DRUŽINSKI TEDNIK
Nekateri prav nič ne verujejo v Boga, drugi pa toliko, da celo ljudi ubijajo med molitvijo.
F. M. Dostojevskij
(1821—1881)
Leto XI.
Ljubljana, 9. marca 1939.
štev. 10.
»DRUŽINSKI TEDNIKe
izhaja ob četrtkih. Uredništvo in upra v a v Ljubljani Gregorčičeva ulica št. 27/111 Poštni predal št. 345. Telefon št. 33-32. Račun poštne hran. v Ljubljani št. 15.393. Rokopisov ne vračamo, nefrankiranib dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti za 3 do; znamk.
NAROČNINA
iU leta 20 din, i!z leta 40 din, vse lete 60 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 70 frankov v Ameriki 21/« dolarja. Drugod sorazmerno. — Na .ročnino je plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (višina 3inm in širina 55mm) 7 din, v oglasnem delu 4*50 din.
V dvobarvnem tisku cene po dogovoril. Notice: beseda 2 din. Mali oglasi: beseda 1 din. Oglasni davek povsod še nosebej. Pri večkratnem naročilu popust.
»DRIIZIISKI TEDNIK«
ima letos za 50 % vetji obseg
za
in izhaja zdaj
stalno na 12 straneh
Druga faza laponsko - kitaiske voine
19 mesecev vojne z Japonci
je Kitajce politično bolj strnilo
kakor 27 lel njihove,.republike"
Japonske težave na »zasedenem« ozemlji
FAFE2 I*IJ XII. MOLI V SIKSTINSKI KAPELI
V Ljubljani, 8. marca
Julija 1937. so japonski generali napovedovali, da bodo v 3 mesecih strli kitajski odpor in strmoglavili čang-kajškovo vlado. Od tistih dob so mi-hili šestkrat trije meseci in še en mesec povrh, a kitajski odpor ni strt in čangkajškova vlada še zmerom stoji.
Se več: kljub izgubi velikanskih ozemelj kitajski odpor celo od meseca do hteseca narašča; kljub vsem prerokbam »poznavalcev« daljnovzhodnih razmer se kitajske armade vse trdneje organizirajo in postajajo počasi a zanesljivo čedalje enakovrednejši nasprotnik japonskim, medtem pa prav tako nevzdržno pada morala osvajalcev. Prišli smo celo že tako daleč, da smo priče nezaslišanega pojava: prvič odkar se je začel japonsko-kitajski »incident«, prehaja iniciativa iz japonskih v kitajske roke.
Lani v oktobru so Japonci zasedli Kanton in Hankov, letos v februarju so se izkrcali na otoku Hainanu. Tri osamljene akcije, kljub videzu strateškega uspeha mnogo manj vojaškega kakor psihološkega značaja.
Po zasedbi omenjenih dveh mest je japonsko prodiranje na lepem zastalo, čeprav smo v Japoncem prijaznem tisku lahko brali cele razprave o katastrofi, ki naj bi jo ta japonski uspeh pomenil za čangkajška in njegovo politiko. O tej katastrofi danes še ničesar ne vemo. Kantonska japonska armada se ni upala dalje prodirati in je kar vesela, če ima mir pred nadležnimi četaši. Prav tako se nič prav ne zganejo armade ob Jangtseju na Srednjem Kitajskem, saj imajo polne roke dela, če hočejo obdržati to, kar že imajo. Tam jim zadaja velike preglavice nova kitajska četrta armada, organizirana po vzorcu proslule nekdanje komunistične osme armade; ne mine skoraj dan, ne da bi njeni oddelki napadli japonske straže in odrezali dovoz živeža in municije. Na severu, v šansiju, se Japoncem tudi nič bolje ne godi: tam šele jim trda prede v večnih praskah s kitajsko osmo armado. To pokrajino so Japonci že neštetokrat »zasedli«, »podjarmili« iit »pacificirali«, pa vendar nimajo pred »premaganci« ne podnevi ne ponoči miru.
Kako je torej s to vojno? Ali je prišla na mrtvo točko?
Dogodki teh 19 mesecev so nam prinesli spoznanje: Japonci se ne morejo več nadejati, da bi Kitajce vojaško zmrvili. Danes sta si obe vojski nekako v ravnotežju. Ali je to za napadalca uspeh?
Prva faza kitajsko-japonske vojne se je torej končala neodločeno. Zdaj se začenja na kitajski strani druga faza: organiziranje prehoda iz obrambe v napad. Tretja in poslednja faza ima Pa biti (po Cangkajškovi zasnovi) splošna ofenziva kitajskih armad.
Za evropske pojme so kitajska razdobja nekam dolga. Dostikrat slišimo vprašanje: Zakaj ne bi čangkajšek že zdaj prešel v ofenzivo, ko je sovražnik zastal in ne zna prav ne naprej ne nazaj? Na jasno vprašanje jasen odgovor: kar zadošča za uspešno obrambo, še zdaleč ne more biti porok za uspeh pri napadu. Kitajska armada se po svoji oborožbi še danes ne more primerjati z japonsko. Glavni adut kitajske obrambe so zato četaši, toda s četaši misli Cangkajšek samo zrahljati moralo japonskega vojaka, ne bo ga pa mogel pognati iz dežele. Napadalno orožje maršal šele kuje, in ko bo dokovano, bo njegova naloga tem lažja, čim več koristnega dela bodo dotlej opravili četaši. Zato gre Cang-kajškovo stremljenje vidno v dve smeri: prvič hoče do skrajnosti izrabiti razkrajalno silo četaštva, hkratu pa temeljito reformirati in oborožiti kitajsko vojsko. Prvo že danes vzorno funkcionira, drugo se pa ne da uresničiti čez noč. Vojaški strokovnjak »Manchester-Guardiana« pravi, da »četaško gibante od dne do dne na-
rašča in da so Japonci že danes proti njemu tako rekoč brez moči. če pojde stvar tako dalje, bodo japonski gere-rali ob letu lahko veseli, če bodo mogli skleniti mir pod vsakim pogojem.«
V kitajsko-japonski vojni je čas nedvomno na strani Kitajcev. »Teh devetnajst mesecev vojne«, pravi pariška .Europe Nouvelle*, je bolj strnilo Kitajsko in več storilo za njeno politično enotnost kakor 27 let .republike*. Kaj pa strašilo komunizma, s katerim tako radi operirajo prijatelji Japoncev? čas je, da vendar že pogledamo stvarem v oči: to strašilo živi samo v bujni 'domišljiji nekaterih zahodnjakov. Celo japonski generali ne marajo z njim operirati, ker dobro vedo, da bi jim to samo škodovalo. Kdor je živel le nekaj tednov na Kitajskem, je videl, da so se kitajski komunisti brezpogojno pridružili gene-ralisimu in njegovim političnim načelom. Samo človek, ki nima prav nič pojma o političnih in gospodarskih razmerah na Kitajskem, bo rekel, da bi se mogel tam pripetiti v bližnji bodočnosti podoben dogodek, kakor je bila ruska revolucija 1. 1917. če že hočemo po vsaki ceni primerjati Kitajsko s katero bolj znano nam državo, nimamo druge'izbire kakor samo Kemalovo Turčijo.«
Po izvolitvi Pija XII.
Ze 316 let se ni zgodilo, da bi bili kardinali koj prvi dan zasedanja kon-klava izvolili novega papeža, kakor so zdaj, po smrti Pija XI. V tem smislu je papež Pij XII. neposredni naslednik Gregorja XV., ki je leta 1623. zasedel papeški prestol.
Ta hitrost in z njo poudarjena eno-dušnost imata globlji pomen. Do tega spoznanja pridemo tudi, če primerjamo komentarje listov raznih držav. Naj navedemo samo nekatere!
»L o k a 1 - A n z e i g e r« (Berlin): Mnogi kardinali so si želeli takšnega papeža, ki bi se ukvarjal zgolj z dušnim pastirstvom. Kljub temu so na koncu izvolili kardinala, ki se med vsemi najbolj odlikuje s svojim političnim znanjem.
»Nachtausgabe« (Berlin): ...Važno je pa vzlic vsemu omeniti njegove
značilne izjave o židovstvu in demokracijah. (Kot kardinal Pacelli je namreč sedanji papež večkrat obsodil .rasizem*. Op. ur.)
»Basler N &fi h r i c h t e n«: Rimska cerkev je po zatonu Zveze narodov edina mednarodna organizacija, ki je še pri moči. In sicer pri polni moči; vsaj iz postopka pri papeški vo-litvi bi se dalo to sklepati.
»N e \v Yo r k Times«: Sveta stolica je vnovič pokazala, da stoji na strani demokratskih narodov v boju za nedotakljivost človeškega duha in za bratstvo med narodi precl naskokom novodobnih barbarov.
Francoski listi so pol ure po izvolitvi Pija XII. priredili posebne izdaje z velikanskimi slikami novega papeža.
Moč Velike Britanije
»New York Times« piše o* oboroževalni debati v angleškem parlamentu. List ugotavlja, da so materialni viri angleškega oboroževanja tolikšni, da jim nobena država na svetu ni kos, potem pa nadaljuje:
Parlamentarna debata o finansiranju mogočnega britanskega oboroževalnega programa in najnovejši diplomatski in politično-gospodarski nastopi Velike Britanije v vsej Evropi zbujajo najlepše na de v evropsko bodočnost. Ne gre samo za velikopoteznost britanskega oboroževanja; važna je predvsem finančna in gospodarska moč, ki tolikšno oboroževanje sploh omogoči. Ta moč se bo pokazala danes in v bližnji bodočnosti, ko se bodo britanski zastopniki vrnili z obiskov po deželah, o katerih je svet še pred kratkim mislil, da jih je vojaški lesk no-vih tekmecev iztrgal iz angleškega območja. Morda bo kdo rekel, da z denarjem žvenketajoča diplomacija pri ponosnih narodih ne more uspeti. In vendar ne deseza nič npinjših uspehov kakor politika rožljajočega orožja. Res da je obema metodama cilj prestiž, toda prestiž, ki zbuja upanje, bo prej ali slej izpodrinil prestiž, ki ustvarja strah...
Tekmovanje z angleškim oboroževanjem je blaznost. Politične kombinacije kakor n. pr. pakti proti komin-terni, morajo celo še pomnožiti politično moč Velike Britanije, kajti njena finančna in gospodarska moč je tolikšna, da najde pota v druge de-žele, majhne in velike. Od dne do dne se jasneje vidi, da je tekma za zgolj materialno nadvlado proti Angliji že vnaprej izgubljena. Zakaj bi jo torej še nadaljevali?...
Rude in petrolej
V stuttgartski založbi »Encke« je izšla pred kratkim knjiga »Rudninski zakladi — vir vojaške in svetovne moči«. Knjiga je sicer zelo draga, (stane okoli 500 din), zato je pa tudi zelo poučna in zanimiva. Napisal jo je dr. Friedensburg, eden izmed največjih strokovnjakov nemškega rudar-
stva. V njej beremo med drugim tudi tele:
Iz uvoda; Premog, železna ruda in petrolej so tri surovine, ki so ne-obhodno potrebne za vojno.
