Posamezni izrod 30 grošev, mesečna naročnina t Šiling GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE MLADINA SLOVENSKE KORO- ŠKE BO PROSLAVILA SVETOVNI MLADINSKI TEDEN Z IZPOLNIT- VIJO TEKMOVALNIH OBVEZ. LETNIK II. DUNAJ, V PETEK 21. UL 1947 ŠTEV. 17 (45) fc. ,*!*#»*«.* 'i* Delo krajevnih odborov O F Med sklepi zadnjega pokrajinskega Plenuma OF je bila poudarjena tudi Potreba organizacijske izpopolnitve dela Osvobodilne fronte, predvsem dela krajevnih odborov. To je postala tudi izredno važna točka tekmovanja in v mnogih primerih se je že pokazalo, da je večino doseženih uspehov v dosedanjem tekmovanju treba Pripisati pravilnemu in dobro organiziranemu delu pod vodstvom krajevnih odborov OF. Če hoče krajevni odbor uspešno delovati kot vodstvo svojega kraja, mora predvsem dobro poznati svoj delokrog, imeti pregled nad člani in nečlani, vedeti za vse dogajanje, predvsem pa obvladati politični položaj. Zavedati se mora svoje odgovornosti in znati samostojno nastopiti vedno, kadar to zahteva položaj. Ne sme čakati samo pismenih odgovorov okrajnega odbora, ampak mora znati sa-niostojno poiskati najboljšo rešitev takoj, ko se pokaže za to potreba. Vse to pa je možno sanlo, če ves odbor dela res skupno, če se čim bolj Pogosto pretresajo vsa pereča vprašanja na skuppi seji in če se naloge tazdelijo na vse odbornike po posameznih sektorjih odgovornosti. Vse delo krajevnih odborov je že tako široko, da vsaka naloga zahteva Prav posebej nekoga, da se vanjo podobi in za to v odboru odgovarja, Najvažnejše naloge so predvsem naslednje: 1. K organizacijskemu delu spada Pregled članstva, odgovornost za članarino, pregled nad delovanjem množenih organizacij, pošiljanje poročil >td. Tu je zlasti treba poudariti pomoč, ki jo mora odbor OF nuditi AFŽ In mladini. 2. Politično delo obsega skrb za poetično izobrazbo ljudstva in povezovanje vseh antifašističnih elementov, hem spadajo politični sestanki, štu-£hj važnih člankov iz naših listov, ?kupno poslušanje radijskih vesti itd. Nekateri odbori so uvedli zelo uspe-sen politični študij tako, da na skupnih vaških sestankih čitajo važne manke in sc sproti pogovore o njih Vsebini in o najvažnejših vprašanjih mednarodne in domače politike. v N Propagandno delo manifestira na-f°. borbeno voljo in ima nalogo razkrinkavati delo sovražnikov, pred-Vsem pa nacistično propagando. K Propagandnemu delu prištevamo vse Manifestacije, s katerimi vzpodbujamo k borbi, dajemo duška svojim ču-'.tvoni in opozarjamo ves svet na svo- zahteve. H kulturnemu delu štejemo pri-Pravo glasbenih in dramatskih priredi-j^v- S kulturnim delom ohranjujemo "°gastvo, ki smo ga prejeli od svojih ^dedov, slovensko narodno pesem, j ,caje in ustvaritve naših največjih dov, in bogatimo svojo notranjost. Prosvetno delo mora dati naši vadini vse to, česar ni prejela v nem-ča''S°i!-' ^zredno važni so jezikovni tc-d J1’ hi naj naši mladini odpro zaklati niatcrinskega jezika, vzgojijo Iju-PnfŽ1 do slovenske knjige in odprejo k nadaljnji izobrazbi. dan ?°?ebno važna je tudi — zlasti v b0rLSnjem stanju na Koroškem — razT a. Za Uvedbo denacifikacije in za rtnkavanje nacističnih elementov Ljudstvo Slovenske Koroške -Moskovski konferenci Številne resolucije in pisma konferenci zunanjih ministrov izražajo zahteve koroških Slovencev po priključitvi k Titovi Jugoslaviji Po vsej Slovenski Koroški se vršijo prireditve in zborovanja iz katerih ljudstvo pošilja resolucije in pisma konferenci zunanjih ministrov v Moskvi. Prebivalci občine Rozeka so s sestanka dne 8. 3. 1947 poslali v Moskvo rsolucijo, v kateri izjavljajo med drugim: Odločno zavračamo trditve avstrijskega memoranduma in avstrijske delegacije na londonski konferenci o pravicah, ki naj bi jih uživali koroški Slovenci zdaj v Avstriji. Mi nasprotno ugotavljamo sledeče: 1. Da se še vedno preganjajo in zapostavljajo Slovenci in predvsem tisti, ki so se borili proti fašizmu. 2. Da sc kljub številnim protestom na Koroškem še vedno svobodno kretnjo ljudje, ki so odgovorni za naše trpljenje in gorje, in celo uživajo podporo in prednost v javnem življenju. 3. Da se uredba o šolstvu, o dvojezičnem uradovanju in o dvojezičnih napisih praktično sploh ne uveljavlja. Vse slovenske napise, katere smo napravili sami, so čez noč odstranili fašistični elementi. Zato smatramo, da je za nas edina rešitev priključitev k Jugoslaviji, za katero se borimo. Prebivalci občine Blato pri Pliberku Prebivalci občine Blato pri Pliberka izjavljajo v svoji resoluciji: Naša občina je izrazito slovenska. Avstrijsko uradno štetje leta 1910 je naštelo v občini Blato 1451 Slovencev in 32 Nemcev, čeprav dejansko ni bilo med nami še nobenega Nemca. Od takrat so z vso silo tudi pri nas izvajali germanizacijo. Slovenske družine so preganjali z naše zemlje m naseljevali nemške koloniste, tako smo bili Slovenci na svoji zemlji hlapci tujcev. To je bila doba skrajne brezpravnosti Slovencev, ki se ne sme nikdar več povrniti. Slovenski antifašisti iz Bistrice zbrani na sestanku dne 6. 3. 1947 so v svoji zahtevi po priključitvi k FLRJ med drugim izjavili: Smatramo, da smo vsemu svetu jasno dokazali, da želi prebivalstvo Slovertfcke Koroške živeti v svobodni državi FLRJ. To nismo povedali samo z besedami, temveč s svojo borbo proti nemškemu fašizmu, v kateri smo se borili ramo ob rami z ostalimi jugoslovanskimi narodu Resolucija iz Podkloštra »Pri nas in v vsej Ziljski dolini, ožji domoVini znanih voditeljev koroških Slovencev Matije Majerja in Franca Grafenauerja, sploh ni bilo plebiscita. Nam Slovencem, ki že od nekdaj živimo na tej zemlji, sploh ni bila dana možnost glasovan ja. PaČ pa je bila 'dovoljena glasovalna pravica tisočem tujcem, ki so prišli na dan plebiscita v glasovalno cono. Zato nikoli nismo priznali odločitve, ki je razkosala Slovensko Koroško in privedla do krivičnega.plebiscita. Zahtevamo pa priznanje glasovanja, s katerim je slovenski narod na Koroškem na strani zaveznikov zmagal. To je naš krvavi plebiscit osvobodilne borbe proti fašizmu, ki smo ga izbojevali kot del jugoslovanskega osvobodilnega gibanja# Naša udeležba v tej borbi je bila velika. Samo občini Podklošter in Bekštanj, ki sta bili v letu 1920 brez glasovanja prepuščeni Avstriji, sta pretrpeli v boju proti Hitlerju 211 žrtev, to je oseb, ki so bile isžseljene, poslane v koncentracijska taborišča in ječe, in 22 smrtnih žrtev. To dovolj jasno dokazuje našo voljo in pravico do priključitve k Jugoslaviji.