UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina . . ... L 800 G o r i z i a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 Letna naročnina . . . ... L 1.500 PODUREDNIŠTVO: Letna Inozemstvo . . ... L 2.500 T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 Leto XIV. - Štev. 29 (700) Gorica - četrtek 19. julija 1962 - Trst Posamezna številka L 35 Ali seje človek res razvil iz opice? DOGODKI V ITALIJI Vsi, ki se bavijo s študijem zemlje, priznavajo, da se je v njej vršil nek razvoj. V raznih dobah so odkrili očitne znake razvoja rastlin in živali. Tudi je vedno bolj jasno, da je bil pri človeku od njegovega nastopa do danes nek razvoj. Človeški rod se danes deli v več ras. A razlike niso tako velike, da bi prestopile meje ene naravne vrste. Mnogi znaki kažejo, da se je ves človeški rod razvil iz enega začetka. Vse rase so, če se med seboj mešajo, rodovitne. Kulture vseh narodov kažejo na skupen izvor, tako nekateri pojmi, ki jih imajo vsi ljudje, dalje mnogi izdelki. Jeziki, ki jih ljudje sedaj govore, so se razvili iz manj številnih jezikov; ti pa zopet kažejo na skupen izvor. Večje težave delajo človeški okostnjaki, kolikor so jih do danes odkrili. Delijo jih v dve veliki skupini, od katerih prva obsega tipe, ki so bolj primitivni in so podobni opicam. Imenujejo jih pitekoide. V drugo vrsto spadajo tisti, ki so bolj ali manj podobni sedanjemu človeku. Obojni izhajajo nekako iz tistega časa, to je približno 500.000 let od tega. Nekateri mislijo, da se je druga vrsta razvila iz prve. So pa tudi, ki zagovarjajo mnenje, da sta se obe vrsti razvili iz prednikov, ki jih imenujejo primate. Kaj so bili ti primati, iz katerih naj bi se po eni strani razvile opice, ki so podobne človeku, po drugi strani pa človek? Ali so bile morda samo živali? So, ki tako zatrjujejo, in pravijo, Ua je to znanstven nauk, da je tako dognala znanost. Kaj je doslej znanost dognala o postanku človeka, kaj pravi filozofija in kaj uči vera? Nekateri naravnost zatrjujejo, da ima človek svoje prednike v živalih, v vretenčarjih; ti so se razvili iz amfibij, dvoživk, ki prebivajo deloma na suhem, deloma v vodah, in te dvoživke izhajajo iz rib, ki imajo kosti. Prve ribe te vrste naj bi se pojavile v vodah zemlje pred 500 milijoni leti. — Nekateri so sestavili od tistih rib najprej sklenjeno vrsto okostnjakov vse tja do bitja, ki naj bi nastopilo pred 500 tisoč leti še kot na pol človek in na pol opica. Iz te naj bi se razvil v 400 tisoč leti sedanji človek, ki naj bi potemtakem hodil po zemlji okrog 100.000 let. Vkljub vsemu napredku paleontologije, ki se je resnično zadnja desetletja zelo razvila, je ostalo nedokazano, da bi se vsa živa bitja razvijala v sto tisoč in milijonih letih ena iz drugih. Skupine rastlin in živali se kažejo od prvega pojava. Ni izkopanin, ki bi dokazovale, da so ene skupine izhajale iz drugih. Velike skupine Živih bitij so nepretrgano iste, kakor da-*eč gremo nazaj, in prav nič ne kažejo na kakšen skupet izvor. Zaradi mnogih sličnosti človeškega telesa s telesom sedaj živečih opic ter sličnosti izkopanih človeških in opičjih okostnjakov sedaj večina strokovnjakov, ki se bavijo s temi vprašanji, misli, da je za podlago človeškemu telesu služilo živalsko telo. Seveda znanost more govoriti o postanku telesa, ne pa duše, ker znanost razvoja duše kot duhovnega bitja sploh ne more raziskovati. Tako postaja domneva, da naj bi se človek po telesu razvil iz opice, vedno bolj splošna. Še dolgo pa to ni dokazano. če pa dokazov ni, ni mogoče govoriti, da je to znanstven nauk. Na tako opombo boste takoj slišali ugovor. Kako je vendar mogoče kaj takega reči, da stvar še ni dokazana? Saj se po nekaterih deželah uči po vseh šolah, že v osnovnih, kot nekako uradno sprejet nauk, da se je človek razvil iz opice, in v knjigah je ta razvoj nazorno razložen. — Na ta ugovor je treba pojasniti, da iz tega, če je kakšna stranka sprejela to hipotezo in zatrjuje, da je znanstven nauk, še ne sledi, da se je to resnično zgodilo. Samo učenjaki morejo s pravimi, ne u-metnimi dokazi izpričati, da je kakšen nauk, ki je prej veljal samo za hipotezo, domnevo, postal znanstven. So pa tu prav učenjaki strokovnjaki v teh vprašanjih, ki pravijo, da za sedaj ni mogoče reči drugega, kakor da smo previdni in pričakujemo novih dokazov, ker dosedanji še ne zadostujejo, da bi delali take zaključke. Vedeti je treba še to, da znanosti nikdar ne bodo mogle dokazati, da je Bog pri postanku človeka neposredno posegel vmes, ker to presega izkustveni svet. Znanosti bi mogle ugotoviti dejstvo, da se je na zemlji pojavilo razumno bitje, ne bodo pa mogle dognati, kako se je to zgodilo. O tem boreta kaj reči samo filozofija in teologija. Kaj pravi človeško modrovanje, kaj pra- vi zdrava pamet? Zdrava pamet, opirajoč se na načelo vzročnosti, izključuje razvojni nauk, po katerem naj bi se človek po telesu in po duši razvil iz živali. Izključuje pa tudi tisti evolucionizem, po katerem naj bi se človeško telo razvilo iz živalskega brez izrecnega posega Boga. Človekova duša je bistveno višja od vsake živali, ker nima samo čutnega, ampak ima tudi umsko življenje. Pa tudi človeško telo je višje od vsakega živalskega telesa. Sedaj ni nobene živali, ki bi imela enako telo kakor ga ima človek, in tudi v izkopaninah niso odkrili nobenega živalskega okostnjaka, ki bi bil enak človeškemu. Zdrava pamet mora zaključiti: kakor za dušo, tako zahteva tudi za telo poseben božji poseg za stvarjenje človeka. Ko je enkrat to jasno, potem modro-slovje samo ne more razrešiti vprašanja, kaj se je v resnici zgodilo: če je bilo človeško telo ustvarjeno iz nič, je bilo narejeno iz neživih stvari ali je bilo izpreme-njeno kakšno živalsko v človeško telo. Možni so vsi trije načini. V vseh je Bog prvi vzrok telesu prvega človeka, medtem ko je snov, mrtva ali živa, orodje v njegovih rokah. Prav nič ni v nasprotju z načeli zdrave pameti, da bi Bog spremenil na kakršenkoli način kakšno živalsko telo, da bi postalo sposobno za sprejem duhovne duše, ki bi bila neposredno ustvarjena. Tu ni nobenega nasprotja z načelom zadostnega razloga. Možno je, ni pa samo po sebi nujno. Mogel bi Bog vzeti tudi mrtvo snov za telo prvega človeka. Kako je v resnici bilo, je treba iskati rešitve v teologiji. Kaj naj kristjan misli o tem vprašanju? Cerkveno učiteljstvo ima poslanstvo, da nezmotljivo razlaga božje razodetje. Določenega Cerkev v tej zadevi doslej ni izrekla. Ob raznih prilikah je po potrebi časov in razmer poudarjala nespremenljive resnice krščanskaga nauka. Njene izjave si ne nasprotujejo. V novejšem času postaja bolj prizanesljiva domnevi o razvoju človeškega telesa iz živalskega. To pa ni v nasprotju s prejšnjimi izjavami, ker je samo obsojala materialistični radikalni evolucionizem, ki je učil, da se je ves človek razvil iz živali. Iz povedanega je razumljivo, zakaj je papež Pij XII. v okrožnici Humani gene-ris 1950 dejal, da cerkveno učiteljstvo ne prepoveduje, da se nauk o razvoju razpravlja po strokovnjakih, v kolikor se o-mejuje na raziskavanje človeškega telesa iz snovi, žive ali nežive, ki je že obstojala. Razlogi za eno ali drugo mnenje pa se morajo presojati s primemo resnostjo in kristjani morajo biti pripravljeni, da sprejmejo razsodbo Cerkve, če bi zadevo razrešila, ker je od svojega Ustanovitelja prejela naročilo, da razlaga sveto pismo in uči verske resnice. »Ni primemo,« pravi papež v isti okrožnici, »da kristjani prehitro in nepremišljeno sprejmejo zadnjo izmišljotino dneva.