Str. 7 1: Kar se petroleja in železne rude tiče, je Nemčija zelo siro-mašna; prav tako ji manjka bakrove rude, svinca in mangana, zlasti pa aluminija. Italiji manjka vseh važnih vojnih surovin Nič bolje se ne godi Japonski: manjka ji namreč koksa in premoga, še prav posebno pa železne rude in petroleja.
Str. 17 2: Nemčija, Italija in Japonska ne premorejo nobenih pravih petrolejskih vrelcev. Ker se ne morejo zanašati, da jim bo petrolej dobavljala Velika Britanija po morju, so mnogo na slabšem kakor njihovi nasprotniki.
Str. 17 2: Umetni petrolej stane trikrat toliko kakor naravni, zato ne more Nemčiji odtehtati petrolejskih vrelcev.
Dofndci uidh-Ui
V nasprotju z Bertoldom Schrvar-zom, ki je iskal zlato in našel smodnik, je Milan Stojudinovii strigel papir in naredit zlato. In vsi so mislili, da je to pravo zlato. Pri organiziranju svoje stranke je bil pa celo še. genialnejši od velikih današnjih diktatorjev: kajti začel je, tam, kjer so oni končali, namreč pri strankarskih motociklistih. Tudi pri motoriziranju stranke, je imel nenavadno srečo; kajti nobenega od motoriziranih, strankarskih funkcionarjev ni manjkalo, kadar je bilo treba prvega priti po plačo. (»Nova Riječ«, Zagreb) *
Ni problem te države narodno e.din-stro; važnejši problem je edinstno miselnosti in edinstvo morale... Pokojni S. Pribičevič je nekoč rekel: ,Tudi če bi od Čakovca do Dubrovnika prebivali sami Srbi, bi kljub temu imeli isti problem, ki mu danes pravimo hrvatsko vprašanje.'
(Sava Kosanovič na nedeljski konferenci SDS v veliki dvorani Zagrebškega zbora v navzočnosti 0000 ljudi.)
Kaj sle si mislili, ko ste brali...
...da italijanski listi pišejo, da je latinsko sorodstvo Francozov dvomljivo, nesporno naj bi pa bilo, da so današnji Nemci latinskega porekla?
... da v Tokiu proglašajo za nezaslišano nesramnost in svetoven škandal, ker kulturni svet omogoča Kitajcem, da se v boju proti Japoncem poslužujejo modernega orožja?
... da so leta 1934. izdale vse države sveta za oboroževanje 5 milijard dolarjev, leta 1987. že 15 milijard in lani 18 milijard dolarjev ali skoraj 900 milijard din?
...da je predsednik USA Roosevelt še posebej poudaril, da Amerika dobavlja vojna letala Franciji na njegovo osebno posredovanje?
... da so zaradi sporu med nemškim prosvetnim ministrom in monakov-skim škofom zaprli katoliško bogoslovno fakulteto v Monakovem?
Japonci se zaradi neprestanih atentatov kitajskih patriotov v Šanghaja zelo razburjajo in groze tujim koncesijam, da jih bodo zasedli, češ da dajejo potuho njihovim sovražnikom. Na sliki; Ameriška straža na meji mednarodnega okraja v Šanghaju zastavlja japonski patrulji pot.
(tičati - sezonski delavci
Pred nekaj dnevi me je prosila učenka v šoli, naj ji dovolim, da bi šla eno uro pred koncem pouka domov. Ko sem jo vprašal, zakaj, mi je povedala, da bi šla rada na občino po poselsko knjižico; javila se bo za sezonsko delo na Belje.
Sezonski delavci, ki so bili pretekla leta na Belju, so mi pripovedovali, da je delo na državnem posestvu naporno, saj morajo delati od ranega jutra do poznega večera. To prav gotovo ne vpliva ugodno na nerazvito in šibko otrokovo telo. Da so na Belju kantine, ki prodajajo v njih žganje, vino in cigarete in da nihče ne vodi kontrole nad otroki, ki kupujejo v teh kantinah. In da so v Belju skupna ležišča za odrasle in otroke, za ženske in moške.
Baje so se delavci, ki so jih hoteli ločiti, temu uprli, Kaj sliši, vidi in morda tudi doživi otrok v takem prenočišču, si lahko mislimo. Mislimo si tudi lahko, kako je, ko se otrok drugo leto vrne med tovariše v šolo. Mislimo si nadalje tudi lahko, kaj je z učiteljevim trudapolnim vzgojnim delom. In končno si tudi lahko mislimo, da bi bilo potrebno proti temu kaj ukreniti. Ukrenemo pa seveda nič.
Občine naj le naprej izdajajo nedoraslim otrokom poselske knjižice. Nedorasli otroci naj le naprej hodijo na Belje, da tam zaslužijo 300 kg zrnja, 700 din in...
Uspeh tega bodo čisto gotovo pošteni, rahlo čuteči in moralno visoko stoječi ljudje.
Potem pa tudi pustimo, da hodijo iz obmejnih krajev otroci v službo kot pastirji preko meje, da potem pišejo na telefonslce drogove »hitlerjev križe, da se nam zato lahko smejijo tuji avtomobilisti. In da mora imeti učitelj v šoli stalno oblič v roki, da mu kdo ne očita napačne državljanske vzgoje. Le pustimo vse to. Da bo vse naše delo uspešno in koristno — ne za nas, za druge. Saj nam tega ni treba. Prav gotovo ne. Učitelj.
Poslednja potomka bogate rodbine
Tragedija lepe ruske emigrantke
Bližnja Lenjinova sorodnica je umrla v največji bedi v Veliki Kikindi
Velika Kikinda, marca.
Te dni jc v bolnišnici v Veliki Kikindi umrla Tatjana Krilovna, bližnja sorodnica vodje rdeče revolucije, Vla-dimira Ilijiča-Lenjina. Njena smrt ni zbudila pozornosti, prav tako ne, kakor smrt mnogih tistih, ki umi'je jo daleč od svoje domovine.
Tragedija njenega življenja bo pa še dolgo predmet razgovorov med ljudmi, ki so poznali lepo dekle. Kajti vse njeno življenje je en sam nenapisan roman, ki bi si ga težko izmislila fantazija romanopisca.
Oče Tatjane Krilovne je v carski Rusiji zavzemal visok položaj. Živeli so v Kijevu, v največjem sijaju in razkošju. Hiša gostoljubnega Krilova je bila vselej odprta gostom in sorodnikom, razen enemu. Tega človeka Kri-lov ni mogel videti in to je postalo zanj usodno. To je bil poznejši voditelj in ideolog rdeče revolucije — Le-njin.
Strahoviti vihar, ki je zajel vso Evropo, ni prizanesel Rusiji. Revolucija je Krilova zatekla v Kijevu. Neke noči so planili v njegovo hišo oboroženi vojaki. Krilov je imel samo še toliko časa, da se je skril z družino v klet, ki je bila podobna ogromnemu labi-
rintu. In res ga rdeči niso našli. Tri dni je z ženo in hčerko prebil v kleti brez hrane in brez pijače. Oditi ven, bi pomenilo iti v gotovo smrt. A brez hrane niso mogli zdržati. Skrbni oče je sklenil tvegati. Vso noč sta ga čakali, zaman. Tudi drugi dan ga ni bilo. Tedaj sta vedeli, da ga ne bosta nikoli več videli. Mati je spoznala, da bo morala umreti od gladu s svojim otrokom, če se ne reši. Ponoči se ji Je res posrečilo z deklico zapustiti hišo. Onemogli in izčrpani sta hodili vso noč, v zori sta pa prišli do Dnjep-ra. Tam sta od nekih kmetic zvedeli, da je na Dnjepru čoln, ki bo prepeljal begunce. Odšli sta tja in na srečo dobili prostor, čez nekaj tednov potovanja v ribiški ladji so ju izkrcali v nekem bolgarskem pristanišču.
Tam sta ostali do konca vojr.e. Mati je prijela za vsako delo, samo da je preživela svoje dete. Ko se je vojna vihra končala, sta odšli v Jugoslavijo. Naselili sta se v Veliki Kikindi.
Tatjana je živela samo za svoio mater. Ker je bila zelo lepa, so se zanjo zanimali mladeniči. Lepega dne je spoznala sina bogatega tovarnarja. Zelo sta se ljubila. Mladenič se je hotel z njo poročiti, a starši niso dovolili. Pisal je svoji teti v Franciji, ki ga je
povabila, naj le prideta oba k njej. A Tatjana je v njegovo veliko presenečenje to odklonila. Njena mati je bila nevarno bolna. Da bi jo pustila samo, o tem niti slišati ni hotela. Tako je iz ljubezni do matere žrtvovala lastno srečo.
Preteklo je nekaj let. Tatjanina mati je ležala težko bolna v bolnišnici. Kmalu je pa tudi Tatjano samo zadela ista usoda. Tudi ona je zbolela in morala je v bolnišnico. Kljub težki bolezni si je z materjo stalno dopisovala.
Lepega dne je pa mati umrla. Kdo naj sporoči bolnici žalostno novico?; Nihče si ni upal prevzeti naloge. Tako: je Tatjana še naprej vsak dan pisala; materi, ki je bila že davno v grobu.; a njena hči ni zato niti vedela. Kajti dobivala je odgovore, ki so jih pisale njene prijateljice. Hotele so ji vsaj za nekaj časa prihraniti žalost. Dopisovanje je trajalo celo leto. Potlej je po naključju slučajno brala v nekem starem časopisu, da je njena mati umrla in da so jo pokopali. Udarec je bil pretežak za skrušeno dekle. Stanje se ji je naglo poslabšalo in pred nekaj dnevi je umrla — zadnja potomka slavne rodbine — daleč od rojstnega kraja, zapuščena in pozabljena.
PolNicni leden
Bolgarski kralj Boris se. je na povratku iz tujine ustavil v Beogradu, kjer je bil gost N j. Vtis. kneza namestnika Pavla. Na slavnostnem kosilu kralju Borisu na čast je bil tudi Nj, Vel. kralj Peter II. — Proračunska razprava v plenumu narodne skupščine se je začela pretekli teden in bo trajala štirinajst dui. Skupščina je proračun v načelu sprejela, opozicija pe ni glasovala. Debata je zelo živahna; mnogi poslanci so se izrekli za dim hitrejši sporazum s Hrvati. — Jugoslovanska vlada je uradno priznata vlado generala Franca. — V zvezi z jugoslovansko razstavo v Newyorku so ameriški javnosti in našim izseljencem govorili po radiu Nj. Viis. knez namestnik Pavle, predsednik vlade Cvetkovič in trgovinska minister Tomič.