« Fašistični provokatorji so hoteli preprečiti prireditev OF v Železni Kapli Odbor Osvobodilne fronte v Žel. Kapli je skupno s Prosvetnim društvom priredil v nedeljo 16. marca zborovanje OF in kulturno prireditev. Že nekaj dni pred zborovanjem je občinski tajnik iz Dobrle vasi Poltnik Siegfried, član NSDAP, bivši prostovoljec hitlerjevega zrakoplovstva, prišel v Žel. Kaplo organizirat nacistične elemente, da bi preprečili prireditev OF. V nedeljo so se res zbrale skupine nacistov in znanih fašističnih elementov iz vse Podjune, oborožene s palicami, gumijevkami in verigami. Te skupine so pričele izzivati antifašiste in napadati posameznike, predvsem pa povorke udeležencev, ki so prihajali na prireditev iz okoliških vasi. Nacistični provokatorji so trgali slovenske transparente in. zastave ter grozili slovenskim antifašistom. Zelo ojačena avstrijska policija je blokirala glavnino članov OF, medtem ko ter njihovega delovanja. Odbori OF kot predstavniki organizacije, ki je edina vodila oborožen boj proti fašizmu, so upravičeni zahtevati povsod svojega zastopnika v tričlanske odbore za denacifikacijo. 7. Posebno skrb je treba posvetiti možnosti, ki jo imajo člani OF, kateri delajo v .občinskih odborih, raznih gospodarskih ustanovah in v vsem ostalem javnem udejstvovanju, da se na teh mestih odločno borijo za uresničenje demokratičnih načel in za pravice slovenskega ljudstva. Vsak krajevni odbor mora skrbeti za izpolnjevanje teh nalog, kar se najlaže doseže tako, da za vsakega od teh sektorjev dela odgovarja po en član odbora. Seveda je mogoče pone- kod, kjer to razmere zahtevajo, združiti tudi več odgovornosti v eni osebi. Pravilna razdelitev dela omogoča, da se vsak član odbora lahko zares temeljito poglobi v svoje delo. Sekretarji krajevnih odborov pa morajo delo razporejati in odgovarjajo za uspeh vsega krajevnega odbora v celoti. Pravilno delovanje krajevnih odborov je izredno važno za nadaljnjo borbo Osvobodilne fronte. Pray zavest, da stojimo v odločilnih zgodovinskih dneh svoje borbe za osvoboditev, mora voditi krajevne odbore Osvobodilne fronte v prizadevanju, da svoje delo v drugi polovici tekmovanja temeljito izpopolnijo. Karl Prušnik proti nacističnim provokatorjem ni podvzela nikakih ukrepov, čeprav je lahko vsakdo videl, kdo so izzivalci izgreda. Ti so se nemoteno zbirali na trgu in grozili antifašistom z znaniipi šovinističnimi klici: »Horuck iiber See-berg!«, »Nieder mit den Verratem«, Fašistični razgrajači so opustošili dvorano kina, ki je bila okrašena za prireditev. Skupina nacističnih šovinistov, oboroženih s palicami in gumijevkami je dejansko napadla tudi inozemskega novinarja, dop. TASSA-a, Nastop nacističnih provokatorjev ni mogel preprečiti zborovanja slovenskih antifašistov. Pričelo se je ob 13. uri z razvitjem jugoslovanske zar stave in s himno »Hej, Slovani«! Član POOF-a dr. Mirt Zvvitter se je v svojem govoru dotaknil tudi nacističnega napada na udeležence zborovanja. Poudaril je, da je ta napad delo združenih fašističnih elementov, nacistov SS-ovcev- SA-jevcev in inozemskih fašistov, ki jih avstrijske oblasti očitno vzpodbujajo v borbi proti OF. Naš odgovor na vse te fašistične provokacije je: Še odločneje se bomo borili za iztrebljenje nacizma, še bolj vztrajno in nepopustljivo bomo delali za priključitev Slovenske Koroške k Jugoslaviji, ki nam bo prinesla resnično svobodo in demokracijo.« Po zaključku zborovanja so skupine nacistov ponovno napadle posamezne člane OF. Fašistična tolpa je vdrla v lokal OF, ga opustošila in pretepla do krvi tajnika Slovenskega prosvetnega društva »Zarja« tov. Rutarja. Značilno je za današnje stanje na Koroškem, da varnostni organi niso doslej še nikogar od napadalcev poklicali na odgovor. — Napad na antifašiste v Železni Kapli, so izvršili znani nacistični elementi Napad na antifašistično prireditev v Zel Kapli je delo nacističnih elementov, Za to fašistično provokacijo so bile organizirane skupine napadalcev, ki so jih vodili SS-ovci in SA-jev-ci sporazumevajoe se med seboj z znaki policijskih piščalk. Z istimi znaki so v dobi oborožene borbe napadali SS oddelki slovenske partizane. V napadu na slovenske antifašiste so sodelovali uslužbenci grofa Thurna, člani VVurfkomande iz Priboja, Galicije, Gorič in Kamna, ki so znani žc iz mnogih provokacij in napadov na antifašiste, ter nekateri inozemski fašisti. Orožništvo je bilo ojačeno s koncentracijo iz vsega velikovškega okraja. Vsa ta množica varnostnih organov ni aretirala nikogar od nacističnih iz-zivačev, ki so s koli. bikovkami in kamenjem grozili antifašistom, ampak jim je s svojim pasivnim zadržanjem, dajala celo neposredno vzpodbudo. Navedli bomo nekaj imen nacističnih udeležencev napada na slovenske antifašiste: Jerlich Anton, bivši SA-jevec je sodeloval tudi pri napadu na dopisnika TASSA, Haderlap Vilhem. član SS od leta 1939. Koch Albert je pristopil iz »Hitler Jugend« k SS februarja 1939. Moritz Hans, član SA od maja 1938 in član NSDAP od marca 1941 ter Blockleiter, Messner Kuno, član NSDAP od 1937. Majdič Karl, člah NSDAP od 1938 Mohar Karl, prostovoljec SS divizije Herman Goring, Ed-linger Alojz, SS Sturmfiihrer, Logar Franc, SS, Loppar Franc član NSKK leta 1938, Dr. Kreulitsch VValter, kandidat NSDAP od 1941. Velik Karl, član NSDAP od leta 1940, Sila Hilda, član NSDAP od septembra 1942! Ro-mauh Wolfgang, NSDAP, od 1938 bil Zellenleiter in SA Scharfiihrer od 1938, Pristounik Jakob, član SA od 1938, Pleschenbcrger Thomas, član NSDAP od 1940, Poltnig Siegrid, član NSDAP, sedaj občinski tajnik v Do-brli vasi, Jensterle Franjo, fašistični emigrant iz Jugoslavije, pred kratkim obsojen na 6 mesecev zapora zaradi tatvine, še vedno na svobodi, Kalijan Fritz, prostovoljec hitlerjevc armade, obsojen na 2 leti zapora zaradi napada na partizana Krištofa v