« Minuli teden je bil v notranji italijanski politiki zelo živahen! Obeležje mu je dala cela vrsta pomembnih dogodkov od neredov v Turinu do odstopa sicilske deželne vlade. Med splošno stavko italijanskih kovinarjev, kateri so se pridružili tudi delavci velike tovarne FIAT, je v Turinu prišlo do neodgovornih neredov pred sedeži dveh demokratičnih sindikatov (SIDA in UIL), ker sta prejšnji dan sklenila z upravo tovarne FIAT sporazum in pozvala svoje pristaše naj se zaradi tega vrnejo na delo. Toda ostali delavci so se zbrali pred tovarno in jih niso pustili noter! Prišlo je do incidentov in medsebojnih pretepov ter prevračanja avtomobilov tako, da je bila policija prisiljena poseči vmes. Mnogo demonstrantov je priprla, kar šestintrideset pa jih je prijavila sodišču, katero je takoj začelo z obravnavo »per direttissima« ter jih že več obsodila na razne- kazni. Spričo tega so incidenti v Turinu imeli odmev tudi v poslanski zbornici, kjer so številni poslanci zahtevali od vlade pojasnila! Odgovor je dal notranji minister Taviani, ki je odločno obsodil nedemokratična početja demonstrantov in njihovih organizatorjev ter pri tem dejal, da iz ugotovljenih informacij notranjega ministrstva izhaja, da pada velik del odgovornosti za turinske nerede na komunistične elemente. — Nihče se tej interpretaciji ni upal ugovarjati. Sam Togliatti je moral požreti to grenko kapljo. V Rimu je zasedal glavni odbor Gospodarska konferenca v Kairu V Kairu so se zbrali zastopniki 36 politično nevezanih držav na neke vrste gospodarsko konferenco. Po večini gre za nerazvite ali malo razvite dežele iz Azije, Afrike in Južne Amerike, ki niso vključene v nobeno izmed glavnih obstoječih gospodarskih organizacij ali skupnosti. Izmed evropskih držav je zastopana edinole Jugoslavija, ki je obenem z Egiptom pobudnica gospodarske konference, ki te dni zaseda v Kairu. — Kot znano, je misel o gospodarski povezavi nevezanih držav padla med zadnjim obiskom jugoslovanskega maršala Tita v Kairu februarja letos. Glavna pobudnica je torej Jugoslavija, ki je spričo svojega politično-geografskega položaja najbolj prizadeta zaradi gospodarskega združevanja tako za-padne kot vzhodne Evrope. Na Zahodu obstajajo poleg ZDA kot nastajajoče gospodarske sile zase Evropska gospodarska skupnost ter Svobodno trgovinsko področje; države Vzhodne Evrope pa so povezane potom COMECON-a to je Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč. Vse to ima gotove posle- sporazum vsaj o prekinitvi atomskih poskusov. Ameriški delegat Arthur Dean je ob prihodu v Ženevo dejal, da angleški in ameriški znanstveniki proučujejo v Londonu učinkovitost raznih metod za ugotavljanje jedrskih eksplozij na podlagi podatkov, ki so jih s posebnimi inštrumenti zbrali v zvezi s 43 podzemeljskimi poskusi ter s poskusi v veliki višini. Krščanske demokracije, ki je razpravljal o nacionalizaciji električne energije. Razpravo je zahtevala opozicija tako zvanega centra, ki se zbira okrog poslancev Scelbe in Gonelle. Po dolgotrajnih razpravljanjih je glavni odbor KD s prodorno večino 191 glasov (proti 46) odobril poročilo tajnika Mora o podržavljenju električnih virov. S tem se je stanje v vrstah krščanskih demokratov razčistilo; pred glasovanjem se je namreč mnogo govorilo, češ da bo skoro sto poslancev glasovalo proti Moravi resoluciji, ki odobrava podr-žavljenje električnih virov. ODSTOP DEŽELNE VLADE NA SICILIJI Na Siciliji je morala deželna vlada levega centra, v kateri so sodelovali tudi socialisti odstopiti, ker ni uspela doseči potrebne večine pri glasovanju za začasni proračun. Trije deželni poslanci vladne koalicije so očividno glasovali proti ne meneč se za strankino disciplino. Kateri stranki pripadajo omenjeni poslanci ni moč ugotoviti, ker je bilo glasovanje tajno. V krogih KD zavračajo odgovornost na socialiste, socialisti pa na demokristjane. Toda dejstvo je, da je morala vlada odstopiti. Kako se bo kriza razvijala in rešila, ni še moči napovedati, ker so na Siciliji možna vsa mogoča presenečenja. Ena možnost je v tem, da razpišejo nove volitve, če bi se pojav prostih strelcev ponovil pri obnovljeni koaliciji med krščanskimi demokrati in socialisti. dice za gospodarstvo tistih držav, ki ostanejo izven omenjenih gospodarskih zvez. Negativne posledice se zlasti odražajo v medsebojni zunanji trgovini. In to ne samo v primeru nerazvitih dežel, ampak tudi tistih, ki so stanje nerazvitosti nekako že v glavnem premagali in celo visoko industrializiranih držav (Velika Britanija). Spričo dalekosežnih procesov, ki so v teku, se skušajo prizadete države pomagati na vse načine, samo da ne ostanejo osamljene. Velika Britanija je sprejela zgodovinsko odločitev, da se kratko-malo pridruži Evropski gospodarski skupnosti. Pogajanja so še v teku. Za vstop v SET so zaprosile še druge evropske države, med njimi nevtralna Avstrija in Švica. V kočljivem položaju se je znašla komunistična Jugoslavija. Po nekaterih cenitvah, ki jih je prinesel sam jugoslovanski tisk, je Jugoslavija v zadnjih treh letih zaradi gospodarske integracije v Zahodni Evropi utrpela neposredno škodo kakih 2 do 3 milijard dinarjev. — Kaj storiti? Pridružiti se ŠET-u? V tem primeru bi se morala podvreči svobodni gospodarski konkurenci, kar pa je v nasprotju z njenim (komunističnim) politič-no-gospodarskim ustrojem. Potrkati na vrata COMECON-a in se podvreči sovjetski gospodarski hegemoniji? Tudi to ji ni šlo v račune, ker potem bi ne mogla več prositi Zahoda kreditov. — Tako je prišla na misel, da bi se nevezane države povezale v neke vrsto gospodarsko zvezo. Koliko je ta ideja uresničljiva, bo pokazala bodočnost. Na vsak način bo zanimivo, kaj bodo v tem oziru konkretnega sklenili na konferenci v Kairu. PROGLAS OB RAZPUSTU N SZ Materialistični biologi ponavljajo hipotezo, da se je ves človek, po telesu in po duši, razvil iz živali. Prvi je začel tako učiti Lamark in za njim sta isto ponavljala Darwin in Heckel. — Temu nauku Pa jemlje vrednost dejstvo, da za svoje trditve nimajo dokazov, če kakšne dokaze navajajo, so to umetni in zato brez vrednosti. Darvvin je leta 1859 izdal knjigo: »O izvoru vrst«. Ob stoletnici so leta 1959 zopet izdali to knjigo. V uvodu tej izdaji pravi Thompson: »Darwin sam je priznaval, da ideja evolucije ni zadovoljiva, dokler se ne dokaže. Doslej pa še nihče ni dokazal, kako naj bi se izvršila, zato ne vem, če je v resnici bila. Rajši pravim, da za to še nimamo dokazov.