*
Kardinal Paeelli — novi papež Pij XII. Že prvi dan papeških volitev so kardinali soglasno izvolili za papeža kardinala Pacellija. dosedanjega državnega tajmilsa iu zaupnika ]’i-ja XI. Kronali ga bodo 12. marca na trgu sv. Petra. V svoji prvi radijski poslanici vsemu svetu je papež apeliral za mir. — Vladna kriza v Belgiji je trajala še ves pretekli teden. Kralj je mandat za sestavo vlade iz-nova poveril Pierlctu in ga pooblastil, da razpiše nove volitve. Pierlot je razpustil parlament, nove volitve bodo pa 2. aprila, — Komunski zunanji minister Gatencu je bi) na obisku v Varšavi in se je sestal z zunanjim miiuelrom Bockom, s predsednikom vlade Skladkowekim in maršalom Smigly-Rydžem. — Mahntma Gamlhi, voditelj indijskih nacionalistov, je začel spet stavkati s poetom, ker vladar njegove ožje domovine, rudžkot-•ki maharadža, noče izpolniti obljubljene demokratske in •ociatae reforme. V lej deželi je namreč položaj najnižjih slojev obupen. Iz solidarno-eti so po vsej deželi zaprli vse trgovske lokale. Na angleško posredovanje je maharadžu odnehal in Gamlhi je po skoraj 5 dneh posta spet začel jesti. — Predsednik Roosevelt je proslavil 1501etnico ameriškega parlamenta z vellifciin govorom o demokraciji mi totalitarnem sistemu. Poudaril je, da je med obema vrstama vladavine nepremostljiv prepad iu da ima demokracija zaradi svojega svobodnost-nega načela veliko prednost pred diktaturo. — Na palestinski konferenci Židje niso uspeli. Po angleškem predlogu Židje v Palestini ne bodo dobili obljubljene države, temveč bodo ostali manjšina. Po Palestini se zato širijo nemiri. — Protinemške demonstracije na Poljskem bo se razširile na vsa
večja mesta. Politični krogi menijo, da je resno ogrožen i»oljsko-nemški pakt iz leta 1934. — Od 11&.90M društev v bivši Avstriji jih je ostalo le še 5000, vse druge so Nemci ukini H in zaplenili njih premoženje, svojih 30 milijard dinarjev. Ob kruh je prišlo več ko 25.000 stalnih nameščencev. — Vrhovni vodja vseh Nemcev v čSR je prispel iz Berlina v Prago, kamor ga je poslalo vrhovno vodstvo Nemcev v tujim. Nemčija in CSR sta sklenili dogovor, da Nemci v ČSR ne bodo služili v čel. vojaki, Čehoslovaki pa ne v nemški. — Japonci so kitajski vladi ponudili mir. pod pogojem da Cangkajškova vlada odstopu. da sc Kitajska pridruži paktu proti komin-term, se odreče severnim pokrajinam in prizna neodvisnost Mandžurije. Notranja Mongoli ia naj bi postala protikomunistično ozemlje in bi japonske čete ostale tam če naprej. Kitajci so takšno »mirovno« ponudim seveda zavrnili. — Sovjetska Rusija je zavzela veliko kitajsko obmejno pokrajino Sinkjan. — Nenavaden prevrat je nastal v ponedeljek v Madridu. Neki polkovnik Casado je namreč odsiavil Negrinovo vlado in sam prevzel vso oblast. Na čelu odbora stoji general Miaja. Odbor hoče s Francom skleniti časten mir. Negrin in del Vayo sta zbežala v Francijo.
Za 10 milijonov deviz in valut so
hoteli spraviti čez mejo židovski bančniki. Njihov kolovodja je bil ravnatelj pariške banke Gomptoir d’Antin Emil Ciprut. Bili so v zvezi z beograjsko črno borzo in so kupovali valute in devize po vsej državi.
Zastrupil sc je s kameno sodo mesec dni po poroki krznar Josip Scknei-der iz Beograda. Zaradi ljubosumnosti je začel pretepati svojo ženo in da bi napravil konec svojemu nemiru, si je končal življenje.
Obupala je and življenjem 181etna vaška lepotica Marjana Micičeva iz Ložnice v Srbiji, ker se je njen zaročenec smrtno ponesrečil v rudniku. Ko je zvedela strašno novico, je stekla v gozd in se obesila.
1’odsulo je dva delavca. Matijo Muleja in Karla felajpaha, zaposlena pri cestnih delih v Lescah na Gorenjskem. Mulej je dobil nevarne notranje poškodbe, Žlajpah je pa pobit po glavi in prsih.
Plui je zadušil vso družino Marka Bajiča v vasi Koraču pri Slavonskem Brodu, ker je počila cev na motorju za plin. Uhajajoči plin je zadušil Bajiča, njegovo ženo in 4 otroke.
Sam se jc prijavil orožnikom 231etni divji lovec Alojzij Kožar iz Dvorske vasi in povedal, da je on ustrelil lovskega čuvaja Franca Škapina, ker je nanj streljal. Nevarno ranjenega Kožarja so morali odpeljati v kandijsko bolnišnico.
Pod lokomotivo je padel sezijski delavec Mihael Kuep v Grosupljem, ko
P&S
Darmot, sredstvo za odvajanje se Cesto potvarja. Radi tega
Eazife pri nakupu, da nosi vsa-a tableta besedo Darmol in zarezo v obliki CrkeT. Zahtevajte samo originalni Darmoi
Darmot dobite v vsaki lekarni
Cc vuiameU ati ne
OKVIRJI
SLINE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE
JULIJ KLEIN
LJUBLJA HA, Wolfova ul. 4
je premikal kočevske lokomotiva. Nesrečnež je hudim poškodbam kmalu podlegel.
Kralj je boter šestnajstemu otroku in enajstemu sinu posestnika Franca Oblaka iz Radgoncev pri Litiji. Oblakovi so ena izmed največjih slovenskih družin, ker je pri hiši 14 živili otrok.
Z gnojnimi vilami sta obdelala 25-letnega Alojzija Muršiča v Celestrini pri Kamnici Tone V. in njegova sestra. Hudo potolčenega Muršiča so morali odpeljati v bolnišnico.
Avtomobil je podrl dOletuega hlapca Vinka Brezovnika iz Levca pri Celju. Ko je peljal po cesti voz kamenja, mu je privozil nasproti z opeko naložen avtomobil in ga podrl, da je Brezov-nik nezavesten obležal.
Devetič se jc oženil 701etni hodža Pašo iz sarajevske okolice. Dve ženi
sta mu umrli, pet žen ga je zapustilo, eno je pa sam pognal. 'L deveto upa,H da bo 6rečen.	;;
Vsa družiua je izumrla v nekaj dneb;; v vasi Dapčevcu pri Vlrovitici Hčer ; lovskega čuvaja Pavla Uskokovica je j zabodel neki ljubosumen mladenič," svojega sina je ustrelil oče sam, misleč da je divji lovec, zato je še sam obupal, žena se je pa zaradi tolike nesreče zastrupila.
Pravdo zaradi otroka, prodanega za 250 dinarjev, razsoja sodišče v Prije-doru. 1 Kletnega mladeniča Hasana Al-kiča hoče obdržati njegova rednica in toži zato svojega sorodnika Meša Terziča, češ da je zvabil mladeniča k sebi in ga tako odvrnil od nje.
Brez orožja je premagal volka pastir Mekmed Beganovič iz vasi Korita blizu Bijelega polja. Ko je volk napadel njegove ovce, se je vrgel nanj, ga pobil na tla in ga zadavil z golimi rokami.
Lizol jo pil 261etni mesar«!; i pomočnik Anton Mušič iz Trzina. V smrt je šel najbrže zaradi nesrečne ljubezni.
Z nožem jc obdelal svojo priležuico in njeno hčer 461etni prostovoljec An-drija Gojkov iz Seute, ko je pijan prišel domov. Ker se je hči zavzela za mater, je napadel še njo in 60 morali obe odpeljati v bolnišnico.
Smrtno se jc ponesrečil 351etni delavec Franc Bergant iz Nadgorice. Zvečer se je s kolesom brez luči peljal po klancu na Ježici in se zaletel v oje Pečnikovega voza. Bergant je j umrl, ker so mu oje predrle želodec.
Vlak ie povozil Filipa Popoviča iz ' Biskupije, ko se je ponoči vračal po | železniškem tiru iz Knina proti domu in ni slišal prihajajočega vlaka. Ko-! lesa so kmetu odrezala levo nogo in | nesrečnež je izkrvavel.
7t!.tlUd dinarjev so ukradli vlomilci iz blagajne tovarniške uprave Sla-vexa« v Slavonskem Brodu. V blagajniško sobo so prišli skozi razbito olino. Iz blagajne so pobrali ves denar in so pustili v njej samo nekaj papirjev.
Glavo je odsekal drvar Blaž Anic iz vasi 01 jasi pri 1’ožegi svojemu tovarišu Blažu Dokoziču, ki ga je na-
V Kosovski Mitroviči se jc te dni končala dolgoletna ljubezen med muslimanom Ismailom Sali-jevičem in njegovo ženo. Salije-vii je namreč zapustil svojo ženo in je pobegnil z ženo svojega soseda. Isnuiilova žena jja ni vedela drugega izhoda, kakor da je prav tako zapustila hišo in se preselila k sosedu, ki mu je zbezala žena. Zamotana, a resnična zgodba.
, T.e. e^w’ ie v Zenici gostilničar Stštč pokazal izredno dobrotljivost. Ko je zvečer v najhujšem mrazu srečal slabo oblečenega delavca, ki se je kar jokal od mraza, je revežu na sredi ceste podaril svojo obleko, sam pa je skoraj nag zbežal o najbližjo gostilno, kamor so mu domači prinesli drugo obleko.
Zato ker je aakvartal 80 dinarjev, se je vrgel pod vlak v Kralj e vu t>_ Srbiji kmet Ratlomir Vukadinovič. Te dni je namreč
na semnju prodal za 80 dinarjev raznega blaga. Ko jih je zapravil, inu je bilo zanje tako žal, da si je končal življenje.
Dva velika rekorda so dosegli pretekli teden. V Pančevu je neki lačen delavec iz Like pojedel za stavo 100 dinarjev, 5 in pol kile rib in popil 5 litrov vina. V Diakonu je pa neki bosanski delavec stavil za 80 dinarjev, da bo po kosilu pojedel S kile kruha. A po dveh in pol kilah se je vdal, Slavo je izgubil, toda dosegel je rekord. Pa recite, če Jugoslavija ni dežela kaj svojevrstnih rekordov.
Llutek »Družlnokega tednika**
Mučeniki znanosti
Preteklo leto beleži spet celo vrsto tako imenovanih »znanstvenih* junaštev. Zvečine gre — kakor po navadi — za tiha junaštva. Celo o senzacionalnem poskusu profesorjev Klei-manna in Richardsona v mamutovi jami pri Kentuekgju so časnikarji le slučajno izvedeli. Moža sta 32 dni prebila v temni jami, hoteč se navaditi na 28 ur dolg dan. Dokazati sta namreč hotela, da človek nima naravnega smisla za 2šum o razdelitev dneva, 32 dni prebiti v temni, vlažni in mrzli votlini je vražja preizkušnja živcev, ki jo le malokdo lahko tvega. Zato ni čudno, da sta junaška profesorja še več mesecev nato čutila živčne posledice tveganega poskusa.
Veliko pozornost je zbudil tudi poskus nekega zdravnika iz Bukarešte. Mož se je osemkrat po vrsti obesil (vselej ga je šele v zadnjem trenutku
rešil njegov asistent), da bi ugotovil, kaj občuti zadavljen človek. Pri vsakem samomorilnem poskusu je izgu-
bil zavest. Če mu ne bi bil njegov asistent prihitel na pomoč, bi bil izgubljen. Zdaj nedvomno dobro ve, kakšne občutke in čustva ima zadav-Ijenec.