Žel. Kapli, Zeitlinger Erich, oficir hitlerjevega zrakoplovstva. Glavan Friedl, oficir hitlerjevega zrakoplovstva. Weinzirl Erich. hitlerjevski oficir, Lamprecht Herta, član NSDAP od 1942, Polan-šek Helena, član NSDAP od leta 1940 in drugi. Poročilo deželne varnostne direkcije, ki ga jc posnela večina avstrijskih listov, niti z besedo ne omenja početja teh nacističnih provokatorjev in je naperjeno proti antifašistom. Ščitenje fašističnega nasilja nad koroškimi Slovenci je že poznana metoda avstrijskih oblasti, ki poskušajo na ta način zadržati osvobodilno gibanje koroških Slovencev. Toda te nacistične metode koroške Slovence samo potrjujejo v prepričanju, da nam edino priključitev k FLRJ zagotovi svobodo in srečnejše življenje. Zato je tudi fašističen napad na antifašiste v Žel. Kapli dvignil med našim ljudstvom nov val ogorčenja nad nacističnim nasiljem in samo razplamtel še k večji vztrajnosti in borbenosti vse koroške Slovence. % '. . . ■ / / - * ■ Kaj pravijo k Trumanovi poslanici PREDSEDNIK POLJSKE VLADE: w i c z je izjavil na tiskovni konferenci, da je med svojim bivanjem v Moskvi obravnaval številno vprašanja s sovjetskimi državniki in da je poljska vlada z uspehi teh razgovorov popolnoma zadovoljna. Predsednik vlade Cyrankiewicz je pripomnil k Trumanovi izjavi- po kateri naj bi imele vzhodnoevropske države vključno Poljska totalitaren režim, da je vladala na Poljskem pred vojno totalitarna vlada in na pol fašistična diktatura. To pa tedaj ni oviralo Združenih držav, da ne bi vzdrževale s polfašistično Poljsko dobrih gospodarskih in političnih odnošajev. Poljska še danes trpi zaradi posledic polfašističnega predvojnega režima, zato nastopajo oblasti strogo proti tistim, ki hočejo ovirati normalen demokratičen razvoj države. LABURISTIČNI POSLANEC ZILLIACUS Na zborovanju laburistične stranke je dejal laburistični poslanec Zilliacus: Zadnja dva Trumanova govora sta pokazala, kakšne namene imajo ZDA, reakciji in velekapital, ki odločajo o usodi naroda. V svojem prvem govoru je izjavil prezident v imenu kapitalistične Amerike, da je potrebna najmanj diplomatska in gospodarska vojna proti evropskemu socializ-mu in proti gibanju za socialno in narodno osvoboditvijo v Aziji. V svojem drugem govoru je izjavil Truman vsemu sfvetu, da bo igral striček Sam — božička za monarhiste, reakcionarje, kolaboracioniste, kviz-linge in fašiste v vseh deželah. Treba si je biti na jasnem, da so ZDA v Grčiji in Turčiji samo naslednik Bevina, ki so prevzele skrb za nadaljevanje Chur- MONARHOFASISTICNE „PRICE" POSTAVLJAJO NA LAZ GRŠKE OBTOŽBE Posebna preiskovalna komisija Varnostnega sveta je po večdnevnem delu zapustila Solun in odšla v severno Grčijo. V Solunu je zaslišala tudi predstavnika razpuščene grške mlad. organizacije EPON, ki je poročal o terorju monarhofašistov in predal komisiji 600 strani dolgo obtožnico zoper današnji nasilni režim v Grčiji. V Larisi in dhrgih sevemogrških mestih so ljudje pripovedovali o zločinih in nasiljih monarhofašistov in žandarmerije, v vasi Agorijani pa je prišla komisija v stik s chillove zunanje politike. Na mednarodni pozornjci bi ?PA rade igrale vlogo^trma-stega zagovornika starega socialnega reda in vteliešenega nasprotnika socializma, podobno kot britanski konservativci po prvi svetovni vojni. Tudi zoprna hinavščina, s katero je prezident popolnoma brez sramu označil odkrito tiranstvo v Grčiji in Turčiji kot demokracijo, se lahko primerja z nesramnostjo in zlaganostjo britanskih konservativcev, ki so besedi „de-mokracija” in ..svoboda” zlorabili za to, da bi opravičili intervencijo v Rusiji, Takšna politika konservativcev po prvi svetovni vojni je privedla neposredno do druge svetovne vojne. Ponovitev te politike ne pomeni samo nevarnosti, temveč popolno neizbežnost tretje svetovne vojne. Treba je odkloniti Churchillovo politiko, zunanji politiki pa dati osnovo, ki je služila laburistični stranki kot obveza pri volitvah. Prijateljstvo in sodelovanje z ZSSR in z jugovzhodnimi evropskimi državami, ki imajo načrtno gospodarstvo — to bi okrepilo splošen gospodarski položaj An-glije. PETROLEJSKA POLITIKA — OZADJE TRUMANOVEGA GOVORA Londonski list „Reynolds News” piše: Prazne fraze o politični svobodi in demokraciji, s katerimi naj bi bili opravičeni ukrepi, ki jih zahteva Truman, so navadna prevara, če je kje treba vmešavanja, da bi se vzpostavila demokracija, potem je to Francova Španija. Amerika se ne zanima toliko za Grčijo kot za Turčijo, ki igra vlogo odbijača med Rusijo in petrolejskimi polji na Srednjem vzhodu. „Tru-man je imel svoj govor na petrolejskem sodu.” predstavniki tesalske demokratične armade, ki so opisali vzroke in cilje, zaradi katerih se grški demokrati borijo zoper današnji režim. Komisija je potovala tudi ob jugoslovanski in bolgarski meji, da bi raziskala vzroke, ki so zakrivili obmejni spopad 20. septembra. Poskusi monarhofašističn« vlade, da bi zvrnila krivdo za državljansko vojno v Grčiji na severne sosede, predvsem na Jugoslavijo, so izpodleteli. Z lažnimi „dokazi”, krivimi pričanji in potvorjenimi „dokumen-ti” monarhofašisti ne morejo skriti pred svetovno javnostjo svoje odgovornosti za današnje razmere. Največji polom, ki ga je doživela grška vlada s svojimi pričami, se je dogodil v Larisi. Tomas Zahos, ena izmed ,,prič”, na katero so monarhofašisti polagali veliko upanje, je izjavil pred komisijo, da so njegove izjave, navedene v „beli knjigi” grških ..dokazov”, popolnoma neresnične. Grška vlada je v ..beli knjigi” navedla, da je bila v obmejnem jugoslovanskem mestu ..Vojaška šola”, v kateri so se grški partizani usposabljali za borbo proti monarhofašističnemu režimu. Te gr-: ške obtožbe je Tomas Zahos označil kot laži in potvorbe in dodal, da ga je angleški oficir, inštruktor žandarmerije v Janini, z grožnjami in pritiskom prisilil k podpisu te izjave. Druge ,.priče”, ki naj bi potrdila grške obtožbe, navedene v „beli knjigi”, niso'za- slišali kljub protestom, ki jih je vložil jugoslovanski predstavnik. Zdi se, da so se monarhofašisti ustrašili, da jih bo priča prav tako razkrinkala kakor Tomas Zahos. Medtem,ko se nudijo