« Tu Thompson govori samo o razvoju višjih živali iz nižjih vrst, nič pa o razvoju človeka iz živali. Učenjak Wood Jones odločno zatrjuje, da odkritja okostnjakov, avstralopitekov, kakor jih imenujejo, nimajo nobene zveze z razvojem človeka. Pravi, da so to bile opice, ki niso bistveno različne od sedaj živečih opic. Tudi Pilt-dovvn-skega ali pekinškega človeka, o katerem so nekoč toliko pisali, so razkrinkali in dokazali, da je bila opica, morda Prednik sedanjih bolj razvitih opic. Tržaški Slovenci! Slovenska katoliška skupnost v Trstu je na svoji zadnji skupščini sklenila, da se noče vmešavati v zadeve drugih političnih strank. Zato tudi ne načenja razlogov, ki so dovedli do razpusta Neodvisne socialistične zveze v Trstu, v kateri je bil včlanjen tudi del tržaških Slovencev, odnosno so volili njene kandidate. Pač pa Slovenska katoliška skupnost obžaluje, da poziva razpuščajoča se slovenska politična stranka tukajšnje Slovence, naj se vključijo v Italijansko komunistično partijo in Italijansko socialistično stranko. SKS obsoja vsakogar, ki pritiska in priganja Slovence v drugorodne stranke in s tem zanaša narodno smrt v naše vasi in mesto. SKS ne more razumeti, kako naj bi podprli komunistično partijo tisti Slovenci, ki jih je poslanec Vidali še pred leti zmerjal s šovinisti. SKS izjavlja, da kot slovenska demokratična stranka lahko uspešno brana pravice naše narodne manjšine. V tem zgodovinskem trenutku, ko po naročilu, ki ga ne narekujejo manjšinski interesi, razpuščajo NSZ, pozivamo tržaške Slovence, naj ne poslušajo navodila za vpis v KPI in PSI, odnosno naj ne volijo njihovih kandidatov, ker so nam njihovi interesi tuji in nasprotni. Slovenci! Vabimo vas, da se pridružite prenovljeni in pomlajeni demokratični politični stranki SKS, ki hoče z modernim socialnim programom v nastalem položaju še poglobiti in razširiti svojo delavnost. Stranka je slovenska in demokratična in se navdihuje po modemih krščanskih načelih. V njej je mesto za vse naše rojake, ki pošteno in narodno čutijo. Odklanja le skrajni -totalitarizem z desne in leve. Samo v domači politični stranki, ki jo vodijo Slovenci, je mesto za tržaške Slovence! SKS - Slovenska katoliška skupnost Obnovitev pogajanj o razorožitvi V ponedeljek so v Ženevi po e-nomesečni prekinitvi obnovili ra-zorožitvena pogajanja v okviru 17 članskega odbora Združenih narodov. Kot znano, so jih morali prekiniti, ker niso Sovjeti hoteli sprejeti nikakega mednarodnega nadzorstva. — Zgleda, da sedaj obstajajo stvamejše možnosti za SKUPNO ROMANJE VASSISI j KRŠČANSKI NAUK j MALI ODPUSTLJIVI GREH V knjigi Razodetja beremo opomin, ki ga je Kristus dal efežki cerkveni občini: »Poznam tvoja dela in trud in tvojo stanovitnost. Ali zoper tebe imam, da si opustil svojo prvotno ljubezen. Pomni torej odkod si padel, in se spreobrni in opravljaj prva dela. Ako pa ne pridem k tebi, in če se ne spreobrneš, premaknem tvoj svečnik iz njegovega mesta.« (Raz 2,2-5). Tudi če Boga ljubimo, se večkrat zgodi, da ga v malih rečeh žalimo. Ne obrnemo se popolnoma od Boga, a postanemo zanikrni v njegovi službi. Kar na lahkem se kaj malega zlažemo, se kaj malega zjezimo, sv. Avguštin se je obtoževal, da je iz radovednosti na sprehodu obrnil svoje misli in pogledal za zajcem, ki ga je pes podil čez travnik. To so mali grehi, ki nam ne vzamejo še božje ljubezni, a ranijo več ali manj naše duše. Mali greh storimo, ako grešimo v kaki manj važni stvari — na pr. če bi kdo ukradel kako malenkost. — Včasih pa je mali greh tedaj, če nismo spoznali, da gre za važno stvar, ali če nismo popolnoma privolili v tisti greh. Mali grehi niso vsi enako hudi, kakor tudi telesne rane niso vse enake, vendar z vsakim malim grehom pokažemo nehvaležnost do nebeškega Očeta in do Jezusa, ki je moral tudi za te grehe trpeti na križu. Mali grehi nam vsi škodujejo : manjšajo nam ljubezen do Boga, odtegnejo nam mnogo milosti in pripravljajo pot smrtnemu grehu. (Z malim se začne, z velikim se konča, pravi že star pregovor.) Za male grehe bomo morali zadoščevati 5 časnimi kaznim i na zemlji ali v vicah. Malim grehom pravimo tudi odpustljivi grehi, ker je mogoče dobiti njih odpuščenje tudi izven spovedi, ako se jih kesamo. To naj nas spodbuja da vsak večer obudimo kesanje, ker smo odpuščanja potrebni. Edino-le Brezmadežna je bila vse življenje brez vsakega, tudi najmanjšega greha, o vseh drugih zemljanih pa velja, kar je napisal apostol ljubezni: »Ako rečemo, da nimamo greha, sami sebe varamo in v nas ni resnice.« (I Jan 1,8). Varujmo se torej malih prostovoljnih grehov, saj nas tako lepo uči sv. Bazilij: »Kdor služi Bogu kot otrok, se ga boji tudi v majhnih rečeh razžaliti.« Kongres ameriške katoliške mladine Ameriški predsednik Kennedy je poslal voščilno poslanico udeležencem 28. narodnega kongresa ameriškega gibanja katoliške družine, ki se je vršil v St. Louisu. Vsak narod je toliko močnejši in toliko bolj zdrav, tako je pisal Kennedy, kolikor bolj so močne in zdrave družine, ki ga sestavljajo. Vaš sestanek ima namen proučevati probleme in obveznosti modeme družine in zato predstavlja razlog za veliko upanje, še bolj opogumljajoče pa je dejstvo, da ste si izbrali za temo svojih del: Ljubezen, pot k popolnosti. Želim, da bi vaši sklepi prinesli obilo dobrih sadov v vaših družinah in v tistih družinah, katerim se nameravate približati. Francoski katoliški socialni tedni Od 17. do 22. julija se bo vršilo v Stras-burgu deveto zasedanje francoskih katoliških socialnih tednov. Razpravljali bodo o temi: Evropa dežel in narodov. Cilj organizatorjev ni bil študij politične in ustanovne izgradnje v Evropi, marveč navesti zahteve udeležbe ljudi in socialnih skupin v življenju evropske skupnosti in pokazati, kako naj bi se izražalo to skupnostno življenje. Kot prejšnja leta, so tudi letos predvidena tri predavanja na dan. Predavatelji bodo največji predstavniki francoske katoliške sociologije; med njimi Alain Bar-rere, predsednik francoskih socialnih tednov, ki bo govoril o razvoju od evropskega dejstva do evropske skupnosti, in podpredsednik Folliet, ki bo govoril o evropskih vrednotah in edinosti Evrope. Mednarodno gibanje katoliške kmečke mladine Ob zaključku del IV. glavne skupščine mednarodnega gibanja katoliške kmečke mladine, ki se je vršila v Rimu, so odobrili dve resoluciji: v prvi 135 delegatov ugotavlja