Bukareškcga zdravnika je pa še prekosil neki njegov angleški tovariš, zdravnik za notranje bolezni. Hotel je najti novo zdravilo za eladko-rno bolezen in si je umetno ustvaril simptome te bolezni. Potlej je tovarišem ukazal, naj mu pri popolni zavesti vzamejo iz hrbteničnega mozga sokrvico. Ta operacija velja celo z narkozo za eno najhujših; kljub temu si jo je hotel zdravnik »privoičitU, da bo spoznal občutke diabetika pri operaciji brez narkoze. In res je vztrajal do konca kljub strašnim bolečinam.
Profesor J, B. C. Haldane, slavni biokemik, je na lastni koži napravil silno nevaren poskus. Zaužil je precej hidroklorata, snovi, ki je v njej toliko kisline, da lahko popolnoma razkroji zobe. Ko je opazoval učinek kisline v svojem organizmu, je zaužil še lep obrok baznih snovi. Po prestanem poskusu je sam pravil, da je bilo njegovo telo podobno kemični tovarni, ki se v njej neprestano vrše nevarne kemične reakcije. Vse skup pa njegovemu zdravju ni prav nič škodilo.
Dva njegova tovariša, zdravnika Pickemig in Hess, sta tedne in tedne trpela glavobol, ki sta si ga sama nalašč povzročila. Zastrupila sta se v neprezračenih prostorih Z vsemi mo-
gočimi snovmi. Res so se kmalu pojavile bolečine. Mislila sta, da jima bo glavo razneslo. Potlej sta preizkušala različne praške za glavobol. Zdaj sta prepričana, da sta z lastnim poskusom našla nova pota za zdravljenje različnih vrst glavobola. (Glavobol utegne namreč imeti na tucate različnih vzrokov.)
Več zdravnikov iz Francije, Anglije in Združenih držav se je dalo zapreti v nepredušna zaprte celice. Potlej so si merili krvni pritisk, utrip srca in druge telesne funkcije, medtem ko je kisik v celicah čedalje bolj kopnel in se naposled moral umakniti skoraj čistemu dušiku in ogljikovemu dvokisu. Skozi steklo so drugi zdravniki opazovali, kdaj bodo »jetniku« toliko pošle moči, da bo skrajni čas, da ga rešijo. Pri podobnem poskusu v Gettgsburgu v Združenih državah je podlegel neki fizik, ko je hotel ugotoviti, koliko vročine vzdrži. Pri 80 stopinjah C je omedlel; njegovi tot<ariSi so ga sicer takoj potegnili iz prostovoljne ječe, a še isti dan je junak podlegel za srčno kapjo.
Neznan je še uspeh poskusa, ki ga je napravil holandski zdravnik Schui-ber. Dal si je namreč v žile vbrizgni-ti kri nekega gobavca. Doslej še ni obolel, ker traja inkubacijski rok za okužbo z gobavostjo tudi do 16 let. Tako bo Šchuiber šele čez poldrugo desetletje izvedel, ali se mu je po srečil dokaz, da ni v krvi gobavcev nobenih nalezljivih klic.
padel iz maščevanja. S sekiro je 6 tako silo udaril Dokoziča po vratu, da mu je oddrobil glavo.
8 kolesom se je zaletela v drevo 24-letna posestnikova hči Angela Soiner-jeva. iz Sv. Martina pri Vurbergu, ker se ji je zlomila zavora. Zdrobila si je čeljust in se tudi 6icer nevarno pobila.
Lastno hišo so /vžgali svojci pokojnega kmeta Osuianoviča iz vasi ‘JVdev-cev blizu Kosovske Mitroviče, da bi imeli mir pred »vampirjem«. Trdili so namreč, da pokojni oče v hiši neprestano straši.
Kamenjal je 751etnega preužitkarja Franca Mulca neki viničarjev 6in iz Spodnjega Dupleka pri Mariboru. Starčku je priletel kamen v usta in mu prebil ustnici. Prepeljali so gt v bolnišnico.
Oborij in denar iz puščic je odnesel neznan vlomilec iz cerkve v Crngrobu pri Škofji Loki. Tatvino je pa kmalu zapazil cerkovnik in obvestil o njej orožnike.
Umrl je llSletni črnogorski korenjak
Adem Soltič iz Beran. Adem se je štirikrat oženil, poslednjič leta 1922., ko je bil star 99 let; iz tega zakona se mu je v 105. Mu rodil že drugi sin. Adem je tako še prekosil znanega Mila Džoganoviča, ki je dobil sina v svojem 95. letu.
Več poneverb občinskih tajnikov eo odkrili nadzorni uradniki donavske banske uprave v nekaterih občinah-
Meso je kradel v klavnici svojim stanovskim tovarišem mesarski mojster Ivan Lipovšek s Pobrežja pri Mariboru kljub dobrim denarnim razmeram. Pomagal mu je neki Lah, me-sarski pomočnik pri mojstru Piršu. Sodišče je Lipovška obsodilo na C mesecev zapora in 3 leta izgube državljanskih pravic.
Grozilna pisma dobivajo nekateri posestniki na Dolenjskem. V njih jim neznan zločinec grozi e požarom, zato ljudje v velikem strahu bde nad svojo posestjo.
Ruskega emigranta Teodozija Tom-sena v Beogradu je umoril njegov sluga Dušan Ninkovič, ki je bil hkrati tudi zaupnik starega oderuha. Ko sta neko noč skupaj spala, ga je umoril, potlej pa zakopal truplo v smeti.
Veliko svatovanjo so imeli te dni v sremski vasi Svilošu pri premožnem kmetu Paju Križovu. Isti dan sta 6e poročila njegov gin in hči in eo svatje pojedli 200 kil mesa in 90 kokoši, popili so pa 1300 litrov vina in 300 litrov žganja. Za slaščice so porabile kuharico 600 jajc in 90 kil sladkorja.
Oče je postal Obletni Črnogorec Mile Covanovič iz vasi Kutih pri Nikšiču Covanovič se je pred poldrugim letom oženil s 361etno Črnogorko, ki mu je zdaj povila sina.
Itodno hišo sta zažgala Rabedrova sinova v BloderŠnici pri Mariboru, ker je hotel oče domačijo prodati in se preseliti k mlajši hčeri v Maribor. Ogenj je vpepelil vse posestvo.
Hudo sc je opekla lOletna posestnikova hči Slavka Brglezova z Božičnega pri Kamniški Bistrici, ko se je na paši grela ob ognju. Morali eo jo odpeljati v bolnišnico.
Gimnazija jc pogorela v Prilepu. Škode je 1,300.000 din. Gimnazija je bila najlepša med vsemi šolskimi poslopji v vardarskl banovini. Brez šole je tako ostalo 750 študentov.
»Pravite, da vam je moj sin nbil *Bo okno? Ce boste še dolgo tveziii tekšne neumnosti, bom stopit bliže in Tl® nbil še drogo.«
(»Jiulgez, London)
Nplašen konj je podrl v Varaždinu 80!einega meščana Maksa Vučaka in 6Metno vdovo železničarji! Baro Kocjanovo. Oba so morali odpeljati v bolnišnico.
Jamski voziček je padel na 441 e t-
r-cga rudarja Rudolfa Vebra iz Strmie Pri Laškem, ko je izsipal gramoz v rudniku Hudi jami pri Laškem. Veber *e je nevarno pobil po obrazu in levi roki.
Most rez Donavo, ki bo vezal Jugoslavijo z Romunijo, bodo začeli graditi leta 1940., v promet pa pride leta 1944. Stroške za most si bosta Jugoslavija in Romunija delili na pol.
Podlegla je v Mariboru gospa Cokanova, ki jo je njen mož obstrelil v lovarni.
20 vojaških rjuh je ukradel od vojakov odpuščeni Jožef Pristavec iz Studencev pri Mariboru. Orožniki so ukradene rjuhe našli in zaplenili pri njegovi zaročenki.
Iz četrtega nadstropja je skočila v Zagrebu šivilja Ana Pittauova, doma 'z Maribora. Ko je neki gospe prinesla perilo, je planite na balkon in se vrgla na cesto. Kite je takoj mrtva.
V kad strupene kisline je padel 54-letni Jakob Albreht, tovarniški mojster v kemični tovarni v Mostah. Albreht «e je nevarno opekel po nogah iu so ga morali prepeljati v bolnišnico.
Trehnh si je prerezal 4(>Ietni čevljar Tomo Horvatič iz Novega Marofa, ker so ga osumili, da je ponarejal denar. Ko so orožniki preiskovali njegovo hišo, je napravil pred njimi harakiri. Njegovo stanje je zelo resno.
Tri ženske so pobili s sekirami neznani zločinci, najbrže cigani, v banatski vasi Hetiu blizu jugoelovansko-romuneke meje. Ko hišnega gospodarja ni bilo doma, so navalili na ženske s sekirami in jih pobili.
Drevo je zmečkalo 411etnega posestnika Ivana Robiča iz Slemena pri Selnici ob Dravi. Ko je podiral drevesa, se je pri padanju odžaganega drevesa umaknil v napačno smer in ga je drevo zmečkalo. V bolnišnici je izdihnil.
'OJ
Čudežne škornje je iznašel...
Izpolnila se je tisočletna pravljica
Beograd, marca.
Pred kratkim so časopisi objavili presenetljivo no-vico, da se je izpolnila tisočletna pravljica: iznašli so čudežne škornje. Iznajdbi so posvetili dolge članke tudi tuji časopisi.
Iznajditelj teh čudežnih škornjev je Bolgar Ilija Kandarciv, ki že petnajst let živi v Novem Sadu in se preživlja s prodajo mrtvik, ki jih v Srbiji imenujejo »kikiriki«. K4u: dar eri v je bil v Novem Sadu znana osebnost, znan z vsemi ponočnjaki; vsako noč je s svojo košaro obhodil vse nočne lokale in prodajal »kikiriki«. Nihče ni slutil, da je skromni, preprosti mož velik iznajditelj.
Čudežni škornji, ki jih je iznašel možak, obstajajo v glavnem iz dveh gumijastih listov, ki se dado napihniti kakor avtomobilska kole a. Zunanja stran lista je iz debelejšega rebra-tega gumija, notranja pa iz tanjšega gladkega. Ti gumijasti škornji se ra j nogo privežejo z jermeni. Za ravnotežje sta na vsaki strani pritrjeni dve aluminijasti plošči.
Kandarciv trdi, da s temi škornji lahko hodi trikrat tako hitro kakor sicer. Premika se lahko s hitrostjo petih kilometrov na uro. škorenj z dvojnim gumijastim podplatom nogo s takšro močjo požene naprej, da lahko doseže trikratno hitrost. Kandarciv je poskus napravil pred strokovnjaki. V poldrugi uri je prehodil sedem in pol kilometrov, ne da bi čutil najmanjšo utrujenost.
