. FP14 13,687.000 delavcev, 1. 1924 pa 15.5S8.100, od teh 5,101.500 žensk. Leta 1914 so znašali dohodki zavarovanja 23,200.000 funt šterlingov, leta 1921 40 milijonov, 1924 41,100.000 funt šterlingov (1 funt šterling je okrog 360 D). Izdatki so znašali v 1. 1924 34,200.000. Vsota naloženih fondov je zrastla od 1914 do 1924 od 23 na 116 milijonov funt šterl. Zavarovanci imajo: zdravniško neg), denarno podporo (prvih 26 tednov bolniško, potem pa invalidno podporo) in materinsko podporo. Bolniška podpora znaša za moške povprečnih 15, za ženske 12 šilingov tedensko (1 šiling je ca. 3.60 Din). Oskrba v zdraviliščih, zdravljenje zob in oči ni več redna, temveč izjemna dodatna ugodnost. 4. jan. 1926 je stopilo v veljavo novo rentno zavarovanje, ki daje rente vdovam, sirotam in samcem od 65 let dalje. Starostne rente so majhne. V marcu 1925 je dobivalo starostno rento 1,024.000 delavcev po največ 10 šilingov tedensko. V letu 1925 se je na starostnih rentah izdalo 25,942.000 funt šterlingov. Proti brezposelnosti je bilo v juliju 1926 zavarovanih 12,041.000 delavcev, od teh 8,843.000 moških in 3,197.000 žensk. Redno brezposelno podporo dobiva zavarovanec 26 tednov. V letih 1921-22 do 1924-25 so bili dohodki in izdatki brezposelnega zavarovanja sledeči (v milijonih funt šterlingov): 1921-22 dohodki 43.0, izdatki 58.5: 1922-23 dohodki 46.7, izdatki 47.0; 1923-24 dohodki 50.2, izdatki 41.2; 1924-25 dohodki 50.2. izdatki 51.6. Koncem upravnega leta 1924-25 je bilo pri brezposelnem zavarovanju 8.4 milijonov funt šterlingov deficita. Delavska izobrazba v Angliji. Nedavno smo na kratko poročali v »Delavcu« o socialističnem izobraževalnem delu v sosedni Avstriji. Danes poročamo o Angliji. Ta poročila naj pokažejo našim delavcem delovanje sodrugov v modernih državah in obenem naj nam dajo vzpodbudo, da se bomo tudi v Sloveniji v večji meri posvetili temu delu. Kajti za socialistično izobrazbo je pri nas žal tudi pri mnogih funkcionarjih premalo razumevanja. Sodrugi bdtt> videli iz tega poročila, da ni velikega delavskega gibanja brez stalnega izobraževalnega dela. » Sedaj pa k stvari! Delavska univerza. Strokovne organizacije iri delavska stranka so leta 1900 ustanovile v Oxfordu delavsko visoko šolo, znano pod imenom Ruskin College. V l-ondonu obstoji^ Labour College (delavska visoka šola), ki jo vzdržujejo strokovne organizacije. Obe dve šoli sta internata, to se pravi: gojenci do- bivajo tu pouk, hrano ui stanovanje. La-bour College je prišla radi rudarske stavke v finančno krizo. Na teh visokih šolah se izobražuje iz vrst angleških delavcev marksistična inteligenca. Kako visoko stopnjo izobrazbe se zahteva pri Labour College, kažejo n. pr. sledeče naloge, ki so jih dobili učenci I. 1924: 1. Odnošaj med razrednim bojem in imperializmom. 2. Kateri gospodarski motivi so vodili Francijo pri zasedbi Porurja? 3. Kakšnega pomena je kolonialna politika, V Ruskin Collegu študirajo delavci tudi iz Islandije. .laponske, Danske in Amerike. L. 1921 so se na tej šoli ustanovili posebni dopisni kurzi, ki jih je doslej ab-solviralo 2021 učencev, med katerimi so bili iz Argentinije, Avstralije, Belgije, Kanade, Egipta. Francije, Nemčije, Holandske, Indije, Amerike, Švice. Tečaji i n jr a z r e d i. Zanimanje za večerne tečaje je največje. »Nacionalni svet delavskih visokih šol« organizira s pomočjo strokovnih zvez svoje tečaje po vseh krajih. V letu 1925-26 je bilo v teh tečajih 30.000 učencev. V ozki zvezi s prej omenjenim nacionalnim svetom deluje »Plebs Leaugue« (ljudska zveza), ki vzgaja predvsem funkcionarje za politično gibanje. Ona