preiskovalni komisiji Varnostnega sveta stalno novi dokazi o krivdi grškega režima za današnje razmere v državi, se pripravlja monarhofaši-stična vlada, opogumljena s posojilom in podporo, ki ji jo je obetal predsednik Truman, na nove velike „očiščevalne operacije”. Demokratična armada pa nadaljuje borbo za osvobojenje in neodvisnost Grčije in je razširila svoje ofenzivne operacije na nova ozemlja. V januarju in februarju so partizanske enote osvobodile novih 931 yasi. Molotov o gospodarskih načelih pri mirovni pogodbi z Nemčijo Zunanji minister SZ Molotov je imel na konferenci zunanjih ministrov dne 18. marca velik govor,. v katerem je pojasnil stališče sovjetske vlade glede gospodarskih načel pri mirovni pogodbi z Nemčijo. Kot poglavitni namen skupne gospodarske politike zaveznikov je nakazal v tem, da Nemčija krije svoje mirnodobske potrebe, da izpolni gospodarske obveznosti, ki jih ima do zaveznikov in končno da se uniči nemški vdjaško-industrijski potencial. Molotov je izjavil, da je vojna proti Japonski in Nemčiji stala Sovjetsko zvezo 357 milijard dolarjev. Nemci so v okupiranih področjih povzročili škode za 128 milijard dolarjev. Sovjetska zveza pa za- hteva od Nemčije samo 10 milijard dolarjev reparacij. Sovjetska vlada vztraja na tem, naj svet zunanjih ministrov sklene, da se Porurje < stavi pod skupno nadzorstvo Velike Britanije, Francije, ZDA in SZ. Samo skupno nadzorstvo štirih zavezniških sil lahko nudi gotovost,- da porurska težka industrija ne bo postala več osnova za ponovno vzpostavitev nemškega vojaškega potenciala in za ponovitev nemškega napada. V nadaljnjem delu svojega govora je Molotov podal sovjetske predloge za zagotovitev. gospodarske enotnosti Nemčije, na koncu pa je podal stališče SZ v vprašanj^ plačila reparacij s strani Nemčije. MADŽARSKI MINISTER ZA TESNO SODELOVANJE S SOVJETSKO ZVEZO IN JUGOSLAVIJO Madžarski minister Zoltan Santo je v Beogradu priredil tiskovno konferenco, na kateri je poudaril nu jnost dobrih sosedskih odnosov in tesnega sodelovanja med demokratično Madžarsko in Jugoslavijo. Da bi se povojna Madžarska ponovno dvignila, je nujno potrebno, da se izvedejo temeljite reforme v notranji politiki in da se nada-IjujdCJidf^a proti vsem notranjim in zunanjim sovražnikom ljudske, demokracije. Pred kratkim odkrita zarota kaže, da madžarsko reakcijo podpira inozemstvo in da je postala dedič nemških fašistov in imperialistov. Minister Santo je dalje dejal, kako Madžarska ni bila zmožna, da bi se osvobodila z lastnimi silami. Napori Sovjetske zveze, Jugoslavije in ostalih svobodoljubnih narodov so osvobodili tudi Madžarsko. Minister Santo je kortčal z izjavo, da želi Madžarska polno sodelovanje in prijateljstvo z demokratičnimi sosedi, Sovjetsko zvezo in FLR Jugoslavijo. GOTTWALD O ZUNANJI POLITIKI CSR Cehoslovaški ministrski predsednik Klement Gottwald je v svojem govoru rudarjem v Kladnu izjavil, da mora zunanja politika CSR temeljiti na tistih osnovah, ki so položene v pogodbah s Sovjetsko zvezo, Poljsko, Jugoslavijo in Bolgarijo. Takšna slovanska politika, ki se nhslanja na Sovjetsko zvezo, je porok, da ne bo nikdar več prišlo do novega Miinchena. OBLETNICA POLJSKO-JUGOSLOVANSKE POGODBE Lani 17. marca je bila v Varšavi podpisana poljsko - jugoslovanska pogodba o prijateljstvu in medsebojni pomoči. Pogodba med lema dvema državama, ki sta v zadnji vojni poleg Sovjetske zveze prispevali za zmago zaveznikov največ žrtev, je korak k utrditvi svetovnega miru in onemogoča morebitni ponovni nemški napad na slovanske države. Pogodba je tudi velik doprinos k jačanju slovanskega sožitja. O priliki obletnice podpisa sta poljski zunanji minister Modzeluski in jugoslovanski zunanji minister Simič izmenjala pozdravni brzojavki. BOLGARIJA ZMANJŠUJE VOJNE IZDATKE / • Bolgarski ministrski svet je sprejel predlog novega državnega proračuna v znesku 55 milijard levov. Značilnost novega proračuna je znatno znižanje izdatkov za vojno in notranje ministrstvo. Na račun teh znižanj se bodo zvišali izdatki ministrstev za industrijo in elektrifikacijo, prosveto in zdravstvo. Proračunski predlog bo predložen Velikemu sobranju. POLITIČNE Ameriške zasedbene oblasti v Nemčiji so zadržale tri transporte poljskih rudarjev, ki so se vračali iz Francije v domovino. Dva transporta sta pozneje.nadaljevala pot, tretji pa se je moral vrniti v Francijo, ker rudarji niso mogli plačati 100 dolarjev, za prehodno dovoljenje skozi ameriško zono. Egiptovski generalni konzul v Bombaju je izjavil, da nameravajo države, članic# arabske lige, uradno prjznati Indonezijsko republiko. V Parizu se je končala stavka časopisnih stavcev, ki je trajala skoraj mesec dni. Ves ta čas je bil Pariz brez časopisov. V Budimpešto je prispela jugoslovanska trgovinska delegacija, ki bo sodelovala v podrobni izdelavi že v Beogradu podpisanega madžarsko - jugoslovanskega gospodarskega sporazuma. Bolgarska vlada zahteva od zavezniškega nadzornega sveta za Avstrijo izročitev bolgarskih vojnih zločincev, ki so v Avstriji. 14. marca je bila podpisana med vlado ZDA ni Filipini pogodba, po kateri razpolaga ameriška vlada za dobo 99 let s filipinskimi vojaškimi oporišči. V kratkem se bo pričel v ČSR proces proti Janu Bati, bivšemu direktorju tovarne čevljev Bata, ker je v času okupacije podpiral sovražnica. novice O Industrijske rastline v dolini Drine bodo po novem gospodarskem načrtu zavzemale obširna področja. Dolina Drine je eno’naj-rodovitnejših področij Srbije. Površina, posejana z industrijskimi rastlinami, bo podvojena. Številni kmetje so že sklenili, d« bodo gojili sladkorno peso, sončnice, konopljo itd. Posebnega pomena bo saditev konoplje, katere seme je bilo treba doslej uvažati. Za izgradnjo države je velikega pomen# tehnični naraščaj. Nova Jugoslavija se tega v polni meri zaveda. Številni sindikat in različne tovarne so organizirale posebne tečaje, na katerih se izpopolnjujejo strokovnjaki in delavci. Na tečajih poučujejo inženirji in tehniki pa tudi posebno zmožni strokovni delavci. Tako dobivajo jugoslo' vanska podjetja nov tehnični naraščaj, ^, bo mnogo pripomogel k naglemu gospod#1', skemu