Poročilo o čudežnih škornjih je po
počitnicah v GrimJefwultlit v Šviet. — Obvezno telesno vzgojo bodo v kratkem uvedli v Turčiji, in sicer za oba spola. Za moške od 12. do 45., za ženske pa od 12. do 30. lete. — Vojne šole za ženske bodo ustanovili v Romuniji, na podlagi novega zakona o mobilizaciji žensk za slučaj vojne. V posebnih tečajih se bodo ženske pripravljale za svoje dolžnosti v vojski. Tečaji so za zdaj še prostovoljni. — Žreb ho določil novega tibefanskega verskega poglavarja dakii-Iamo. Poglavar poslane tisti deček, ki se rodi ob smrti zadnjega dalai-lame. Zdaj sta se rodite dva in enega izmed njiju im določil žreb. — Trojčke je rodila žena francoskega delavca, ga. Roy-Travailterdova iz ViHa-atix-Danms pri Toursu. — 130 tisoč dinarjev napitnine je dobite pred kratkim natakarica neke restavracije v mestu Carly-Ieu v Teksasu. Stregla je dvema petrolejskima bogatašema in jima je tako ugajala, tla sta se začete prepirati, kdo ji bo dal več napitnine. Toliko časa sta dodajate, da je natakarica naposled dobila čedno vsoto.
Osebne vesti
Poročili so se: V Mariboru: g. Johi Golob, zas. uradnik iz Maribora, in gdč. Marica Habjaničev«, restavra-terka Narodne čitalnice v Kamniku. V Zagrebu: g. Ludvik Ulčnik in gdč. Anica Cimerjeva. Na Brezjah : g. Drago Naglič, trg. zastopnik v Ljubljani, in gdč. Natalija Kiiglerjeva, poštna kontrolorka v Mariboru. — Obilo sreče!
  Umrli so: V Ljubljani: 961etna
vsod zbudilo veliko zanimanje. Zanj so ; Justina Wasehlova; Alojzij Za!ta, žel. se za:rimali celo strokovnjaki, ki so strojevodja: Viktor Flere, prokurist
hoteli iznajdbo izrabiti za industrijo.
Prišla je pa še druga senzacija: iznajditelj je na lepem brez sledu izginil iz Novega Sada. Vsi poskusi, da bi ga izsledili, so bili zaman. Najprej so menili, da je odšel v Borovo, da bi tam v tovarni čevljev pokazal svojo iznajdbo. Ko so pa v Borovem vpra-
Ljubljanske kreditne banke; Alojzij Mekina, ključavničarski mojster; Anica Koblarjeva, tretješolka uršulinske gimnazije; Marija Schulzova, žena železničarja; Franjo Verbič, zastopnik?	T	**•	^E-sST	—	X
i I. C. Mayer; Alojzij Repše, polic.*	—	—	—	   ~	—
uradnik; Tilka Šarabonova. žena pro-j ^ feeorja. V Mariboru: 75Ietni dr. ♦
n*
uuu. .».».li pa v	v	triu	vpra-	—— j—..............  •	-----	—	-	♦
šali po njem, tam o čudežnih škornjih i 5>ster ChmieIowsky; Josip Terk, okraj-* (niso ničesar vedeli.	.	ni tajnik; 831etni Jurij Ernee, zaseb-*
j Možak s čudežnimi škornji je izginil j n * k l bdietua Marija Bolkova, zaseb-* In tako so čudežni škornji postali spet nwa' Kvirip p?rtt, šol- upravitelj v
pravljica.
pok.; Poletna Marija Šnoflova, zaseb-] niča: Ivan Lužar, jetniški paznik. VI Celju : Ivan Saksida, sodni uradnik;] 781elni Simon Goienač s Pristave pri] Šmarju: 38!etni Jakob Galun, krojač i/.] Sv. Krištofa pri Laškem. V K ra n j u :]
RCAL
Za vsaa prispeven t tej rubriki plačamo 20 din
V Djakovu ne praznujejo nedelje
D jakovo, marca. »Sletna Ivana Lukmanova; Nežka Lav-?	ao	nnnniil	in	inf	n
Djakovo je edino mesto v Jugosla-; tarjeva, žena nadzornika žel. skladišč.? veuilU tfe [tvnuvlju ISlO
viji, kjer ne praznujejo nedelje. Ta dan je namreč dovoljeno vsako delo in so odprte vse trgovine in obrtniške delavnice. V nedeljo delajo kakor ob delavnikih in nikomur še na misel ne pride, da bi v nedeljo zaprl svojo delavnico.
To pravico za svobodno delo ob nedeljah je mesto Djakovo dobilo od bivšega bana savske banovine dr. J. Miloviča.
Nameščenci in pomočniki so se že večkrat pritožili in zahtevali od delodajalcev, da bi uvedli nedeljski počitek m prepovedali delo ob nedeljah; doslej so bile še vse njihove prošnje zaman.
Zaradi nedeljskega dete je pa v Djakovu nastalo občutno pomanjkanje delovnih moči, ker noben pomočnik ne mara iti v Djakovo v službo.
ŠIROM PO SVITU
Na Vrhniki: Anica Hočevarjeva,? število tujcev je pri naa zelo veliko rojena Tičarjev«. V Slovenjem?*, žalostno je dejstvo, da se to item-Gradcu: 54letni Ivan Guzelj. V Zlo ne manjša, temveč precej vidno naravo t ju ob	Savi: Matija Pelko,? rašča.. Pri nas	se ustanavljajo razna,
sol. upravitelj;	Veronika Weinberger-tpodjetja in s	pridnostjo	in	znojem
l,v-a'	^ ' l1 Laščah:	dr.inaših rok mnoše in večajo svoj kapi-
Maks Michehtsch. \ Radečah pri*tol. Ti gospodje pa nimajo dovolj, da Zidanem mostu:	Antonija Si-J jim kot domačini garamo od zore do
monciceva, pos. m gostilničarka na Z mraka, temveč vam ob vsaki prilož-Kiodu. V Cerknici : H žlebi a Zofija 2 ,tost i dajo občutiti, kakšno moč ima Serkova. V Stari vasi pri s k o -i njihov denar.
c i j a n u : 78Ietni Jože Kralj, preužit-? Ker sem sama primorava služiti si kar. V Zagrebu : 7'<letna Marija*kruh pri takšnem podjetju, sem tako Pirnatova. V Skopi ju : Bogumil A. J tudi deležna krivic, ki se gode nam Hanak, sef vojne lekarne vojne oblasti.? vsem. Zgrozila sem se ob besedi, ki jo ' Gradcu:	Fran Vosnjak, upok.»lastnikovih ust,	ko	je neki
Naše iskreno sožalje I * il.hirre vrinite	nanravil	m,
knjigarnar.
Nove valovne dolžine bo določite mednarodna konferenca v MonUeu.vu, ki se je pred kratkim sestala. —
Spomenik Piju XI. bodo (»stavili v
Castelu Gandolfu v Italiji, kjer se je; Belgija:	šl	3064-64
papež večkrat mudil - Z uhrarde-	J	'
čiuii žarki uničujejo psom bolhe. V eni sekundi je vsaka bolha mrtva. Iznajdbo so izmislili v Ameriki in ima velik uspeh. — Holandska pre->to)ona dednira se s svojim možem in svojo prvorojenko Beatriko mudi na
uilje I { delavec nehote napravil malenkostno ‘škodo. Ni dovolj, da je siromak moral plačati dvakrat večjo globo, kakor- je znašala storjena škodu, moral je še poslušati nesramne žaljivke.
» Windischer Hu n d/« (slovenski pes) se je drl lastnik nad njim. Sključen je odšel mož za svojim delom.
Potrpeti je treba za skorjico bornega kruha, se tolažimo dan za dnem in se sprašujemo, kako dolgo šc. Saj je minilo že dvajset let, odkar bivamo v svobodni državi in bi bil že uradi v Belgiji. Franciji. Holan-1 skrajni čas, da bi se tega zavedeli J.-.-! i_ r ..I---1----------  ;-------*	tudi tlljci.	541	*
Banka lamel?!
11. Rite Attber, PARfS ((Je)
Od premija denar v Jugoslavijo; najhitreje in po najboljšem dnev nem kurzu — Vrši vse bančne: posle na.ikufanlne.je. — Poštni:
diji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune Bruselies: Holandija: št. 1458-66 Ded Dienst; Francija št. 1117-94. Pariš: Lusem burg: it. 5967 Lusemburg
M. L.
Zločin, ki zasluzi kazen
Po banovinski cesti sta dva kmečka fanta gonila bika. Iz njunega razgovora sem sklepala, da ga ženeta k mesarju. Bil je lepa in močna
Na zahtevo pošljemo brezplačno t žival. Oči je imel trdno zavezane,
naše čekovne nakaznice.
Radio Ljubljana
od 9. do 15. marca 1959.
ČETRTEK 9. MARCA.
12.00: Ploščo 12.45: Poročite 13.00: Napovedi 13.20: Bežigrajski pevski zbor 14.00: Napovedi 18.00: Koncert Radijskega orkestra 18.10: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) 10.00: Napovedi, jioroeila lit.30: Nac. ura 19.50: Deset minut zabave 20.00: Pilitrov šramel-kvartet in Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročite 22.15: Citraškitrio Vesna :. Konec ob 23. uri.
PETEK 10. MARCA
11.00: šolska ura 12.00:	Plošče
12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra 11.00: Napovedi 18.00: Ženska ura 18.20: Plošče 18.40: Francoščina 19.00: Napovedi, poročite 19.30:	Nae. ura
19.50: O naših izseljencih 20.00: Koncert Radijskega orkestra 21.15: Pesmi skladatelja Srečka Koporca 22.00: Napovedi, poročila 22.30: Angleške [doščk. Konec ob 23. uri.
SOBOTA II. MARCA
12.00: Plošče 12.45: Poročite 13.00: Napovedi 13.20: Radijski Šramel 14.00: Napovedi 17.00: Otroška ura 17.50: Pregled sporeda 18.00: Za delopust 18.40: Presoja kandidatov za službe 19.00: Napovedi, poročite 19.30: Nac. ura 19.50: Beseda k prazniku 20.00: O zunanji politiki 20.30: Vesel živalski krog 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
NEDELJA 12. MARCA
8.00: Kmečki trio 9.00: Napovedi, poročite 9.15: Prenos cerkvene glasbe 9.45: Verski govor 10.00: Tercet Stritar 11.00: Plošče 11.30: Koncert opernih dvospevov 13.00: Napovedi, poročila 13.20: Pevski zbor »Grafika: 14.00: Plošče 17.00: Kmet. ura 17.30: Plošče 19.00: Napovedi, poročite 19.30: Nac. ura 19.50: Klavirski koncert 20.15: Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročite 22.15: Originalna švicarska godba. Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK 13. MARCA
12.00: Plošče 12.45: Poročite 13.00: Napovedi 13.20:	Radijski orkester
14.00: Napovedi 18.00; Zdravstvena
ura 18.20: Plošče 18.40: Umetnostni značaj Štajerske 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Zanimivosti 20.00: Rezervirano za prenos*	V.	j r-:
.* p *nezu. Morami cut zahteva, da izgi-
! iz nosnic mu je curljala krij vendar I se je kljub udarcem s palico vztrajno t upiral. Naposled se gonjač razjezi, t vzame iz žepa nož in ga ubogi ži-I vali zasadi nad očesom. Ranjeni bik [se je od bolečine stresel, žalostno za-. mukal, nato pa uporno sledil okrut-
nejo iz naših krajev taka zverinstva. Saj tudi žival čuti bolečine, čeprav se ne more uspešno braniti. Zato pa je nravni zločin tem hujši!