goji Samostojno izobrazbo delavstva z lastnimi učitelji in brez vsake državne finančne podpore. Poleg vzdrževanja šol izdaja ta liga tudi knjige. »Zveza za delavsko izobrazbo« je organizirala v letu 1924-25 1307 tečajev, k'i trajajo po tri ali po eno leto. Te tečaje obiskuje 30.000 učencev. Razen tega je priredila II poletnih šol, številne kratke tečaje in predavanja. . Strokovni izobraževalni oddelek je priredil lansko leto 32 strokovnih šol. »Zveza za delavsko izobrazbo« bo sedaj započela skupno delo z zadružnimi organizacijami in z zvezo delavskih klubov, in sicer v tem smislu, da bo skrbela za vzgojo onih učencev, ki jih bosta delegirali omenjeni zvezi. Pri zadružnih organizacijah gre v glavnem za ženske. Zadružne organizacije skrbč deloma tudi same za izobrazbo svojih članov. Med drugim vzdržujejo zadružne organizacije zadružno visoko šolo v Manchestru. »Fabian Societ^ prieja odlična predavanja o dnevnih vprašanjih. »Fabian Socie-ty« se imenuje po rimskem Vlakovodji Fabiju Cunctatorju (cunctator = čakavec). Njihova taktika je po njihovih lastnih besedah sledeča: »Mi moramo potrpežljivo čakati na pravi trenutek, kakor je potrpežljivo čakal Fabij, ko je vojeval vojno s Hanibalom, čeprav so mnogi grajali njegovo oklevanje; ko pa pride pravi čas, moramo udariti kakor Fabij, ker sicer je čakanje zaman in brezplodno!« Fabijcein pripadajo odlične osebnosti angleškega delavskega gibanja, kakor: Sidney Webb, Bernard Shavv, Wells i. dr. Oni tvorijo tudi v delavski stranki nekak svoj red intelektualcev (2000—3000 po številu) in u-veljavijajo svoj vpliv s predavanji, z izdajanjem knjig in brošur. Za nje ni socializem nikak daljni cilj, temveč cela veriga dnevnega socialno-političnega > dela v občini in državi. Biti praktičen, je njihovo prvo načelo. Tudi v konservativni in liberalni stranki imajo svoje ljudi (nekake celice), da tam uveljavijo socialno-reformnc ideje, načrte in zakonske predloge. Naravno so proti doslednemu marksizmu. Razen tega je v Angliji še več delavskih izobraževalnih društev. Prosvetno delo je zelo živahno in pestro. V zadnjem času zmaguje v večini izobraževalnih organizacij spoznanje, da je treba vse organizacije združiti v eno splošno zvezo. Svetovna gospodarska konferenca. Vse države se živahno pripravljajo na svetovno gospodarsko konferenco, ki se bo vršila 4. maja v Ženevi. Zlasti sc zbirajo razni statistični podatki, ki kažejo razvoj gospodarstva. Naj navedemo samo eno. Ako vzamemo predvojno leto za 100 odstotkov, potem jc bilo v raznih letih na-pram 1. 1913: Prebival. Suro- Obseg I Centr. i. vzh. F.vropa z Rusijo brez Rusije ostala Evropa Cela Evropa brez Rusije Sev. Amerika Srednja Amerika .lužna Amerika Afrika Azija brez Rusije Oceanske dežele Ves svet lz te tabele se vidi sledeče: dočiin sc je prebivalstvo Evrope I. 1925 naprain letu 1913 pomnožilo za 1 odstotek, produkcija za 4 odstotke, se je trgovina zmanjšala za II odstotkov. V Evropi predstavlja v trgovini največji minus Rusija. Zato se smatra za predpogoj uspeha svetovne gospodarske konferenc^ ponUrjenje z Rusijo in po-vzdiga ruskega gospodarstva, t. j. ustvaritev evropske gospodarske skupnosti, kar je brez Rusije nemogoče. Nazadovanju evropske trgovine same so največ krive carine in podobno. lz zgornje tabele vidimo ne samo rekordni razvoj Amerike, temveč tudi Azije in drugih kontinentov. Pomen koloni) v svetovnem gospodarstva je vedno večji. Prebivalstvo Sev. Amerike je narastlo /a 19 ototkov, njene surovine za 26 odstotkov, a trgovina za 37 odstotkov. Evropa pa liira. Važno posvetovanje kovinarske internacionale. Dne 7. februarja se je vršila v Berlinu važna konferenca naše kovinarske internacionale. Dnevni red je bil: 1925 vin trgov. 