dvigu države. Umetniki zagrebške radijske postaje #®( odpotovali v Albanijo. Skupina šteje ^ < ljudi, solistov, pevcev, glasbenikov in bel'" let. Jugoslovanski umetniki bodo napravin turnejo po vseh važnejših krajih Albaniji na turneji bodo mesec dni. Slika koroške vasi Na Vrbi je bila pred kratkim Drabosnja-kova proslava, katere se je udeležilo sko-raj 1000 ljudi. „To je druga velika slovenska prireditev, odkar Vrba stoji," je začel Pripovedovanje 64 letni Rezicov oče iz Lo-Re vasi. ' „Leta 1801 sem začel hoditi v šolo na Vr-ki je bila takrat še majhna vas, štela je koinaj 45 številk. Od teh je bilo 42 slovenskih. Kjer stoje danes krasne vile in hoteli, je takrat rasla gošča. Tudi vse okoliške vasi so bile čisto slovenske in ljudje hemško sploh niso znali govoriti. Zato So v šolah nastavljali nemške učitelje, da so že Pri otrocih začeli z nemškim poukom in na la način pospeševali germanizacijo. Naša dvorazredna šola je imela štiri oddelke, v našem razredu nas je bilo 93 otrok. 88 nas je bilo Slovencev. Poučevala sta učitelj Prisnitz, Nemec, in učiteljica Marija* Gai-ler, ki je učila samo slovensko. Dnevno smo imeli pouk od devetih do dvanajstih in od enih do treh. To pa moram reči, da smo se marsikaj več naučili kakor pa otroci v današnjih šolah. Učitelj je sicer tudi od nas zahteval, da hi nemško govorili, a nismo ga ubogali. Zbiral je že tedaj prispevke za „Schulve-rein” in večkrat je sramotil slovenski jezik. Nekoč nam je pravil, da se govori z Bogom latinsko, drugače nemško in samo s hudičem slovensko. V cerkvi so opravljali slovensko. Duhovnik Sirnik je slovensko pridigoval in šele leta 1900 so uvedli v cerkvi nemško pridi-povanje, le evangelij so še slovensko brali. Isto leto so tudi v šoli odpravili slovenski Pouk in prišli so mladi učitelji, brez izjeme Nemci in germanizatorji. Občina je bila takrat še „velika Vj-ba” in sem so spadale vse danhšnje okoliške občine kakor Loga vas, Lipa, Gozdanje. Zupan je bil Vrbljan Wran, ki je govoril slovensko, uradoval pa nemško. Pozneje so občino razdelili samo z*to, da bi Vrbo laže ponemčili, ker so se okoliške vasi močno upirale nemškemu Vplivu. V tistem času se je, začel tujski Promet in Vrba je postajala vedno važnejše središče. Do leta 1904 še ni bilo nobenega hotela, le tri gostilne so sprejemale Prjce; prvi hotel je bil „Ulbing”. Tedaj še ni bilo med nami političnih razprtij. Z zajedanjem nemških strank v naše slovenske vasi pa še je začelo v letih 1905 do 1910 sovraštvp, ki je po krivičnem plebiscitu leta 1920 le še naraslo. V letih pred prvo svetovno vojno so na Vrbi vile in hoteli rasli iz zemlje kakor gobe po dežju. Lastniki pa so bili tujci — Nemci. Bili so večinoma bogašati, ki so svojo gospodarsko moč izrabljali za potujčevanje slovenskega človeka. Naši ljudje so se morali ukloniti njihovemu gospodarskemu pritisku in postali so narodno nezavedni. Razpaslo se je nemškutarjenje, slovenski jezik pa so zasramovali. Vsako leto 12. marca je bil na Vrbi semenj. Iz vse okolice je prišlo toliko ljudi, da se je kar trlo. Navadno smo v gostilni slovensko zapeli, pa so prišli mladi učitelji -in železničarji, ki so bili vsi Nemci, in se ob naše slovensko petje obregovali. Potem se je ponemčevanje od leta do leta stopnjevalo. Kolikor bolj se je pozidala Vrba, toliko več je bilo priseljenih Nemcgv in slovenska Vrba je polagoma dbbivala nemško lice. Domačini •*— Slovenci so se med tujci popolnoma zgubili. Nemški pritisk pa se je polagoma začel širiti tudi na okolico. ZattTsmo v obrambo svojega narodnega obstoja organizirali pevsko društvo, v katerem smo bili spočetka Logoveščani in Vrbljani združeni. Nacionalni boj pa je naraščal, silnemu pritisku so Vrbljani s časom popuščali in slovensko prosvetno življenje je v Vrbi zamrlo. S slovensko prosveto pa je na Vrbi zamrla prosveta sploh. Vrba ni poznala več prosvetnih prireditev. Po dolgih letih je bila spet slovenska prireditev 1. 1928, ko so nastopili naši pevci.. V mojih fantovskih letih narodno nezavednih še nismo poznali. Prvi, ki je podlegel nemškemu vplivu, je bil Birt na 2o-pračah (1905). Ta je začel igrati na obe strani. Vse do svetovne vojne mu jih je' le malo sledilo in naša občina je bila še popolnoma slovenska. Le- enega se še spominjam iz tistih let, ki je v škafiški občini dal svoj glas Nemcem zato, ke^ so mu dali zaslužek z vožnjo lesa. Delal se je Nemca, čeprav ni znal nemško. V času vsiljenega plebiscita je bila Vrba že moderno letovišče. Z gospodarskim pritiskom so vplivali na naše ljudi in jih huj-■ekaii proti-lastnemi* narodu.;Z. obljubami so jih precej dobili na svojo stran in od takrat šele se v našem kraju delijo ljudje v dva tabora: V Slovence in v tako ime-novine „Vindišarje", ali kakor jih danes imenujejo v ..avstrijske Slovence", f/ KDOR SKUSA PRIKAZATI SLOVENSKO KOROŠKO KOT NEMŠKO ZEMLJO, GRADI NA LAŽI IN NA ZGODOVINSKIH POTVORBAH Spominjam se nazaj na leto 1910; Tedaj so hoteli »v Borovljah kratko in malo vse zapisati za Nemce. Borovlje so brez dvoma šlovenski kraj in vendar izkazujejo po avstrijskem ..uradnem" štetju iz leta 1900: 1447 Nemcev in 1096 Slovencev. Deset let kasneje pa so spet „uradno" našteli že kar 2872 Nemcev in 322 Slovencev. Vodstvo tovarne je tedaj naročilo števnemu komisarju, da mora vse nastavljence zapisati za Nemce. Na slovensko pritožbo je nekaj tednov kasneje hodil občinski uradnik pri tistih, ki so izrecno poudarili, da hočejo veljati kot Slovenci. Vpraševal jih je, čemu so se pritožili. „Kaj pa hočete, saj ste v redu zapisani." Ljudji sploh niso vpraševali, kakšno narodnost naj zapišejo. Le tisti, ki je izrecno zahteval, da ga morajo vpisati za Slovenca in je to svojo zahtevo tudi kontroliral, je bil vpisan kot Slovenec. Ih danes se sklicujejo na taka „uradna" štetja. Imel sem priložnost, da sem pozneje pregledoval pri občini statistike in tam sem našel pod rubriko ..Narodnost" naslednje oznake: ,,deutsch", ,,sloVrenisch", ,,deutsch-slowenisch", ,,slowenisch-deutsch", ,,win-disch-deutsch", ,,deutsch-windisch”, „win-disch”. Tako so jih vzgojili, da nazadnje sami niso vedeli, kaj so. Zato se ne čudim, da je neki možakar v Selah