slabe pogoje kmečkega sveta, predvsem v odnosu z drugimi področji gospodarstva in žalostne materialne, kulturne in socialne posledice, ki iz teh izhajajo, in žele od vseh odgovornih mednarodnih organizacij in vlad, da povečajo svojo akcijo s pomočjo bolj kvalificirane tehnične pomoči in z reorganizacijo gospodarstva ter izobrazbo voditeljev. Mednarodno gibanje kmečke mladine je dalje sklenilo poglobiti svoje delo oblikovanja kmečke mladine in študirati ter predlagati rešitve največjih problemov kmečkega okolja, ki bodo prežete z načeli okrožnice Mater et Magistra. V drugi resoluciji pa kon-gresisti poudarjajo hude socialne, gospodarske in kulturne neenakosti, ki obstajajo med različnimi deželami in celinami, ter žele bolj 'tesno sodelovanje med vsemi velikimi zasebnimi in vladnimi organizacijami za večjo socialno pravičnost in izmenjavo dobrin in vrednot. New York in molitev v šolah Nedavni sklep ameriškega vrhovnega sodišča, ki je proglasil molitev, ki so jo molili skupno v šolah v državi New York, kot protiustavno, je vzbudil v vseh ZDA val protesta. Omenjena molitev, ki jo je sestavil državni svet voditeljev šol leta 1951, se je glasila takole: Vsemogočni Bog, priznamo svojo odvisnost od Tebe in prosimo Tvojega blagoslova za nas, za naše roditelje, za naše učitelje in za našo domovino. Nevvvorški nadškof kardinal Spellman je trdil: Globoko sem užaloščen in zaprepa-ščen spričo dejstva, da je vrhovno sodišče oznanilo protiustavno preprosto in prostovoljno izjavo vere v Boga, ki so jo izrekali otroci v šolah. Ta sklep zadene v srce versko tradicijo, v kateri so bili ameriški otroci toliko časa vzgajani. Kardinal Mac Intyre, nadškof iz Los Angelesa, je dejal, da je ta odločitev obupna in škandalozna za vse Američane po krvi in načelih. Kardinal Ritter, nadškof iz St. Louisa, je trdil: Sklep vrhovnega sodišča ZDA, s katerim je prepovedalo molitev v javnih šolah, dokazuje, kako zelo so naše ustanove že laicizirane. Argentinski škofje Argentinski episkopat je ob zaključku izredne skupščine, ki jo je imel v Buenos Airesu, izdal izjavo v pogledu sedanjega položaja v deželi. Škofje vabijo v listini vernike in državljane, naj skupno sodelujejo pri naporih, da premagajo nevarnost, v kateri se danes narod nahaja. Rešitve, ki jih zahteva sedanji trenutek, morajo biti dosežene brez zateka k nasilju, v skladni volji ohraniti in utrditi mir tudi za ceno žrtev. Škofje vabijo vse, naj se zavedajo težine političnih, gospodarskih in socialnih problemov, ki bremene deželo. Najmlajši nadškof Mlada afriška država Mali je dobila prvega domačega nadškofa. Posvečen je bil monsignor Luka Sangare, in sicer v stadionu mesta Bamako. Prisotnih je bilo 15.000 ljudi. Slovesnosti so se udeležili tudi člani parlamenta, vlada, zastopniki vojske in celo številni muslimani. Sveti oče je novemu nadškofu in vsem zbranim poslal pozdravno brzojavko in svoj blagoslov. Ponovno se je videlo, da vsako posvečenje afriškega škofa vzbudi pri oblasteh in pri prebivalstvu veliko navdušenje. V tem pač vidijo, da so vedno bolj vključeni v družino krščanskih narodov. Glavni cilj letošnjega romanja je bil kraj, kjer je sv. Frančišek živel, deloval in umrl: Assisi. Romarska pot nas je vodila tja, da bi si lahko ustvarili jasnejšo podobo tega velikega svetnika. Odpotovali smo v petek 6. julija pozno zvečer z avtobusi. Bilo nas je okrog 130, torej mnogo manj kot lani. Verjetno je bil razlog v tem, da so mnogi že videli kraje, v katere smo letos nameravali; mnogih pa morda ni zanimalo. Zato smo kot prevozno sredstvo zbraili raje avtobuse : nismo bili tako strogo vezani na urnik in smo se lahko ustavljali, kjer in kadarkoli smo želeli. Z vremenom smo imeli srečo, saj je bilo ves čas lepo sončno vreme, vročina pa nikakor tako neznosna kot lani. Samo v ponedeljek je bilo malo hujše, vendar pa ne nevzdržno. Polni vedrega razpoloženja in dobre volje smo torej odpotovali. Čakala nas je cela noč v avtobusu, vendar se nismo tega bali. Ker ni bilo vročine, je bilo mogoče tudi počivati. RAVENNA Kot prva točka naše poti nas je čakala Ravenna. V stari cerkvi San Vitale smo imeli sveto mašo, med katero je g. Janežič imel kratko pridigo in je posvetil nekaj besed slovanskima bratoma sv. Cirilu in Metodu. Po končani maši smo si natančneje ogledali notranjost in zunanjost cerkve. Tamkajšnji duhovnik nam je podal kratko razlago o njeni zgodovini in o njenem slogu. Stavba je zelo stara in nas v nekem oziru spominja na cerkev sv. Marka v Benetkah. Nekateri so šli potem gledat grobnico velikega italijanskega pesnika Danteja. Vendar je bilo treba precej hiteti, ker nas je čakala še dolga pot in smo se morali zato čimprej spet odpeljati. Na poti smo se nekaj časa ustavili tudi v cerkvi S. Apollinare in Classe. SAN MARINO Drugi kraj, ki smo ga nameravali obiskati, je bila najstarejša in najmanjša republika na svetu: San Marino, šli smo skozi mesto Rimini in kmalu smo na visoki trdnjavi zagledali malo republiko. Pred našimi očmi se je ragrmla krasna slika obsežne pokrajine. Cesta je začela voditi navzgor. Zdelo se je od daleč, kot da je tista trdnjava nedostopna in da je nemogoče priti do nje. Uživali smo lepoto kraja. Po mnogih ovinkih smo končno dospeli v San Marino. Morda si ni nihče predstavljal, da je ta mala republika popolnoma turističen kraj, s svojimi značilnimi trgovinami, s svojimi številnimi turisti. Od tam se nam je nudil vse naokrog krasen razgled bogate in lepe pokrajine. Odnesli smo od tu najlepši vtis. RIMINI Sedaj pa spet v Rimini, kjer nas je čakalo kosilo! Jedli smo v restavraciji, ki leži prav ob obali. Tako smo lahko ves čas gledali morje. Obala je peščena in zelo velika. Mesto smo videli samo mimogrede, ko smo se peljali skozenj. Je pretežno turističen kraj, ki privablja ljudi predvsem zaradi kopanja. Ima tudi razne znamenitosti, za katere bi bilo vredno si jih ogledati. Toda časa ni bilo dosti. Strogo se je bilo treba držati umika, zato smo se morali odpovedati želji, da bi malo pobliže spoznali to obalno mesto. Pot do Assisi-ja, glavne točke našega letošnjega romanja, je bila še dolga! ASSISI Od daleč smo zagledali mesto, ki leži na hribu in se dviga nad lepo in rodovitno umbrijsko pokrajino. Bližali smo se kraju, o katerem smo toliko slišali govoriti; kraju, kjer je živel veliki svetnik. Naša srca je navdal čuden občuteik spokoja in občudovanja, ko smo v nočni tišini zagledali mesto Assisi. Ko smo drugo jutro vstali, smo obstr-meli nad krasno sliko, ki se je nudila našim očem: daleč okrog je segala lepa pokrajina, vsa posejana z njivami, trtnimi nasadi in sadovnjaki. Mesto Assisi nas je pozdravilo s svojimi številnimi cerkvami in samostani, s svojo spokojno tišino, ki jo je kdaj pa kdaj prelomil samo cerkveni ali samostanski zvon. Stare