99 102 7.3 103 102 82 105 106 99 104 104 94 119 126 137 107 169 128 122 134 97 107 1.38 ' 99 105 116 136 116 121 132 105 116 105 1. Sprejem ruske kovinarske zveze v internacionalo: 2. Železni in jekleni karteli: 3. Poročilo delegacije o Sev. Ameriki; 4. Poročilo tajništva. Zastopane so bile kovinarske zveze sledečih držav: Nemčije. Francije, Belgije, Holandske, Danske, Švedske, Norveške, Anglije, _ Španije, Avstrije, Madjarske, Poljske, Švice, Cehoslovaške. Jugoslovanska, rumunska, italijanska in finska zveza so opravičile svoj izostanek. Pogajanja z ruskimi kovinarji so se razbila, ker se Rusi niso marali odreči še nadaljnemu delovanju potom celic v strokovnih zvezah in ker niso pristali na pristop vseh svojih sekcij v kovinarsko in-, ternacionalo. O karteliziranju kovinarske industrije je poročal s. Reichel iz Stuttgarta. Kovinarska industrija se povsod vedno bolj druži v kartele in racionalizacija obratov nevzdržno napreduje. Edino sredstvo kovinarjev v tem položaju je ustvaritev najtrdnejših organizacij, ki imajo izvesti predvsem sledeče: a) Kontrolo nad delovanjem kartelov; b) stvoritev državnih in internacionalnih paritetnih odborov delavcev in delodajalcev za izvrševanje te kontrole. Naše organizacije. Kovinarji. Ljubljana. — Občni zbor kovinarjev. V nedeljo, 20. febr. je bil sklican občni zbor ljubljanske kovinarske podružnice. Ob 10. uri je predsednik s. Leskošek otvoril izredno lepo obiskan občni zbor in podal besedo tajniku s. Vrankarju. ki je poročal, da je v preteklem letu pristopilo v podružnico 284 novih članov in da šteje danes ljubljanska podružnica nad 400 članov. Odbor je imel od zadnjega občnega zbora (od sept. 1926) 17 sej. Sklepe sej je tudi izvajal, kar dokazuje lep napredek podružnice. — Likvidacija »Jugometalije« se bo izvršila tako, da bo obvarovan interes podružnice. Gospodarski boj podružnice je precej ovirala brezposelnost. — Blagajnik s. Mahkovec je podal razveseljivo blagajniško poročilo podružnice. Brezposelne podpore (vštevši lokalno) je izplačala podružnica 8250 Din, bolniške pa 1050 Din. Imo-vina podružnice narašča, v dobrem stanju je stavkovni in drugi skladi. S. Plešnar je v imenu kontrole poročal, da je našel vse poslovanje odbora v najlepšem redu. Člani so iirazili svoje zadovoljstvo s podružničnim delom s tem, da so brez vsake debate izrekli odboru soglasno zaupnico. Nato jc s. Vrankar poročal v imenu odbora, da je treba ustanoviti trden lokalni brezposelni in bolnjški fond. To bo najboljše zavarovanje kovinarjev pred zniža* njem mezd. S podporami moramo omogočiti kovinarjem, da ne bodo prosili za delo tovarnarja, ampak da se bo moralo podjetje obrniti vsakokrat na organizacijo za delavce. Ta fond je bil ustanovljen že junija lanskega leta. Toda treba ga je povečati v interesu delavcev samih. V debato o tem vprašanju so posegli ss. Selan, Rojc, Svetek, Vosnerjeva Angela in Plešnar, ki so vsi zagovarjali povišanje članskih prispevkov za ojačenje tega fonda. Nekateri so bili tudi za povišanje prispevkov II.