dejal: ,.Pisati in brati ne znam, nemško govoriti tudi ne, Nemec sem pa vendarle." Sovjetski zastopnik Gusev je zadel v živo, ko je vprašal avstrijskega zastopnika, kako je s tistimi 50.000 Slovenci, ki so* jih imeli v načrtu izselitve, če je na Koroškem samo 26.000 Slovencev. Res je, Nemcev nikjer niso izseljevali.' Stanujem v vasi, ki ima okoli 60 hišnih številk. Ko sem bil še v taborišču, so md pisali, da ostaneta v celi vasi samo dve družini, vse druge pa da bodo izselili. To izjavo so slišali vaščani od nacističnih zaupnikov samih. Danes pa skušajo to utajiti z novimi potvorbami. Tako je vsa zgradba, ki hoče prikazati Slovensko Koroško kot nemško zemljo, zgrajena na laži in zgodovinskih potvorbah. GROF THURN NA VELIKO — MALI Šovinisti na drobno / Grof Thurn odpušča slovenske gozdne deravce in najemnike, ki so zavedni proti-fašisli. Kar počne ta na debelo, posnemajo drugi, mali šovinisti. Eden od teh — mizar Tauber Franc, je znan sovražnik Slovencev. Dne 24. februarja je vrgel na cesto Petra O r a ž e j a , zavednega protifašista. Peter Oraže, Tatjanin brat, je sin bajtarja. Oba, oče in mati, sta stara in bolehna. Ne moreta preživljati štiričlanske družine. Peter je s svojim delom služil kruh za vso družino. Bil je vsej družini edina opora. , Mizar Tauber ni mogel trpeti Petrove zavednosti iri se ga je poskušal večkrat iznebiti. Naposled mu je odpovedal službo. Nemški pritisk pa je prihajal tudi še od druge strani. V Rožeku je bila sodnija, kjer so ura'dovali samo nemško, čeprav je ljudstvo v vsej okolici slovensko. Leta 1892 je bil zadnji sodnik še Slovenec. To so moji spomini! Ves čas sem stal v vrstah narodnih borcev. Leta 1904 smo ustanovili prosvetno društvo ..Slavček", ki je imelo 30 članov. Peli smo in igrali kratke igrice. Društvo je imeto narodnoobrambni namen, da zmanjša germanizatorski vpliv, ki je prihajal iz Vrbe. Vodil sem tudi slovenske jezikovne tečaje in še pred kratkim se mi je hvaležna tečajnica zahvalila, da sem jo naučil pismene njaterm-ščine. Nasilju po plebiscitu in gospodarskemu pritisku v naslednjih letih je sicer marsikdo podlegel, a večina je ostala zavedna in kljubovala tudi nacistični strahovladi. Leta 1919 so me internirali v Litzlhofu, kjer nas je bilo 300 Slovencev. Tedaj sem se zavedel, da nas hočejo če ne zlepa pa zgrda ponemčiti. Moja vest pa mi nh pustila, da bi miroval, zato sem se boril po svojih močeh za narodno pravico. Danes sem zelo vesel, da se je koroško vprašanje začelo reševati na način., kakor je pokazal maršal Tito. Samo z nepopustljivo borbo bomo zmagali. Tega bom najbolj vesel, ko bodo ljudje spoznali, da so kot Slovenci lahko še najbolj svobodni in ponosni." • ★ ~X--X----X- Koroška - K—X--X--*— V BORBI Škoda, ki jo je prizadejalo nemško nasilje slovenskim kulturnim ustanovam na Koroškem Splošno zatiranje koroških Slovencev in njihovega narodnega življenja v prvi avstrijski republiki in kasneje v klerofašistič-ni dobi so znali pred svetovno javnostjo spretno prikriti. Oblike zatiranja so bile iazlične; Ponemčeyali so mladino v šoli, Preprečevali stike z materinskim narodom, Prepovedovali slovenske organizacije in Prireditve, zatirali napredne Slovence, onemogočali slovenski tisk in tlačili slovensko Inteligenco. v To ..kulturno politiko" so izvajali vsi režimi na Koroškem, predvsem pa „nekro-^na deželna vlada”, ki s° j° vodili šovinisti koroškega „Heimatbunda”, „Karntner Tandsmannschait", „Schulvereina" in „Siid-toarke", ' Ko so nacisti leta 1938 prevzeli v deželi oblast, je ta reakcionarna klika šovinistov P°Polnoma zavladala na Koroškem. To se ie moglo zgoditi zlasti zaradi tega, ker so °menjene organizacije tvorile jedro ilegalne NSDAP. Po vdoru nacizma je za te izkušene zatiralce slovenskega ljudstva na Koroškem odpadla dolžnost, da bi morali Sv°je namene prikrivati. Ko pa je Hitler-Ieva Nemčija napadla Jugoslavijo, so od-še zunanje politični oziri in koroški *°vinisti so lahko povsem svobodno in Prezobzimo zadivjali nad Slovenci. ^e*ultati njihovega nasilja so naslednji: K Kazpušiena je bila Slovenska prosvetli zveza z vsemi njenimi podružnicami, sn Premoženje zaplenjeno ali uničeno. Sv2' Razpuščenih je bilo 43 kulturno-pro-^oetnih društev in 18 drugih ustanov, nji-aliV° Rremoženje pa prav taka zaplenjeno Pičeno. 3. Prenehalo je izhajanje lista ..Koroški Slovenec", mladinskega lista „Mladi Korotan" ip verskega lista ..Nedelja"« 4. Koroškim Slovencem je bilo vsako izražanje lastne narodne kulture prepovedano z grdžnjami pred najhujšimi kaznimi. Tako so bili Slovenci odvedeni v gestapovske zapore in celo v koncentracijska taborišča, ker so v lastnih stanovanjih peli narodne pesmi. 5. Vsi vodilni funkcionarji Slov. prosvetne zveze in slovenskih prosvetnih društev so romali v gestapovske zapore, med drugim vsi člani Osrednjega odbora, 23 funkcionarjev prosvetnih društev, ki so skupno prestali sedem in pol let ječe ter 36 let bivanja v koncentracijskih taboriščih. Predsedniki prosvetnih društev so bili brez izjeme z družinami vred izseljeni v prisilna delovna taborišča. Partizanom so se pridružili trije člani Osrednjega odbora SPZ, med njimi Franci Pasterk — Lenart, ki je dal svoje življenje v borbi za svobodo Slovenske Koroške. 6. Ordinarijat krške škofije je prepovedal rabo slovenskega jezika v bogoslužju in cerkvenem petju, pri molitvah in celo pri spovedi in s tem pokazal svojo pripravljenost, da odkrito sodeluje pri ponemčevanju dežele. Tako je izginila še zadnja slovenska beseda iz javnosti. Prav tako so po nalogu cerkvenih oblasti odstranili slovenske napisa po cerkvah in na pokopaliških spomenikih. 