—an—ar
Šolska mladina in tujci
Šolska upraviteljstva dobivajo raz-
22.00: Napovedi, poročite 22.15: Pre-j nos lahke glasbe. Konec ob 23. uri.
TOREK 14. MARCA
11.00: Šolska ura 12.00: Plošče;
12.45: Poročite 13.00: Napovedi 13.20:!
Gosli in kitara 14.00: Napovedi 18.00:;
Radijski orkester 18.40: Problem ma-< lega naroda 19.00: Napovedi, poročilaj 19.30: Nae. ura 19.50: Deset minut za-Xne odloke in navodila glede vzgoje bave 20.00: Plošče 20.20: Claudel: Za-Xmtedine in njenega vedenja nasproti menjava, drama 21.30: Radijski orke-X tujcem in turistom. Važno je to zla-ster 22.00: Napovedi, poročite 22.15:2 sti v tujsko-prometnih krajih, ki jih Nadaljevanje koncerta lahke glasbe.? obiskujejo dan za dnem, posebno pa Konee	ob 23. uri.	lob nedeljah in praznikih tujci in tu-
,wn. ..	. of,.	Iristi. Mislim, da ni šole, kjer bi uči-
1->'	'l-VKi .1	X teljstvo ne storilo svoje dolžnosti tu-
12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00:? di v tem pogledu in to večinoma že Napovedi 13.20: Kvintet trobil 14.00:?prej, preden je izšel tozadevni odlok Napovedi 18.00: Mladinska ura 18.40:? o pozdravljanju šolske mladine. Pa Racionalizacija industrije 19.00: Napo-? poglejmo samo sledeči primer, ki se vedi, poročite 19.30: Nac. ura 19.50:? je dogodil v nekem tujsko-prometnem Prirodopisne zanimivosti 20.00: Kon-? kraju, ki ga neštetokrat obiskujejo eert frančiškanskega cerkvenega zbo-? tujci in skozi katerega hodi ter se ra 21.15: Salonski kvartet 22.00: Na-? vozi dan za dnem, zlasti ob sobotah povedi, poročite 22.15: Orglice in bar-* in nedeljah, vse polno turistov. Uči-monjka. Konec ob 23. uri.	teljstvo je šolsko mladino vzgojilo
| tako, da pozdravljajo vsakega tujca, turista in druge, ne le, da ustreže s tem odloku, ampak ker se v polni meri zaveda svojega poklica.
Kaj boste rekli k temu?
šolska mladina se je vsula iz šole. Mimo je šel tujec z zelenim klobukom na glavi, nahrbtnikom in palico v roki. Bil je turist, ki je šel na planine, da sc naužije naravne krasote in svežega zraka.
Tega so otroci prav vljudno pozdravljali. Odgovoril ni ničesar, pa jih je razumel, ni bil Nemec in tudi gluhec ne. Malo više zgoraj ob cesti pa je istega turista kmalu nato pozdravil neki učenec, in tujec je namesto odzdrava tako grdo zaklel, da to na tem mestu sploh ni mogoče napisati in se takšnih kletvic poslužujejo kvečjemu le vlačugarji.
Učenec je v šoli tudi povedal ne lo učitelju, temveč tudi ostali šolski deci in trdno pristavil, da nobenega tujca ne bo več pozdravil. Mislim, da so se njegovemu sklepu pridružili tudi drugi součenci, zlasti součenke. In naše vzgojno delo je s tem porušeno, kakor stavba, ki je že skoraj gotova, pa jo je vihar skoraj do polovice podrl. Naš trud je bil s tem dejanjem nehvaležno poplačan.
Mislim, da bi ne bilo napak, ako bi tudi turisti sprejeli odloke o lepem vedenju in odzdravljanju, saj je še marsikdo izmed njih potreben dobre vzgoje, zlasti mladi smučarji in planinci.
Ako pa takšnih odtokov ni mogoče izdati, naj pa dnevno časopisje posveča temu vzgojnemu faktorju več pažnje — pa zato manj kriminalnih poročil, ki so včasih zanje odrasli in mladina bolj navdušeni, kakor jim pa koristijo.
S tem nočem dolžiti vseh turistov, toda za ta primer velja pribiti: »Vedi se malo lepše nasproti šolski deci!«
51. V.
Zavednost
Pred nekaj dnevi sem bila v znanem mestnem uradu. Bilo je še zgodaj, ljudi pa že vse polno. Stala sem med tistimi, ki čakajo, kdaj jih pokliče po imenu službujoči uradnik.
Poleg mene je stal mož, očitno z dežele, star kakšnih štirideset let. Ko ga je uradnik poklical, se je krepko odzval »hier«, potem pa se je prerinil do blagajne. Sprva sem onemela od začudenja, potem pa me je postalo kar sram ob misli, da sem vendar v Sloveniji. Ostalim se je razlezel smeh po obrazu in morda tudi pomilovanje.
Ali ni žalostno, če se mož še danes ne zaveda, da smo v svobodni Jugoslaviji.	Dijakinja.
Lakomnost
Oni dan sem imel opravka pri neki gospe. Pogovor je nanesel na brezposelnost. Gospa mi je povedala, da se je pred nekaj dnevi oglasil pri njej neki gospod in so zanimal za razmere neke družine. Povedal je, da je ta družina prosila podpore za dva svoja brezposelna člana. Gospa je kar osupnila; prav dobro je namreč poznala tisto družino, ki je lastnica treh stanovanjskih hiš. Mislim, g. urednik, da je to že višek nesramnosti, da si sploh upajo ljudje, ki so dobro situirani, prositi za podporo. To ni potreba, temveč — lakomnost, ali kar po domače —• požrešnost.
Inkasnnt.
MarSal P6t<t)n, novi francoski poslanik
Lepi natakar in stara vdova
Kako /e bogata Avstralka norela za lepim natakarjem
Budimpešta, marca.
Na obalah Blatnega jezera na Madžarskem je vse polno slavnih zdravilišč. Preteklo leto je bila med obiskovalci enega izmed zdravilišč tudi gospa Elizabeta Warerjeva iz Melbourna v Avstraliji.
Gospa Warerjeva, vdova po nekem avstralskem milijonarju, je podedovala po svojem možu veliko denarja. Potov j ia je iz države v državo, iz mesta v mesto in se zabavala podnevi in ponoči.
Težko bo trditi, da je bila lepotica. A kljub nekaj več ko štiridesetim letom je napravila prijeten vtis na vsakega, ki je prišla z njim v stik.
Ko so v zdravilišču zvedeli, da je večkratna milijonarka, so se začeli na moč sukati okrog nje. Prav posebno so se trudili madžarski plemiči z zvenečimi naslovi, pa brez pare v žepu. Vsi so si že zidali gradove v oblake, v primeru, da bi se z njo poročili.
Gospa VVarerjeva pa ni posvečala pozornosti madžarskim aristokratom, temveč natakarju Jožefu Nadži, pra-
vemu vaškemu lepotcu. Z njim se je začela celo spogledovati, a Jožef, kakor vsak dober natakar, se je delal, ko da tega niti ne opazi. Ko je Avstralka videla, da se natakar za njeno ljubezen še zmeni ne, mu je začela dajati visoke napitnine, ki jih je pa ponosni natakar v njeno veliko presenečenje odklanjal.
Ko je gospa Warerjeva odšla s toplic, je vedela, da Jožefa ne bo nikoli pozabila.
In res se je ob korcu preteklega leta znova vrnila na Madžarsko. Najprej je iskala Jožefa v zdravilišču, a tu ga ni našla. Ko je zvedela, da’ je v službi v neki kavarni v Budimpešti, je takoj odšla tja.
S težavo ga je naposled vendarle našla Ko ga je srečala, mu je dejala:
»Nikar se ne čudite! Prišla sem vas vprašat, če se hočete z menoj poročiti!«
Kajpak se mladi natakar ni dolgo obotavljal. Pred nekaj tedni sta se lepi natakar in gospa Elizabeta Wa-rerjeva poročila v Budimpešti. Takoj po poroki je pa zakonski par odpotoval v Avstralijo.
in z njo tudi zaročenko, si je z ostro škatlico od sardin razparal trebuh.
V takšnem stanju kajpak ni mogel oditi na pot; odpeljali so ga v solunsko bolnišnico. Ce bo ostal pri življenju, bo napel vse sile, da bo dobil grško državljanstvo in se oženil s svojo izvoljenko.
Ni ostala prekrižanih rok in čakala, da bo fant dovolj zaslužil, temveč je sklenila tudi sama iti v službo, kljub uglednemu družabnemu položaju, ki ga ima kot bližnja sorodnica angleške kraljice. Skupno s svojo prijateljico Cinutijo Crosierjevo je odprla »pisarno za drugabne nasvete«. V tej pisarni dobi lahko vsakdo, kdor ne obvlada dovolj družabnih pravil, odgovor na vse, kar ga zanima. Pisarna prevzema organiziranje svatb, banketov i. sl. in jamči, da bo izvedla vse po pravilih visoke etikete. Dalje daje pisarna nasvete damam, kako naj se oblečejo za razne priložnosti.
Pokazalo se je, da takšna pisarna zelo dobro nese, ker je v Londonu veliko ljudi, ki bi se radi vedli po družabnih pravilih, a nimajo pravega pojma o njih. Tako sta si mladi dami kaj hitro napravili čedno premožen e. Ker si je tudi Kennet Harrington našel donosno službo, mislita mlada zaljubljenca, da bi se zdaj že lahko poročila. Najzanimivejše pa šele pride: kraljičina nečakinja namerava namreč [ še po poroki obdržati »pisarno za družabne nasvete«.
Mlada ljubezen z 81 leti
London, marca.
Vseeno je, ali je človek stal- 21 let ali pa 81; to ne igra vloge, če gre za
Shirleg Temple bi rada padla s konja
IIo)lywood, marca.
V Hollywoodu filma j o neki film s Shirley Templovo v glavni vlogi. V nekem prizoru bi morala ta najmlajša zvezda pasti s konja.
Ravnateljstvo filmskega podjetja se je dogovorilo s starši male Shirley, da bo ta prizor odigral neki drug otrok. Bali so se namreč, da se slavnemu dekletcu ne bi pripetila kakšna nesreča. In res so kmalu našli nekega cirkuškega dečka, malega Bobyja, ki se je že v zgodnji mladosti navadil takšnih akrobacij.
Toda ko je mali Boby prišel v studio, da bi odigral prizor, je doživela mala zvezda pravcat histerični napad. Po nobeni ceni ni marala, da bi kdo drug igral namesto nje. Prigovarjali so ji, da bodo prizor pozneje izstrigli, a vso zaman. Shirley se ni dala preslepiti.