hiše, stare ceste, vse staro, a vse tako čudovito vabeče k razmišljanju, k notranjemu poglobljenju. Lepo sončno vreme nam je takoj vlilo dobre volje in željo, da iz tega kraja odnesemo najgloblje vtise, da tu največ uživamo od naše romarske poti. Ob 8. uri smo na grobu sv. Frančiška prisostvovali sveti maši. Mnogo romarjev je pristopilo k obhajilni mizi. Molili smo in peli naše naj lepše pesmi. Kako naj bomo slovenski romarji brez petja? Bazilika sv. Frančiška je sestavljena iz treh cerkva, ki ležijo druga vrhu druge: v spodnjem delu je kripta, nad njo je spodnja cerkev, zgoraj pa zgornja. Bazilika je zelo stara, saj so jo začeli zidati okrog leta 1230, medtem ko je kripta šele iz leta 1820, ko so v spodnjem delu odkrili svetnikove kosti. Spodnja in zgornja cerkev sta bogati na freskah velikih tedanjih mojstvov: Giotto, Cimabue, Lorenzetti. Želo lepa je tudi cerkev sv. Klare. Tudi tu je kripta, v kateri leži truplo svetnice. V cerkvi je razpelo, s katerega je Križani govoril sv. Frančišku in mu rekel: »Pojdi, Frančišek, in popravi mojo hišo, ki se podira.« Razpelo je bilo tedaj v cerkvi sv. Damijana, a so ga potem odnesli v cerkev sv. Klare. V Assisi-ju smo si tudi ogledali hlev, v katerem se je svetnik rodil. V prvem trenutku smo se nemalo začudili, da se je sin bogate trgovske družine rodil v revnem hlevu. Toda kmalu smo dobili razlago za to: svetnikova mati je imela pred porodom hude bolečine in tedaj ji je Bog rekel: naj rodi svojega otroka v hlevu, da se bo tako vse gladko izteklo. Zato je torej svetnik prišel na svet prav tako kot božji Sin: v revnem hlevu. SV. DAMIJAN IN EREMO DELLE CARCERI Obiskali smo tudi cerkev sv. Damijana in tako spoznali kraj, kjer je sv. Klara živela in umrla leta 1255. Tu je sv. Frančišek slišal glas, ki mu je velel, naj gre in popravi hišo. Tu je sestavil eno izmed svojih 'najlepših himn: Pesem brata Sonca. Tu so shranjene tudi mnoge relikvije svetnice. Na pobočju gore Subasio je znamenit Eremo delle Carceri, kjer je živel Frančišek s svojimi tovariši. Tu je živel v največji revščini, potem ko se je odpovedal očetovemu bogastvu, tu je posvetil vse svoje življenje vzvišenemu in plemenitemu idealu. Tu je trpel, da bi se čim bolj približal Kristusu. Še stoji drevo, na katerem so bile ptice, ki jim je svetnik govoril. Drevo je staro osem sto let! Kraj je tako čudovito spokojen, da prevzema človeka do dna srca. Vse je tako, kot si predstavljamo, da mora biti: polno dreves, polno zelenja in blaženega miru. Vtis, ki ga človek dobi v tem kraju, je zares nepopisen. Bolj kot drugje v Assisi- ne morem nuditi tudi dreves, ki j>hVarn tak° Pr‘ srcu' a v tem predmestju skoraj ni. Zadovoljen pa sem, da sem vam našel vrt, ki ima kakih petdeset metrov žive meje..., kar je velika redkost v teh predelih.« Veselo se je nasmehnil, srečen da je lahko ustregel svojemu novemu kaplanu in dobro se mu je zdelo vsakokrat, kadar je Mijo z navdušenjem pripovedoval o svojem vrtu. Ko so Mijevi starši prišli obiskat siha, so se šli zahvaliti tudi župniku, da tako po očetovsko skrbi zanj. »Dobri ljudje so,« je zaključil stari gospod po tem obisku, in vezi z Mi jem so postajale vedno tesnejše tako, da je prihajal do prepričanja, da je Mijo kaplan, kot si ga je vedno želel. Drugi duhovniki, ki so pomagali v župniji, so imeli vsak svoje značilnosti. Najstarejši, doma iz savojskih hribov, je bil zelo uslužen. Vedno je bil pripravljen priskočiti na pomoč in urediti vsako zadevo. Drugi je bil bolehen in ni bilo mogoče veliko zahtevati od njega. Tretji je bil Holandec, zdrav kot riba, ki se ni ustrašil tudi najbolj predrznega komunista. Nobena stvar ga ni ganila. Z isto mirnostjo je zapisoval maše in vpisoval člane v razne bratovščine, kot je sprejemal naznanilo o smrti, rojstvu ali poroki. Vedno isti, niti mišica se mu ni ganila na obrazu, naj je prišlo karkoli. S takimi pomočniki župnik res ni mogel ne zamisliti ne izvesti raznih načrtov v svoji župniji. Čudežev ni mogel delati. Zato ni bilo nič izrednega, če je po nekaj tednih vse padlo na ramena novega kaplana, ki je bil zelo delaven. Ko je odmaševal, ni mogel sleči niti mašnih oblačil, ne da bi ga že nadlegovali. Večkrat je moral vzrojiti župnik, naj ga pobožne ženske — bile so vedno iste — pustijo pri miru. »Drage gospe, prosim vas... gospod kaplan ima pravico tudi do zajtrka. Ali se vam ne zdi?« »Moramo z njim nujno govoriti.« »Počakajte vsaj toliko, da se odtešča.« »A so nujne stvari.« »Gospe, oprostite, da vam povem naravnost: sebične ste in vsiljive.« »O, gospod župnik,« se je oglasila najstarejša, »če bi vi vedeli, kako želimo dobro g. kaplanu.« »Že res... a jaz ga potrebujem in ga bom branil. Ce hočete, počakajte, drugače pridite pozneje.« In Mijo je imel tako vsaj malo miru, da je zajtrkoval. Potem seveda je moral v spovednico, kjer ga je že čakala vrsta ljudi, ki so se spomnili na svoje grehe in so jih hoteli zaupati novemu gospodu, ki je tako potrpežljiv... Prišli so tudi petki, ki mu jih je župnik naslikal v tako temni luči zaradi poro-čencev. Prihajali so pari, navadno Bogu sovražni in malo primerni za skupno življenje. Počasi se je tudi temu privadil. Nekega dne se je znašel pred dvema po-ročeneema, ki sta ga globoko pretresla. Velik in krepak zidar je pridrsal in pripeljal ubogo in slabotno nevesto, ki je bila videti vsa preplašena. Ko jima je napravil malo potrebnega nagovora je vprašal zidarja, kot je predpisano: »Ali hočete vzeti tu pričujočo nevesto za svojo zakonito ženo?« »Saj zato sem prišel,« je nevoljno odgovoril ženin in si popravljal rokav. »In obljubite, da ji boste zvest, kot mora biti zvest mož ženi?« »O to pa... nič vas ne briga« in je pogledal duhovnika z jeznimi očmi, češ kaj se vtika v zadeve drugih... Zvečer je potožil župniku doživljaj z zidarjem. Pozdrav Koroške prof. Mirku Fileju Preteklo nedeljo je g. Vinko Zaletel pripeljal koroške romarje na Barbano. Na povratku so se ustavili tudi v Gorici in obiskali grob prof. Mirka Fileja na gori-škem pokopališču. Zapeli so tri žalostinke, v imenu vseh koroških in ameriških Slovencev pa se je od pokojnega profesorja poslovil njegov veliki osebni prijatelj g. Nande Novak. Dejal je: Predragi prijatelj! Ob Tvojem slovesu iz Vogrč si se lansko leto oglasil pri meni in mi na vprašanje, kako se počutiš, odgovoril: »Krasni gozdo- vi in pisane livade okrog Vogrč so me zelo okrepile, le tu notri še nekaj ni v redu. Rad bi še ostal tam, pa moram zopet na delo, ker imam izvršiti še važne načrte z mojimi ljudmi na Goriškem.« — »Vse to pusti, dokler popolnoma ne okrevaš,« sem mu s\’etoval. Pa mi je odgovoril: »Kako naj pustim to plemenito, narodu tako koristno delo, ki nas druži, krepi in dviga za lepo čednostno življenje, versko, kulturno in narodno!