7. Da bi tem ukrepom dali značaj trajnosti, so s pomočjo škofijskega ordinariata nasilno pregnali slovenske duhovnike iz Slovenske Koroške, sedem pa so jih odgnali v koncentracijska taborišča. Tisti duhovniki, ki jih je aretirala celovška gestapo, so morali podpisati naslednjo pomembno izjavo: „Vzamem na znanje, da se moram v roku 10 dni odzvati navodilom škofijskega ordinarijata, ker bodo sicer uporabljeni proti meni policijski ukrepi. Vzamem na znanje, da bom odpuščen iz zapora. V bodoče se bom vzdržal vsakega delovanja v korist slovenske manjšine in se zavedam, da imam v nasprotnem primeru pričakovati proti sebi policijske ukrepe.'1 8. Da se onemogoči vsak poskus obnovitve slovenske besede, so na povelje celovških nemških šovinistov uničili vse slovenske knjige in časopise, vse javne in dosegljive zasebne slovenske knjižnice. Najbogatejši in deloma nenadomestljivi literarni zakladi so bili uničeni v naslednjih knjižnicah: a) Centralna knjižnica SPZ v Celovcu z vsem dokumentarnim in rokopisnim arhivom, važnim za raziskovanje kulturne zgodovine koroških Slovencev, in bogata moderna knjižnica. b) Centralni arhivi v knjižnicah „Poli-tičnega in gospodarskega društva,, v Cetov-cu z nenadomestljivo zbirko časopisov iz dobe A. Einspielerja, do najnovejših dni. Dokumentarna zbirka je bila neprecenljive vrednosti za študij politične in gospodarske zgodovine koroških Slovencev. c) Knjižnica in zaloga knjig MohorjeVe družbe v Celovcu, najpopolnejša zbirka izdaj in publikacij Družbe sv. Mohorja, iz starejše in novejše dobe. č) Knjižnica Akademije slovenskih bogoslovcev v Celovcu, z dragocenimi rokopisi Urbana Jarnika, Andreja Einspielerja, Janežiča, A. M. Slomška in drugih ter z zelo bogato knjižno zbirko do najnovejše dobe. d) Knjižnica bivšega ..Slovenskega dijaškega doma" v Celovcu z dragoceno zapuščino Janežiča, Ahacla, fizika Štefana, Šaj-nika, J. Šketa in drugih. e) Knjižnica slovenskih dijakov v Mar-janišču v Celovcu z dragoceno zbirko slovenskih revij in knjig starejše in najnovejše dobe. f) Knjižnica dekana Štefana Singerja v Kapli na Dravi z nenadomestljivimi zgodovinskimi zapiski in dokurpenti, najstarejšimi rokopisi, bogato zbirko časopisov in revij vsega slovanskega sveta, bogato zbirko literarnih redkosti in zgodovinskih prvih izdaj slovenske književnosti. Knjižnica je bila ena najpopolnejših zasebnih knjižnih zbirk na Koroškem. g) Knjižnica bivšega poslanca Franceta Grafenauerja .v Melah pri Brdu na Zilji. Posebno dragocen je bil zapisniški material nekdanjega političnega voditelja. Nenadomestljiva je njegova zbirka katastrskih izpiskov in map iz procesov Franceta Grafenauerja proti avstro-ogrskemu državnemu zakladu in proti celovškemu škofu. Med zapuščino Franceta Grafenauerja so bile uničene tudi pomembne umetnine slovenskih slikarjev. h) Knjižnici ..Narodnih š<)i" v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu in v Št. Rupertu pri Velikovcu. i) 43 javnih knjižnic slovenskih prosvetnih društev z vsemi "dragocenimi zapiski, rokopisi, arhivi, pevskimi notami in zbirkami. j) Uničene so bile vse dosegljive slovenske zasebne knjižnice manjšega obsega po župniščih pa do zadnjega molitvenika in pratike po zapuščenih gorskih kočah. Celotno število uničenih slovenskih knjig na ozemlju Slovenske . Koroške znaša po najnižji cenitvi 80.000, ne upoštevajoč revije in časopise. Poleg tega je bilo uničenih nad 4.000 slovanskih ter nad 9.000 nemških in drugih knjig. Škoda, ki je nastala \ z uničenjem ter neprecenljive in v veliki j meri nenadomestljive kulturne zakladnice, J je najhujši udarec proti obnovitvi sloven- * ske kulture na Koroškem, Po sedanjih ce- s nitvah znaša materialna škoda najmanj en | milijon 200.000 šilingov. Dr. Mirt Zwltter 1 NAŠA' ŽENA Kako so praznovale žene Slovenske Koroške mednarodni ženski praznik Osmi marec je bil dan vseh žena, vseh mater in deklet. Praznovala ga je tudi Slovenska Koroška. Antifašistična fronta žena Slovenske Koroške mu je dala še poseben poudarek s tem, da je na proslavah razgibala ženc-Slo-venske Koroške in mobilizirala njihove sile za nadaljnjo dosledno borbo proti silam reakcije. Pred ženami je razvila pregled že opravljenega dela in pokazala načrte za delo v bodočnosti. Tako je organizacija žena na Koroškem, sama vključena v tekmovanje vsega slovenskega koroškega ljudstva za priključitev k Titovi Jugoslaviji, dala udeleženkam proslav tudi trdne smernice za čim bolj plodovito tekmovanje. V Velikovcu je bila proslava še posebno pomembna. Praznovale smo namreč 8. marec skupaj z avstrijskimi antifašistkami. Čeprav so bile poti zelo slabe in je mnogo žena imelo prehoditi dobršen kos poti, se je vendar zbralo veliko število udeleženk-za- Glas Jugoslovank skupno z glasovi predstavnic sovjetskih žena je postal glas mobl-Uzatorja ogromnih milijonov žena 43 držav, združenih v Mednarodni demokratični federaciji žena. Izvedba petletnega načrta postavlja tudi pred žene nujnost vključevanja v produkcijo in ureditev življenja tako, da zaradi njenega dela v produkciji ne bodo trpeli njeni otroci in družina. Z Uredbo o razdelitvi dobička in sklada vodstev podjetij je dala država med drugim tudi nove možnosti za ustanavljanje socialnih in kulturnih ustanov pri industrijskih podjetjih in gostinskih obratih in tako omogočila, da žene delaVke, sindikati, organizacije AFŽ in druge organizacije samoiniciativno začno čim hitreje in čim bolje reševati probleme dečjih jasli in domov Igre in dela, ki bodo nudili varno streho in prijeten dom otrokom v času materine zaposlenosti. Masovno vključevanje žene v produktivno delo je pogoj za njeno resnično, tudi ekonomsko osamosvojitev- pogoj za njen duševni razvoj. Vključitev žena v produktivno delo pa bo pomenila tudi neverjeten dvig njihove zavesti ter političnega in kulturnega nivoja, osvoboditev od ozkih kuhinjskih sten in ogled ter razumevanje naših splošnih državnih nalog in perspektiv razvoja. (Iz govora Lidije Šentjurčeve za letošnji 8. marec.) stopnic občinskih in krajevnih odborov AFŽ iz vsega velikovškega okraja. Politično poročilo je imela tov. Milena Mohor, ki mu je sledila živahna razprava. Za tem je bilo navdušeno sprejeto poročilo o pomenu ženskega političnega dela, zastopnica avstrijskih žena z Dunaja pa je govorila o pomenu borbe vseh žena. Tov. Košut-nikova je nato poročala o opravljenem delu. Na pobudo AFŽ so bili organizirani gospodinjski tečaji, ki jih prireja Slovenska prosvetna zveza. AFŽ je med tekmovanjem . z materialno pomočjo omogočila 13 dekletom obisk takšnega tečaja. Žene so nabrale tudi nekaj hrane za šolo v Dulah. AFŽ je razširila svojo organizacijo s tem, da so bili ustanovljeni