Naposled so na skrivaj vendarle fil-mali prizor z malim Bobyjem, ki je zato dobil 50.000 dinarjev nagrade.
Posnemanja vreden domislek
Telefonska centrala
namesto budilnika
Sofija, marca.
K protinemšklm demonstracijam na Poljskem: Varšavski demonstranti v bližini nemškega poslaništva, ki ga je
zastražila policija.
Sofijska telefonska centrala je naj. brže najnaprednejša na vsem Balka. nu Tako je te dni uvedla novost, s kakršno se ne more ponašati niti marsikatera milijonska prestolnica.
Vsak telefonski naročnik, ki pokliče številko 22.206, lahKo zahteva od telefonske centrale naslednje podatke: točno uro; zbuditev ob določenem času, naslove dežurnih lekarn; gledališke in kinematografske programe za ves teden; podatke o prihodu in odhodu potniških vlakov; rezultate športnih tekem. Vsa ta pojasnila so zastonj, le za iutrnje prebujenje je treba plačati dva leva, za prebuditev čez dan pa en lev.
Na programu je pa še modernejša novost: telefonska centrala misli namreč na ž«ljo svojih naročnikov sporočiti vsem tistim, ki bi jih klicali med njihovo odsotnostjo, kako dolgo jih ne bo doma, njihov novi naslov, telefonsko številko naročnikovega namestnika itd.
▼ Burgosu.
Slabše je pa za neko gostilno na holandski strani. Poceni in dobro belgijsko pivo mora uvažati čez mejo in seveda plačati carino. Razumljivo je, da tako ne more konkurirati gostilni na belgijski strani.
Ne prehitro, zato pa varno!
London, marca. |
Kralj Jurij VI. je dobil za novo leto nov avtomobil. Voz ima izredno velika i okra, tako da ljudje pri velikih slovesnostih lahko prav dobro razločijo J vladarski par. Za obe princesi sta pa j v avtomobilu pripravljena dva sedeža, vezena z ljubkimi otroškimi vzorci.
Kralj je prav tako praznoveren kakor vsak drug avtomobilist: na hladilniku ima svoj talisman, angleškega leva. Motor je tako izdelan, da ne more razviti večje hitrosti kakor 60 km na uro Ne prehitro, zato pa varno! Takšno je geslo kraljevskega šoferja isto geslo ki se po njem ravna tudi angleška politika...
Budimpešta, marca.
Jurij Furk in njegova mlada žena sta bila že nekaj mesecev poročena, a še zmerom so kar deževale v njun dom skledice in jedilno orodje, ki so jima ga pošiljali prijatelji in 'znanci kot poročno darilo. Mladoporočenca sta iz vsega srca želela preživeti medene tedne v Ameriki. A kje naj dobita denar? Tedaj jima šine v glavo izvrstna misel: natisniti sta dala delnice in sta jih razposlala svojim prijateljem in znancem. Prosila sta jih, naj s tistim denarjem, ki so ga namenili za kakšno drugo darilo, rajši kupijo njuno delnico, zato jim bosta pa iz Amerike poslala lepe poštne znamke.
Njuni prijatelji so morali priznati, da misel res ni napak. In tako sta mlada zakonca zbrala toliko denarja, da se zdaj neskrbno sprehajata po Ameriki in pošiljata svojim prijateljem poštne znamke.
Seveda ju bodo pa v Budimpešti kljub temu čakale skledice in servisi.
Pisarna za družabno vedenje
Nečakinja angleške kraljice Miss Cecilija Boys-Lyonova se bo v kratkem poročila z Mr. Kennetom Harringto-nom, sinom uglednega sodnika. V ozadju te poroke je pravi roman.
Miss Cecilija se je s Harringtonom zaročila že leta 1933., a kmalu po zaroki je Harrington vrnil zaročenki njeno besedo. Mladi mož je namreč podedoval po očetu sicer pošteno ime, a prav malo denarja; zato je mislil, da nima pravice do Cecilije, ker ne zasluži dovolj za vzdrževanje družine.
A Cecilija Boys-Lyonova je pokazala, da ima odločen in trden značaj.
Mahatma Gandhi, vod(telj indijskih nacionalistov, je začel že petič glado-vati. Stavkati je začel zato, ker vladar dežele Radžkota noče izpolniti obljubljenih demokratskih reform.
zakon iz ljubezni. Takšnega mnenja je Nemec Kosti iz Hallowaya, ki je 59 let preživel v srečnem zakonu.
Pred dobrim letom dni mu je pa žena umrla. In na lepem je spoznal, da se je kljub 81 letom na novo zaljubil. Njegov ideal je 731etna go^pa Shipleyeva. dobra prijateljica njegove pokojne žene. Mrs. Shipleyeva in Mr. Kosti sta bila člana istega kluba; vselej sta se skupaj vračala domov in nikoli se nista sprla. Zdaj ko je njej umrl mož, njemu pa žena, sta se stara prijatelja odločila, da se bosta v najkrajšem času vzela.
K šolski reformi v Italiji: Z novo šolsko uredbo se bodo Italijani še kot šolarji vzgajali v vojake. Na sliki vidimo Mussolinija, kako pri neki paradi dečkov, ki so izgubili svoje očete v abesinski in španski vojski, poljublja nekega šolarja v fašistovski uniformi.
Ura, ki jo sto let ni treba naviti
Bruselj, marca.
Veliko pozornost je zbudila v belgijski javnosti novica ki jo je objavil v nekem belgijskem listu bruseljski trgovec Armand Chevalieu.
Trgovec ima namreč neko starinsko uro, ki zbu w . n r zbiralci starih ur veliko senzacijo. Ura je pravo čudo ne samo zaradi svoje zunanjosti, temveč tudi zaradi ustroja.
Ura je že več ko sto let last Che-valieujeve družine. Kakor trdi njen sedanji lastnik, ura ves čas pravilno kaže, ne da bi jo kdo navijal.
Spijo na Holandskem, jedo pa v Belgiji
Bruselj, marca.
Na belgijsko-holandski meji je vasica Baarle, ki so v njej prav čudne razmere. Kajti meja ne gre samo skozi ulice, temveč celo čez nekatere hiše. Kajpak ima vas dva župana in dve občini. A to še ni vse; bolj čuduo je, da imajo v neki go tilni sobo, kjer spiš z glavo na Holandskem z nogami pa v Belgiji.
Stvar je pa v toliko neprijetna, ker morajo posestniki za svoje hiše, ki gre čeznje meja, plačati davek na holandski in na belgijski strani.
V tej vasi pa nikakor ni prave carinske kontrole. Kajti vaščani kupujejo živila na belgijski strani, ker so cenejša, druge potrebščine pa spet na Holandskem, kakor pač kaže. Ca-
Hubert Picrlot je žc drugič dr bil mandat za sestavo belgijske vlade.
riniki ne morejo prav proti temu.
nič ukreniti
Ker se ni mogel poročiti, je napravil harakiri
Solun, marca.
451etni Sofokles Kanavopulos je naredil harakiri s kosom zarjavele škatlice od sardin.
Za obupen korak se je odločil, ko je zvedel, da se ne bo mogel poročiti z ljubljenim dekletom.
Pred letom je kot turški državljan prispel v Grčijo in prosil oblasti, da bi mu vrnile grško državljanstvo. Notranje ministrstvo mu pa tega ni ugodilo, zato bi moral Sofokles zapustiti Grčijo.
Medtem je pa Sofokles spoznal neko dekle, ki jo je vzljubil in sc z njo uročil. Ko bi moral zapustiti Grčijo
Drzna sleparija ameriških gangstrov
Usodna brzojavka in naivni bančni ravnatelj
London, marca.
Pred kratkim je neka velika londonska banka dobila zaupno brzojavko, naslovljeno na glavnega ravnatelja. Brzojav je poslal glavni ravnatelj neke velike ameriške banke In se je glasil:
»Naš blagajnik, ki je bil trideset let Pri nas v službi, je pobegnil z delnicami ,Peadge‘ v London. Poiščite ga. V Southampton mora priti danes^ popoldne. Zaradi javnega škandala in dobrega imena naše banke ga nikar ne aretirajte. Dajte mu tisoč funto za delnice, pod pogojem, da se ne bo Pikoli več vrnil čez Atlantik. Delnice Pam vrnite priporočeno.«
Glavni ravnatelj angleške banke dolgo ni vedel, kaj naj stori. Blagajnik je bil v službi trideset let in je torej užival zaupanje banke. Morebiti je v trenutni skušnjavi poneveril delnice. To bi se dalo popraviti. Poklical je telefonsko svojega zastopnika v Southamptonu, mu prebral popis blagaj-nika, potlej mu je pa naročil, naj moža izsledi in naj pazi, da se mu do Londona ne izmuzne. Ko bo izvedel, v katerem hotelu se je ustavil, naj pa takoj obvesti ravnateljstvo.
Zastopnik je svojo nalogo z lahkoto opravil. Osebna popis sleparskega blagajnika je bil tako jasen, da je moža takoj spoznal. Obesil se mu je za pete hi ga skrivaj zalezoval vse do elegantnega londonskega hotela, kjer se Je blagajnik nastanil.
Ravnatelj je sedel v avtomobil in se odpeljal v hotel. Po opisu je tudi sam takoj spoznal pobeglega blagajnika. Pristopil je k njemu in se »slučajno« zadel obenj, tako da je blagajniku padel iz rok časopis. Ravnatelj se je opravičil, beseda je dala besedo, in tako sta bila moža kaj hitro v pogovoru. Ro je blagajnik izvedel, da je njegov bovl znanec ravnatelj velike londonske banke, mu je takoj ponudil v nakup tisoč .Peadgevih' delnic. Ravnatelj je
dejal, da tako dobre delnice zmerom rad kupi, in prosil tujca, naj gre z njim v banko.
Priznanje
V zasebni sobi generalnega ravnatelja je blagajnik izvlekel na dan šop delnic.
»Prosim, preglejte jih. Tisoč jih je. Popis in številke so priložene na listku.«
Ravnatelj je pogledal delnice, jih preštel in vprašal, po čem jih proda-
»Sto dolarjev ena delnica.«
Ravnatelj je delnice spravil, blagajniku pa pokazal brzojavko iz Amerike. Možak je prebledel. Začel se je tresti po vsem životu, naposled se je pa razjokal. Potlej je začel obupno moledovati in popisovati razmere, ki so ga spravile na spolzko pot. »Kaj bo zdaj z menoj?« je vprašal ves v solzah.
»Nič.«
»Kako, nič?«
»Niči« je ponovil glavni ravnatelj. »Izplačal vam bom tisoč funtov pod pogojem, da se nikoli več ne vrnete v Združene države in da začnete v Evropi novo življenje.«
Blagajnik ni mogel najti besed, da bi se zahvalil Ni verjel, da je še toliko človekoljubnosti na svetu. Dobil je tisoč funtov, se jecljaje zahvalil in odšel.
Odgovor iz Amerike
Ko je bila zadeva opravljena, je ravnatelj poklical tajnika in mu nareko-
Mož 8 sinjo krinko
Stockholm, marca.