« Malokdo izmeti sedaj živečih glasbenikov se je tako poglobil v ljudsko dušo kot ti. Ti nisi bil samo vzoren, goreč duhovnik in profesor, temveč tudi nedosegljiv gojitelj najlepše umetnosti na svetu, petja, ki blaži srce in duha. Gojil si ga s toliko ljubeznijo in vnemo, ki ji ni enake v sedanji generaciji daleč naokrog. Z občudovanja vredno potrpežljivostjo in izredno obzirnostjo si znal izvabiti in izklesati iz navadnih zborov toliko lepoto cerkvene in svetne glasbe, da te je vse občudovalo. Bil si nesporni voditelj, naravnost tribun vseh pevskih zborov na Goriškem in v Primorju. Naporno in neumorno delo za druge je bila tvoja življenjska pot. Bil si kot sveča, ki se za druge povživa. Vse te odlične sposobnosti so te privedle na najvišji forum cerkvene glasbe, v goriško stolnico, že si snoval velike načrte, s katerimi si hotel pokazati javnosti velika dela našega so-rojaka Gallusa. Še v zadnjem pismu, ki si mi ga pisal za veliko noč, si mi sporočil, da pripravljaš Gallusov koncert. Takoj sem ti odpisal in ti svetoval, da bo pri tvojem rahlem zdravju ta napor pre-teiak, kajti Gallusove skladbe so trd oreh še celo za najboljše zbore. Sredi teh naporov si omagat. S tvojo izgubo je nastala na Goriškem in na Primorskem velika vrzel na prosvetnem polju, ki se bo poznala vsepovsod. Mi vsi prosimo in tudi ti prosi Boga, da nam nakloni čimprej vrednega in sposobnega naslednika, ki bo tvoje plemenito delo nadaljeval. Dragi g. profesor! Dovršit si svojo življenjsko pot in v božjih načrtih dokončal delo, ki ti je bilo na tem svetu odmerjeno. Nastopil si počitek, katerega na svetu nisi poznal. Zate veljajo v polni meri besede slavne Gallusove skladbe: »Počitka našel si mesto mirno, na Sionu prebivališče svoje, in večno boš živel v preslavnem spominu.« Za tvojo prerano smrt sem zvedel šele dan po pogrebu. Prav tiste dni sem po 21 letih obiskal svojo domovino. Od tam ti prinašam pozdrave Tvojega sobrata č. g. župnika Učakarja, s katerim sta si bila v Vogrčah soseda. On je sedaj težko bolan. Na Tvojem grobu Ti izročam njegove pozdrave v onostranstvo, kjer naj ti sveti večna luč. Ti si bil po svojem neumornem delu, kot goreč duhovnik, odličen učitelj in kulturni delavec dobro poznan tudi pri ameriških Slovencih. V dolžnost si štejem, da se v njihovem imenu in v imenu nas vseh tukaj zbranih še enkrat poslovim od Tebe in Ti kličem: »Blag spomin na Tebe, dragi, bo živel v nas do konca dni, dokler se ne bomo združili pri Bogu v srečni večnosti! Z Bogom, na svidenje!« »Ali je mogoče, da se pripeti kaj takega?« je vprašal. A odgovor ga je še bolj užalostil. »Ubogi g. kaplan! še hujše boste doživeli... zdaj ste šele na začetkih.« »Kako to mogoče? Treba bo temu odpo-moči...« »Tudi jaz na to mislim vsak dan. A kako? Župnija je prevelika... petdeset tisoč duš ima in samo štiri duhovnike... več kot deset tisoč na vsakega. Ali niso to ogromne številke?... Treh kaplanov hi bilo še potreba in še pomožna kapela ali cerkev.. Res da imam tam doli na oddaljenem koncu župnije lep kos zemlje... a kaj?« »Da, da... tam blizu oratorija... sem ga že odkril, ko sem si ogledoval razne predele župnije.« (se nadaljuje) RZASKE NOVICE Dva tedna po tržaškem velesejmu Dva tedna po zaključitvi tržaškega velesejma, lahko nanizamo nekaj zanimivih mnenj in podatkov. Vsekakor popolnoma soglašamo s predsednikom Suttoro, ki je izjavil, da je sejem doživel pomemben uspeh tako za razstavljavce kot za tržaško gospodarstvo. Kljub vsem težavam, ki jih Trst preživlja v povojnih letih je na 14. mednarodnem velesejmu, ki se je zaključil 5. julija, ponovno dokazal svojo žilavo delavnost in trdno voljo po napredku in nadalj-nem razvoju. Velesejem je letos jasno pokazal težnjo prirediteljev po vedno večji specializaciji. Vsekakor pametna in pogumna politika, saj se vedno bolj širi prepričanje med ekonomisti, da se morajo sejmi čim bolj specializirati in osredotočiti svoj prikaz na čim manjše število proizvodov. Opaziti je bilo tudi strožjo selekcijo italijanskih in tujih prikazov. Le tako si moramo razlagati rahlo nazadovanje števila uradnih vladnih kolektivnih razstav. Zelo visoko pa je bilo število inozemskih podjetij, ki so privatistično razstavljali svoje proizvode. Izmed 1053 razstavljavcev, jih je bilo kar 522, torej 49,6%, inozemskih. Tako visokega odstotka razstav iz tujih držav ne dosega noben italijanski in le redki tuji sejem. Jugoslavija in Avstrija, ki sodelujeta na tržaškem velesejmu že od prve edik-cije sta zavzeli med tujimi dreavami najpomembnejše mesto. Imeli sta svoje razstave v Palači Narodov, v lesenem paviljonu in v gastronomskem oddelku. Jugo- slavija je bila močno zastopana s tistimi industrijskimi proizvodi, ki zanimajo italijanski in inozemski trg. V lesnem paviljonu sta svoje izdelke razstavljali ljubljanski koncern Slovenija les in zagrebški Exportdrvo. Naj tu omenimo, da je ministrstvo za trgovino s tujino odobrilo zelo visok kontingent za uvoz blaga iz Jugoslavije, Že tu se vidi, da je neosno-vana bojazen komunističnega tiska, da se bodo države Skupnega evropskega tržišča zaprle v carinsko obzidje. Čeprav prireditelji niso še objavili prave bilance letošnjega velesejma, so sporočili, da je že nad 40% razstavljavcev potrdilo svojo udeležbo za prihodnje leto. To je mogoče najbolj laskavo priznanje za naš sejem. Zadovoljive kupčije so sklenila podjetja za tekstilne izdelke, za težko mehaniko in za ladijsko mehaniko. Naravnost odlični pa so bili posli v klasičnih strokah, to je za les in kavo. Poleg ministrov in predstavnikov iz italijanskih gospodarskih krogov, je med velesejmom obiskalo ■ Trst 11 tujih odposlanstev. Poudariti moramo vse večje zanimanje mladih afriških držav za tržaške sejme, ki se tako pridružuje že tradicionalnemu zanimanju srednje-evropskih držav. Pa še pobožna želja. Da bi še bolj izpričali mednarodni značaj našega sejma, bi bilo zelo primemo, da bi prihodnje leto poleg obvestil in reklame v italijanščini zaslišali po zvočniku vsaj še slovenski in nemški glas. Milanski velesejem naj bo za vzgled! Posredovanje dr. Simčiča v tržaškem občinskem svetu V petek je bila zadnja seja sedanjega tržaškega občinskega sveta, ker bodo oktobra nove volitve. Na tej seji so sprejeli več sklepov, med katerimi je zlasti omeniti, da bodo prestavili odhodno postajo openskega tramvaja pred predor v ulici Fabio Severo. Na predzadnji seji v četrtek je sveto vavec slovenske liste dr. Simčič zahteval od občinskega odbora, naj da popraviti cesto, ki gre iz Lonjera proti Bazovici. Znana je pod imenom Verzela in je delno asfaltirana, delno pa v obupnem stanju. Odbornik za javna dela podžupan Cumbat je odgovoril, da bodo poskrbeli za popravilo omenjene ceste iz sklada 50 milijonov lir, ki je določen za popravila o-koliških cest. Potrebna so še druga popravila