odbori AFŽ po grapah okoli Železne Kaple, kjer so sedaj tudi redni sestanki. Da bi bilo tekmovanje čim bolj uspešno, so žene sklenile, da bodo po vseh odborih proslavile 8. marec. Kjer odborov AFŽ še ni, jih bodo ustanovile. Skupaj z vsemi protifašistkami so sklenile povsod in ob vsakem Času pobijati in razkrinkavati reakcionarna stremljenja, ki onemogočajo razvoj naprednih sil in demokratizacijo v Astriji. Žene se bodo z vsemi silami vrgle na delo in pomagale drugim organizacijam OF, da bi bila Slovenska Koroška čim prej priključena k FLRJ Jugoslaviji. Žene so se pogovorile tudi o svojem življenju in trpljenju v preteklosti in v sedanjih časih. Mnogo od njih je namreč dalo'svoje sinove v veliki borbi za svobodo. Ogorčeno so protestirale proti nedavnemu celovškemu zločinu, kjer je bila ranjena tudi podpredsednica PO AFŽ, stara partizanka, injerniranka in mati štirih otrok Kuhar Helena-Jelka. Žene so sprejele posebno resolucijo na Medzavezniški nadzorni svet za Avstrijo na Dunaju, ki v njej odločno zahtevajo preiskavo in kaznovanje zločincev. Tov. Kuhar Helena je bila nato v priznanje njenega dela soglasno izvoljena za okrajno predsednico AFŽ, dočim je bila izseljenka tov. Košutnikova izvoljena za njeno namestnico. Z nekaj vzpodbudnimi besedami tov. Milke Hartmanove, s pesmijo in deklamacijami je bila proslava končana. Tudi v Borovljah so se zbrale žene, da proslavijo svoj praznik. Na proslavo sta prišla tudi dva nepovabljena gq^ta — tajna policista, ki se ves čas nista dala odpraviti. Dve deklici sta deklamirali, tov. Milena pa je podala svoje poročilo. Nato so šle žene skupno z mladino pribijat slovenske napise na občinski urad in na kažipote, v znamenju gesla: Slovenski Koroški je treba dati slovensko lice! Zborovanje se je nato nadaljevalo. Sprejeti sta bili dve resoluciji — za Moskvo in za Ljubljano — ki izpričujeta neomajno voljo vseh žena Slovenske Koroške, da se njihova borba kon- ča s priključitvijo k materni zemlji-Na Dunaj so poslale žene pismo v protest proti zločinu nad delegati OF dne 7. marca. Posebno pozdravno pismo so poslale žene tovarišicam v bolnišnico. Pri volitvah okrajnega odbora je bila izvoljena za predsednico znana partizanka tov. Olipic, za njeno namestnico tov: Graflinger in za tajnico tov. Milka Wieser. Žene so sklenile, da bodo vse delo posvetile najvišjemu cilju vseh koroških Slovencev: priključitvi Slovenske Koroške k svobodni domovini, Titovi Jugoslaviji. S pogumnim srcem gledamo v bodočnost V teh dneh, ko se odloča o usodi Slovenske Koroške, nam je partizanka Leni poslala pogumno pismo, iz katerega posnemamo: »Kmalu bosta minili dve leti, odkar je zlomljen nemški fašizem. Nismo še pozabile in nikdar ne bomo mogle pozabiti tistih težkih časov, ko so nam trgali z naročij naše otroke, razdirali naše družine, ubijali in zapirali naše sinove in može, kajti hoteli so uničiti naš slovenski narod. Vendar pa smo se dvignili na strani zaveznikov in pomagali v borbi proti fašizmu. Danes je fašizem sicer vojaško strt, toda njegov strupeni duh še ni zatrt. Treba bo nadaljevati naš boj, dokler ne bodo iztrebljeni zadnji ostanki nacizma. Zato je naša dolžnost, da se strnemo v svoji Osvobodilni fronti in njeni množični organizacij AFŽ za Slovensko Koroško. Samo pod njenim vod- stvom si bomo priborili resnično svobodo. Udeleževati se moramo sestankov in zborovanj, da se bomo znale boljše boriti za svojo bodočnost. Saj smo prav žene in matere toliko žrtvovale v tej vojni. Zato se tudi v bodoče ne bomo ustrašile ne naporov in tudi ne žrtev, če bodo potrebne v boju za našo svobodo. Dobro se zavedamo, da je samo naša borba prisilila svet, da je videl krivice, ki nam jih je zadalo nemško nasilje. Videle smo, kako odločno se je postavila Jugoslavija za naše pravice in kako jo je pod-" prla v tej pravični’ zahtevi velika Sovjetska zveza. Zato lahko z mirnim in pogumnim srcem gledamo v bodočnost in na izid mirovne konference. Naša borba nam mora končno prinesti svobodo v združitvi z našim narodom v Titovi Jugoslaviji.« SLOVENSKI PESNIK Z? 0 O k G ZCGe ležal tisti drvar, ki je bil za kažipota, in ga je poznal od mladosti. Pred njegovo krsto je samo pokimal, nato pa je odšel iskat zdravnika, katerega pa ni našel v gostilni, ker so bile gostilne prazne, odkar so prišli Nemci v deželo. »Žena mi je zbolela,« je rekel zdravniku in mu dal na mizo, kar je prinesel s seboj. »Kaj pa je?« je vprašal ta. »Rano ima, ker se je vsekala,« je dejal Vojenk mirno. Zdravnik jc napolnil torbo z obve-zilnim materialom in potem sta odšla. Hodila sta celo uro po samotnih poteh do Vojenkove domačije. Oba moža sta bila redkobesedna, danes pa sta bila še bolj. Vojenk je poznal zdravnika, da je bil zmerom dober Slovenec, čeprav je imel Nemko za ženo. Kadar je bil malo natrkan, je zmerom vpil »Živio« po gostilnah. Odkar je bil okupator v deželi, je to opustil, ali kaj slabega ni bilo slišati o njem. Zdravnik je poznal starega Vojenka kot starokopitnega, bogu vdanega kmeta, ki se je potuhnil, odkar je gospodaril okupator, yojenk je razmišljal, kako bi zdravniku povedal resnico, toda odlašal je tako dol-' go, da sta oba prej prišla domov, preden je spravil kako besedo iz sebe. Nekako bo že, si je mislil kmet. Nekako bo že si je mislil zdravnik, ki je slutil, da gre za neko drugo stvar- Doma je zdravnik našel kmetico v postelji. Ko jo je videl, je že tudi vedel, da ji ničesar ne manjka. Vendar jo je pregledal in ji dejal: »Vi ste bolni na ledvicah in morate imeti počitek. Ostati morate v postelji vsaj en teden, potem bomo pa videli. Ali imate pri hiši zanesljive ljudi?« »Popolnoma zanesljive, ker smo sami domači. Lahko ste brez skrbi,« j® dejal Vojenk. »Potem pa na dan s tisto drug<* stvarjo!« Zdravnikov glas se je nekoliko tre-sel. . . »Mati, boš ti šla zraven,« je dejat stari Vojenk. Vojenca se je dvignila iz postelj0 in odšla z zdravnikom v kaščo, kjer je bilo skrivališče. Ko je zdravnik le' zel po lestvi do luknje, jc*ha ves glftS klel Nemce in partizane in vso to huJ dičevo vojno, ki ni drugega kakor eOa sama velika neumnost. Potem se j°-lotil ranjenke, ki je imela hudo vro* čino. (Dalje.)