—IV. razreda. S. Vrankar je v zaključni besedi še enkrat podčrtal, da bodo ta fond dobili člani, ko bodo v stiski in potrebi. Hkrati bo pa organizacija lahko ščitila sklenjene kolektivne pogodbe. Na predlog Vosnerjeve, naj se za IV. razred zviša prispevek na 5 Din, svetuje, naj prestopijo sodružice v III. razred, da bodo deležne vseh ugodnosti tega razreda. Nato je bil enoglasno sprejet prvoten predlog odbora. Sklep se glasi sledeče:'' Z ozirom na naraščajočo brezposelnost med kovinarji v Ljubljani je podružnični odbor sklenil na svoji zadnji seji predlagati občnemu zboru, da se poviša tedenski prispevek za profesloniste še za 1 Din. Tako bi znašali v Ljubljani z 10. tednom t. 1. sledeči prispevki: I. razred 10 Din tedensko, II. razred 6 Din tedensko, III. tedensko do vsote 300 Din. razred 5 Din tedensko, IV. razred 3 Din tedensko. Podpore. Pravico do podpore ima vsak član, ki mu pripada po Saveznem pravilniku (to je po vplačanih 52 tedenskih prispevkih) drugi teden brezposelnosti ali bolezni. . Višina podpore. Lokalna bolniška ali brezposelna čodpora znaša za I. razred tedensko do vsote 600 Din; II. razred 30 D Da je član v resnici brezposeln, se mora legitimirati s potrdilom zadnjega za-poslenja, bolni člani pa s potrdilom nakazane bolniške podpore OUZD. Izplačilo povišanih podpor stopi v veljavo 1. decembra 1927, do takrat pa se izplačuje po Starem. Clan, ki je dopotoval v Ljubljano, ima pravico do lokalnih podpor po 6 mesečnem zaposlcnju v Ljubljani. O smernicah novega odbora je poročal s. Svetek. Nato je bil izvoljen sledeči odbor: Punčar, predsednik: Mahkovec, blagajnik; Luzar Pero, tajnik; Lukane, Mencini. Juvan in Črne. odborniki; v kontrolo pa ss. Leskošek in Vosnerjeva. S. Štukelj je pozval v imenu Strokovne komisije vse na splošni delavski shod 26. t. m. v Mestnem dorrtn. Novoizvoljeni predsednik s. Pančur je •med splošnim navdušenjem članstva za oživljenje organizacije zaključil sijajno uspeli zbor. Take občne zbore naj bi imele vse organizacije! Sploina Delavska Zveza Jugoslavije. Za red in disciplino. Naša SDSZJ je od svojega zadnjega kongresa, kateri se je vršil 4. in 5. aprila lanskega ieta, pa do danes vodila mnogo težkih bojev. Ako vpoštevamo silno težke razmere, v katerih naš industrijski delavec živi in dela, ako k temu dodamo še veliko industrijsko krizo ter s tem v zvezi veliko brezposelnost in malodušje, ki se od dne do dne še povečava, tedaj lahko trdimo, da naša borba ni bila brez uspeha. Od kongresa dalje je naša zveza vodila odkrit boj s kapitalisti in z veliko industrijo. Izprtje delavcev, zaposlenih v velikem »Našičkom koncernu«, tromesečtia izključitev delavcev na žagi »Jugoslovanske šumske industrije d. d.« v Plaškem. Vsa ta preganjanja in izprtja so imela edin namen: zmanjšanje dnevnega za- služka za 15 do 20 odstotkov. Organizaciji se je po težkem boju posrečilo ta atentat na delavske dnine vsaj malo parirati. Ako omenimo še boje za zboljšanje kolektivnih pogodb med steklarji, kemičnimi delavci in delavci v sladkorni industriji, tedaj lahko rečemo, da je organizacija vršila popolnoma svojo dolžnost in dala svojim članom vse to, kar je po svoji moči zmogla. Da pa se bo organizacija še izboljšala'in zavzela tisti razmah, ki ji po svojem sestavu in štatutu pripada, je treba, da je vsaka podružnica in vsak član na svojem mestu. Ako hočemo, da to dosežemo, tedaj je nujno potrebno, da podružnice razvijejo boljšo agitacijo za pridobivanje novih članov. Stalno je treba sklicevati seje in članske sestanke, na katerih je treba članstvo podu-čevati in prepričevati, da je edino boj, red in disciplina tista sila, ki bo proletariat združila. — Podružnični odbori in zaupniki po tovarnah morajo biti neumorni med svojimi sotrpini, obveščati zvezino vodstvo o vseh lokalnih izpremembah. tako da je vedno informirano ter da more vsak čas podvzeti vse potrebne mere proti vsakemu napadu od strani delodajalca ali pa drugih delavskih sovražnikov. Da pa se bo moglo vse to izvrševati, je treba med nami reda in discipline, treba je, da vse spore, ki nastanejo ra