Omenimo naj, da so v obupnem stanju še nekatere druge ceste v predmestjih in v tržaški okolici, zlasti tiste, ki jih mora uporabljati naše slovensko prebivav-stvo. Danes bi na primer opozorili na nekatere ceste, ki vodijo v Barkovljah od Miramarskega drevoreda navzgor proti Furlanski cesti. Med njimi so takšne, da je čudo, če si človek na njih ne polomi nog, in vendar jih morajo ljudje dnevno večkrat prehoditi. Tudi tu bi morali poskrbeti za nujna popravila. Zakaj bi se morali samo gospodje voziti po lepih a-sfaltiranih cestah, naši ljudje pa morajo nekaj metrov vstran že skakati čez luknje ali broditi po »hudournikih«, kadar so nalivi. Občutna podražitev električnega toka Te dni dobivajo Tržačani račune za elektriko, plin in vodo na novih obrazcih, ki niso samo novi, ampak tudi presneto slani. Opozarjamo, da je svetovavec Slovenske katoliške skupnosti dr. Simčič glasoval v občinskem svetu proti povišanju cen za elektriko, toda občinski svet jo je vseeno odobril. S podražitvijo bodo občutno prizadeta zlasti mala gospodinjstva. Naša zahteva je, naj se ta podražitev nujno odpravi. Ob drugi obletnici smrti dr. J. Agneletta 14. t. m. je minilo dve leti odkar je nenadoma preminil dr. Agneletto. Mislimo, da se bomo lahko najlepše oddolžili njegovemu spominu, ako bomo priklicali na dan nekaj besed, ki jih je izrekel in napisal pred volitvami leta 1958: »Slovenci smo v Italiji narodna manjšina. Kakšno politiko naj vodi ta manjšina? Politike nar. manjšin v zamejstvu, zlasti tam, kjer predstavlja, kot je primer naše narodne manjšine le majhen delež državnega prebivalstva, mora biti politika narodne enotnosti in edinosti. za zavetnico novoposvečene cerkve sveto Marijo Magdaleno, ki so jo naši predniki v Bazovici častili že od leta 1336. Iz teh podatkov je razvidno, da je letos 100 letnica posvetitve in da se zato čutimo dolžni slovesno obhajati po navodilih sv. Cerkve to izredno letnico. Prihodnjo nedeljo — na praznik svete Marije Magdalene — bodo farani z veseljem obhajali svoje opasilo, in obenem 100 letnico. Zahvalna slovesnost bo popoldne ob 16. uri. Godba Bruner iz Rojana bo po cerkveni slovesnosti priredila na trgu pred cerkvijo koncert. Letos poteka tudi 70 let odkar je Bazovica postala samostojna župnija. Trst - Sv. Križ - Repentabor Tržaški občinski svet je določil, da dovoli podaljšanje mestne avtobusne proge Trst-Prosek do Sv. Križa. S tem se bo ugodilo željam Križanov, ki so imeli doslej slabe zveze z mestom. Svetovavec slovenske liste na Repentabru je prosil župana, naj se pozanima, da bi izboljšali avtobusno zvezo z mestom zlasti za delavce in dijake. Zdi se, da bodo na nekaterih tržaških avtobusnih progah postavili avtomate za razdeljevanje vozovnic. OBVESTILA RAVNATELJSTVO Državne srednje šole v Trstu sporoča, da je rok vpisovanja v I. razred srednje šole do 25. t. m. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure. AVTOBUS ZA REPENTABOR: Sporočamo, da bo letos na razpolago avtobus iz Gorice za tabor 22. julija na Repentabor. Avtobus bo šel skozi: štandrež, Sovodnje, Gabrije in Rupo. Kdor se misli tabora udeležiti, naj se javi pri fotografu Klein-dienstu. AVTOBUS ZA REPENTABOR. SKPD iz Števerjana organizira za nedeljo 22. t. m. avtobus na Repentabor. Odhod z Dvora ob lh. Vpisujejo: Ciglič Alojz, Komjanc Mirka, Humar Mirko, Terpin Marjan. Samo takrat, ko bo narod podredil svoje ideološko strankarske težnje in vse svoje javno udejstvovanje in izživljanje višjemu postulatu narodne ohranitve, bo narodna manjšina ohranila svojo bitnost in svoje postojanke.« Repentabor Pretekli teden se je po precej dolgem premoru zopet sestal naš občinski svet. Slišali smo, da je bilo na tej seji govora o 3 milijonih, ki naj bi se potrosili za novo športno igrišče. Nismo proti športu, ker se dobro zavedamo, da mora vladati zdrav duh v zdravem telesu ali vseeno mislimo, ali ne bi bilo v občini prav nič nujnejših in potrebnejših del? Morda pa mislijo sedanji občinski upravitelji se posvetiti »žogobrcu« in tako privabiti gruče turistov. Pa drugič kaj več tudi o razmerah — sedaj pred likvidacijo — v županovi stranki (USI), ki se bo tudi pri nas spojila s PCI in PSI, v kolikor se ni že. Boršt Pri nas domače vaško življenje teče svojo pot. Dela v njivah ne manjka, le škoda, da nam vreme letos kar precej ponagaja. Naš domači pevski zbor pod vodstvom g. Petarosa je dobil pred dnevi lep klavir. Sedaj nam bo lažje gojiti naše slovensko petje in upamo, da se nam priključijo še nove sile. Lepo se zahvalimo za podporo Slov. prosvetni Matici iz Trsta in g. Mihaelu Flajbanu še posebej, ki nas je pred kratkim tudi obiskal. Pred dnevi je na naše povabilo in željo prišel predavat dr. Sfiligoj. Mnogi starejši se ga spominjamo še iz časov internacije kot vrlega Slovenca, demokrata in prepričanega antifašista. Vest o njegovem prihodu je vzbudila v vasi veliko zanimanje za njegovo predavanje in res se nas je zbralo v prijazni dvoranici kar lepo število poslušalcev in ljubiteljev narodne misli in demokratičnih teženj. Govornik nam je na široko orisal celo zgodovinsko ozadje našega narodnega problema v zamejstvu, in ga podkrepil z vidniimi dokumenti in citati vidnejših osebnosti. Bazovica 100 letnica posvetitve cerkve svete Marije Magdalene Zakonik cerkvenega prava takole pravi: Praznik posvetitve cerkve naj se praznuje vsako leto po liturgičnih pravilih (kanon 1167). Tudi praznik cerkvenega zavetnika se mora praznovati vsako leto (k. 1168). Tako veleva sv. Cerkev! 27. julija 1862 — torej prav na farni praznik —■ je tržaški škof Jernej Legat posvetil našo cerkev in oltar. Določil je Radio Trst A Spored od 22. do 28. julija Nedelja: 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 11.30 Oddaja za najmlajše: »Pripovedka o burji«. — 12.15 Vera in naš čas. — 14.45 Zenski vokalni kvartet iz Ljubljane. — 16.00 Popoldanski koncert. — 21.00 Ljudska opravila in opasila: »Sonce že čez hribe gre - žetev«. Ponedeljek: 18.30 Skladbe jugoslovanskih avtorjev: Stanojlo Rajičič - Krešimir Fribec. — 19.00 Klarinetist G. Brezigar, pri klavirju B. Bidussi. — 19.30 Radijska univerza: »Zakaj smo podobni svojim roditeljem«. — 20.30 Iz glavnih italijanskih o-pemili gledališč - G. Paisiello: »Zaljubljena Nina«, opera v dveh dejanjih. Torek: 18.30 Italijanski operni pevoi: (30) »Alda Noni in Tatjana Menotti«. — 19.00 Kitarist Dragotin Lavrenčič. — 19.20 »Babica«, pravljica. II. del: »Pomlad«. — 21.00 Obletnica tedna: »Blaise Pascal - življenje in delo ob 300-letnici smrti«. — 21.30 Klavirske sonate Ludvviga van Beethovna. — 22.00 Bizantinska civilizacija: (4) »Slavospevi«. Sreda: 18.30 Anton Bmckner: Simfonija št. 3, imenovana »Wagner«. — 19.30 Turistični razgledi: »Svetovna pristanišča -Genova«. »Budovo zlato mesto«. — 21.00 zartovi, Beethovnovi, Schubertovi, Schumannovi in Wolfovi samospevi po Goethejevem besedilu. Četrtek: 18.30 »Verdijev založnik«, 3. oddaja. — 19.00 Tenorist Miro Brajnik. — 19.30 Za Valvazorjem po naši deželi - 4. oddaja. — 21.00 Simfonični koncert. Petek: 18.30 Iz simfonične glasbe 19. stoletja: Johannes Brahms. — 18.50 Koncertna sezona Tržaške ljudske univerze 1960 -61. — 19.30 Človek in cesta: (4) »Vozačevi refleksi ob raznih pogojih vožnje«. — 21.00 Koncert operne glasbe. — 22.00 Srečanja s tržaškimi književniki: (4) »Vinko Be-ličič«. Sobota: 14.40 Pojeta Ivo Robič in Radmila Karaklajič. — 16.00 »Medvedove dogodivščine« - 4. sestanek. — 1645 Znane melodije v izvedbi orkestrov Alberta Casa-massime in Franca Russa. — 18.30 Skladbe julijskih avtorjev. — 19.00 Pianist Marjan Lipovšek. — 19.30 Goriški obiski: (4) »Ru-pa«. — 20.40 Zbor France Prešeren iz Kranja. — 21.00 »Zaljubljena violina«, radijska komedija. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 20, osmrtnice L 30, več 1% davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici C Ci\t & c-1 VUlkč Petnajsto leto po vojni se zbiramo zamejski Slovenci vsak* poletje na velikem narodnem taboru na Repentabru. To je petnajst let življenja naše prosvetne in kulturne dednosti. To je petnajst let našega javnega hotenja in zahteve po življa nju. Tu se že petnajst let srečujemo tržaški, goriški in korošk Slovenci. To so nepozabni spomini. Nadaljujemo s tabori še dalje. Prav to leto, ko nekateri ra? puščajo slovenske organizacije, hočemo mi svoje okrepiti, ker vem0 da samo enotni in združeni Slovenci v edinosti lahko nekaj dos? žemo. Toda le kot Slovenci! Letošnji petnajsti tabor bodo obiskali tudi goriški in korošfc Slovenci. To bo naš skupni nastop. Prinašajo nam pozdrav in pese® Naš Slovenski oder pa bo letos zaigral dramatizirano zgodb® DEVINSKI SHOLAR, kakor jo je napisal Alojz Rebula in jo je # oder priredila Zora Tavčarjeva. To je zgodba z naše obale, ko j! grof neomajno vladal nad našim ljudstvom in mu krojil usodo. vendar je v stiski in trpljenju naš narod vse preživel in obstal. Tabor bomo začeli z večernicami v repentaborski cerkvici z ljudskim petjem. To naj bo tudi letos začetek našega narodne^ tabora. Potem pa na odru: pozdravi, pesem, predstava ... SLOVENCI, vabimo Vas na to veliko slovensko manifestacij0 Naj ne ostane nihče doma! Poslužite si pravočasno avtobus, da ne bo na koncu potem s® ska in morda marsikdo ne bi mogel več dobiti prostora. Pojdi* že zgodaj na pot! Združite tabor z lepim izletom! Nasvidenje na Repentabru! V nedeljo 22. julija ob 4h popoldne! slovenska prosVET PS. V primeru slabega vremena, bo tabor teden kasneje, veni upamo, da bo vreme lepo. Mašniška slavja v jugoslovanskih Brdih # I "i Srebrna maša v Medani pri vsej bogati opremi in vsej bogati udeležbi duhovnikov in vernikov je nosila tudi pečat žalovanja po komaj umrlem rojaku domačinu č. g. prof. Mirku Fileju, ki bi sicer bil navzoč kot gost, dasi bi lahko bil tudi on slavljenec, saj je tudi on prav letos 23. maja obhajal v svoji cerkvici sv. Ivana v Gorici svoj srebrni mašniški jubilej. Zaradi žalovanja so odpadle vse slovesnosti izven cerkve, kakor sprejem pri slavoloku in slavje na domu. V priložnostnem slavnostnem govoru pa je g. delegat Simčič vpletel tudi žalostno okoliščino, dasi so Medanci že počastili spomin pokojnika s posebno mašo in govorom ob osmini. Birma v Biljani je potekla zelo praznično. Vse v najiepšem redu in razpoloženju, ki ga je povečal obnovljeni moški cerkveni pevski zbor. Biljanci so hoteli ob tej priložnosti poživeti stara izročila svoje častne in v tem oziru bogate preteklosti, ko so vedno prednjačili pred vsemi drugimi Brici v petju in celo v godbi. Ostali so, kakor so sedaj pokazali, neizprijeni v svojem ponosu in prizadevanju za vse lepo in dobro: nepokvarjena in življenjska bi-ljanska dobra kri, kakor je tudi nepokvarjena in oživljajoča briška vinska kapljica! Nova maša v Kojskem, kakor pričakovano, je bila višek verskega izživljanja v tem letu v Brdih: Cerkev je bila tako lepo okrašena, kakor gotovo še nikoli, odkar obstoja. Spretno in okusno spletenih vencev, ki so se vili po vsej prostorni cerkvi je bilo toliko, da so se morali vsi čuditi. Glavni oltar je bil tako mojstrsko pripravljen, da ga je škoda razkopati in spraviti vsako reč in vsak okras, ki je odslužil. Postavljena sta bila tudi dva slavoloka, in sicer eden pred cerkvijo in eden na poti, kjer zavije cesta iz glavne na novomašni-kov dom. Zelenja in cvetja pa je bilo na pretek, prav po meri navdušenja ob ” novi maši. Kakor je bila priprava in $ ljenje tega novomašnika skozi vsa 1 skrita in skromna, tako je v zameno t sedaj očita in mogočna! Hvala Bogu dobrim ljudem! Da, in kako se je vse posrečilo pri 1 le moč slovesnih obredih, začeenši od zdravnih deklamacij v zboru, kjer so ^ menjale tri deklice s tremi dečki in pred novomašnika vsa najlepša čustva nosa in sreče vseh Kojščanov za svoj rojaka, ne bomo niti pravili. Slavnos^ govor g. Benedetiča iz Šmartnega je znova posrečena mojstrovina. Vtisi vl navzočih so globoki in neizbrisni za stari in novi briški rod, ki bo še do» črpal v tem navdušenju moči za s1 vztrajnost v dobrem proti vsemu zlu! Števerjanci s tostran meje, ki so P°, teli tudi oni v lepem številu k novi & svojega soseda, so na meji baje op3®' neko zapisovanje miličnikov, ki je stnr® po poizvedovanju, kdo hiti na novo ®a preko meje v stari zavesti, da se za n0'* mašo izplača strgati par podplatov. ™ nja bodočnost bo pokazala, ali morda čejo vse te prostovoljce nagraditi s 1 da jim za daljšo ali krajšo dobo od^ mejo propustnice, češ da so se pregfl pioti javni varnosti. Pa še nekaj drugega so naši ljudje zili: Za ta dan, s kričečo razliko pra#^ vanj prvega maja in drugih državnih P: nikov, je zmanjkalo mesa v mesnicah kvasa v pekarnah in trgovinah, tako so se morali domačini kar od kraja izgovarjati napram pričakovanim in pričakovanim gostom, da jim ne mo postreči, kakor bi sicer radi in kakor imeli v načrtu, a niso vedeli za tako in hudobijo, tako prebrisano izveden0 zadnjem trenutku. OD PONEDELJKA 16. JULIJA EDINSTVENA PRILOŽNOST PITASSI TRGOVINA MANUFAKTURNEGA BLAGA GORICA - CORSO VERDI, 92 BO ZAČELA PROPAGANDNO PRODAJO VSEGA POLETNEGA BLAGA PO sledečih cenah ZA OTROKE Obleke . od L. 3.200 11 Jopiči . . » 1.200 Hlače . . » 290 ' ZA MOŠKE Obleke . od L. 6.500 n Jopiči . . » 2.900 * 1.500 » Hlače . . » Dežni bombaž. plašči . » Srajce . » 5.900 » 900 » ZA ŽENSKE Obleke . od L. 900 n- Tailleurs . » 1.700 » (krilo in jopiči) Jopiči . . » 1.500 » Dežni bombaž. plašči . » 4.900 » Krila plisse » 1.800 * Dežni bombaž, plašči . » TO JE VEČ KOT RAZPRODAJA! 4.800 ’ I USTAVITE SE PRED IZLOŽBENIMI OKNI IN SE BOSTE PREPRIČALI DEŽNI PLAŠČI IZ NYLONA PO L. 2.900 1