Življenje piše rado razburljive ljubezenske romane, včasih pa tudi policijske zgodbe, polne skrivnostnih za~ pletljajev. A kateri pisatelj kriminalnih romanov bi se upal na primer v svoj roman na lepem vtakniti skrivnostnega »moža s sinjo masko«? In vendar ta prikazen dejansko že nekaj mesecev straši po Švedskem.
Doslej ni še nihče imel poguma, da bi pogledal v obraz temu človeku, zastrtem s sinjo krinko. Skrivnostni možak pride najrajši na veselice in plese in s samokresom v roki ustavi plešoče pare, ki so še trenutek poprej veselo rajali. Vsi obstanejs ko ukopani. Potlej gre od para do para, kajpak s samokresom v roki, in pobere vsem damam torbice. Zanimivo je, da ni doslej oropal še nobenega moškega.
O tej prikazni so ljudje spletli že veliko verjetnih, še več pa kajpak neverjetnih zgodb. Nekatere dame si celo v čast štejejo, če jih ta človek oropa.
Razburjenje na švedskem je tem večje, ker vsak dan poročajo iz vseh mogočih krajev hkrati, da so opazili moža s krinko.
Poročiti se s ciganko ni lahko
Pariz, marca.
V začetku meseca februarja so v okolici Pariza slavili renavadno poroko: ciganska lepotica Valentina Val-dčcheva se je poročila z Johnom Smithom, sinom nekega lastnika de-mantnih nahajališč v Južni Afriki.
Stari Valdeche, oče lepe Valentine,
f Le pozabite: po umivanju predno odidete od doma kot podlaga za puder
■+ '''zarodi dodatka hamamelisa polepSa pol*
naposled odločil, da bo njemu dal svojo hčer.
O poroki so zelo obširno pisali vsi pariški listi še zato, ker se je pri poroki pripetila drzna tatvina: nekemu svatu se je namreč posrečilo v gneči ukrasti z nevestinega vratu zlato ovratnico.
Novoporočenca sta nameravala takoj po poroki oditi na dolgo poročno potovanje, preden bi jo mahnila v Južno Afriko. Ker je pa mlada žena rajši ostala v Parizu, kakor da bi potovala sta se mlada zakonca odločila v zad-
Varuj in neguj svoje zobe, dvakrat na dan s:
Chlorodont-zobno pasto
Neuspešen lov na belega slona
Mladi siamski kralj Ananda Mahi-dol je pred kratkim prepotoval svojo deželo in je na svoje podložnike napravil prav dober vtis — le eno mu zamerijo: da ni mogel ujeti še nobenega belega slona. To je namreč za siamske pojme precej kočljiva zadeva.
Kajti v Siamu cenijo vladarjevo moč£ po številu belih slonov. Tam dobe vsi; beli sloni vojvodski naslov in so last; kraljevega dvora. Zato so zdaj začeli; na vse načine stikati za belimi sloni,; a zaman. Sicer si pa Siamci za zdaj; s to zadevo še ne belijo preveč las.; Upajo namreč, da se bo slon že po-; javil, preden bo kralj polnoleten in; preden se bo vrnil v svojo domovino: na kronanje.
Nov napredek v televiziji
Na Angleškem so pred kratkim do-: segli nov napredek na področju tele-: vizije. V nekem kinu so ljudje gledali; na platnu tekmo med boksarjema: Boonom in Danaharjem, a borba se: je v resnici vršila v 15 kilometrov od-: daljenem kraju.
Gledalci so najprej zagledali oba: boksarja v oblačilnici, potlej priprave: na odru, naposled pa match sam. V ta namen je dal kino 15 m* velike Posnetke tridesetkrat povečati in jih Je na platnu pokazal v velikosti 4'5X3'6 m. To so največje slike, ki so jih doslej ustvarili v televiziji.
Dvorana je bila nabito polna gledal-cev.Match je nanje učinkoval prav tako, kakor če bi se odigraval pred njihovimi očmi. Kakor se je sreča nagibala na stran enega ali drugega boksarja, so se njegovi pristaši razburjali in na koncu vsakega kroga na glas odobravali in ploskali.
val brzojavko za ameriško banko. Sporočil ji je, da je izplačal tisoč funtov pobeglemu blagajniku, delnice pa vrača z letalom.
še isti dan je prišel iz Amerike odgovor:
»Ne razumemo brzojavke. Naši blagajniki vsi v službi. Ne pogrešamo nobenih delnic. Nasedli ste sleparju.«
je dolgo premišljeval, komu od mnogoštevilnih snubcev, ki so prosili za roko njegove hčere, bi dal svojega otroka. Največ sta ponujala neki Nicolas in sin lastnika demantnih polj John Smith. Ker je Smith v zadnjem trenutku ponudil večjo vsoto, in sicer skoraj 150.000 dinarjev fai ovratnico iz suhih zlatnikov, se je stari cigan
ČUDNI LJUDJE • ČUDEN SVET
Pred kratkim so v Londonu zaprli 2/, mladih deklet m samo enega mladega fanta v neko veliko dvorano. Zakaj? boste vprašali. Mlada dekleta so namreč najboljše šivilje pariških salonov, mladi gospod pa izvrsten krojač. Zdaj gre za tekmo, katera izmed deklet bo prva napravila večerno obleko in kostum. Pa ne da bi se mo-rale držati modelov. Prav zato gre, da bi vlile svojim izdelkom nekaj svoje iznajdljivosti in bi tako morebiti navdahnile modne zapove-dovalee za poletno modo. Ubogi petelinček pa mora biti zato med tolikimi putlcami, da bi jim svetoval pri kostumih.
•
Nehvaležnost je plačilo sveta. Ta pregovor se vsak dan tisočkrat in tisočkrat uresniči. Pred kratkim je postal žrtev nehvaležnosti neki stutt-gardski trgovec. Ponoči se je vračal domov in je na cesti našel ležati nekega vinskega bratca. Trgovec ga je zbudil, da ne ki vso noč ostal na cesti. Ta je bil pa že na tisti stopnji, da se je začel z njim brez vzroka prepirati. Ko je trgovec spoznal, da nič ne opravi, je mirno nadaljeval svojo pot. Pijanec ga je pa napadel, mu zadal cel tucat globokih sunkov z nožem in mu ukradel ves denar.
Potlej je bil dovolj trezen, da je zbežal, ranjenca pa pustil sredi ceste.
•
Nekateri ljudje imajo srečo v loteriji, drugi pa v dediščini. V neki majhni londonski restavraciji so se pred kratkim štiri natakarice na moč razveselile na račun dediščine. Pomislite, neki gost se jih je spomnil v oporokil Bil je boi-zni špekulant Oicles, ki je zadnja leta stalno kosil v tej restavraciji. Bil je ljubezniv človek in zato so bila tudi dekleta z njim prijazna in so mu ljubeznivo stregle. In zdaj se jih je spomnil v oporoki. Vsaki izmed njih je pustil 20 funtov. In ker so mlade natakarice modema dekleta, sta se dve izmed njih odločili, da sc bosta z denarjem naučili letenja.
Fred sodiščem v Nevvfortu se je pred kratkim zagovarjala vražarka Gladys Beackova. Obsodili so jo na šest m-stcev zapora zato, ker je imela svojega IGletnega sina \Villiama dve leti zapitega v temni sobi. Sosedje so ga pogrešali in so zadevo prijavili oblastem. Policija je morala vdreti v hišo in v neki temni sobi je našla zanemarjenega in razmrše-nega fanta. Na sebi je imel čevlje,
tovila, da Valentina Valdčcheva, zdaj gospa Smithova, na dan poroke ni imela nobenih listin, temveč jih, kakor vse kaže, sploh še nikoli imela ni. Tako redarjem ni kazalo drugega, kakor da lepo ciganko aretirajo.
Rojstvo v letalu
Stockholm, marca. Najmlajša švedska državljanka je dekletce, ki se je pred kratkim rodilo — v zraku. Njeno mater so namreč morali z letalom odpeljati v 200 kilometrov oddaljeno porodnišnico v Bodnu.
Za zdravnika je bil pilotov pomočnik. Mati in otrok sta zdrava prispela V bolnišnico.
Zdaj si pa gosposka beli glavo, kateri rojstni kraj naj napiše v otrokov rojstni list. švedski listi predlagajo, naj M dekletce krstili za Arielo, po znani Shakespearjcvi junakinji.
Dekle, ki je po poklicu grobar
London, marca. Na pokopališču v Middletonu oprav, lja že dve leti vse grobarsko delo 261eh na Ivy Harperjeva. Njen oče Je bil grobar in ko je umrl, je ona prevzela njegovo službo. Odtlej opravlja vsa grobarska dela: zvoni kadar kdo umre, pazi na grobove in koplje jame. Te dni je izjavila nekemu časnikarju: ; »Rada imam ta poklic, ker je zelo zanimiv. Tudi naporen je, a to ml je ki so bili zanj že davno premajhni.t8**0 všeč; kajti če ne M bil tako Na policiji je povedal, da ga je mati' • utrudljiv, ne bi bila danes tako zdra-
njem trenutku, da bosta še nekaj tednov ostala v francoski prestolnici. To jima je pa prineslo nesrečo.
Tekmec Johna Smitha namreč nikakor ni mogel preboleti, da Je pri snubljenju pogorel, šel Je na policijo in ovadil ciganko, češ da ob poroki ni imela nikakršnih listin. Policija se je za zadevo pozanimala in zares ugo-
uporabljala za svoje »eksperimente«. *
Reklama je pol uspeha. To dobro vedo tudi angleški hoteli. Tako je dal pred kratkim neki hotel iz grofije Surreg na Angleškem oglas v časopis aTimesz. Uprava hotela je pripravljena da v mrtvi sezoni — do velike noči — zastonj oskrbuje teden dni vsakega gosta. Edini pogoj je, da ?> času bivanja v hotelu gostje do opoldne rešijo križanko »Timesa«. Če je. do tega časa ne bi rešili, bi morali plačati (I šilingov na dan. Ta pogoj pa nikakor ni od muh, kakor bi kdo mislil. »Timcsovet križanke zahtevajo namreč izredno visoko izobrazbo na vseh področjih znanosti.
V samostanu sv. Antona Padovan-skega v vasi Providans pri Newyorku so bile nune ravno zbrane pri sv. maši v kapeli, ko je v poslopju nastal požar. Nune se pa niso dale motiti v svoji pobožnosti. Ena izmed njih je mirno odšla k telefonu in poklicala gasilce. Potlej je odšla nazaj v kapelo in vse skupaj so vztrajale do konca v molitvi, medtem ko je okrog njih divjal strahovit požar.
va in vitka, kakor sem.«
h
mi
'VdtiAo
se govori.
vendar to merodajna samo dejstva-In dejstvo je, da ni Aspirine brat »B a y e r«-javoga krila.
ASPIRIN
TABlirt
0«tM 1*0 pot 1 broiMi 3!68» rt« t o. HO
Novela ^Družinskega tednika**
Kako se sklepajo zakoni
Madžarski napisa! Viktor Rakosi
Ne tajim, da sein se poročil še zelo mlad. Še ponosen sem na to. Kajti poroka je ali neumnost, ki jo kasneje opravičujemo fi svojo mlado nespametjo, ali pa pametna stvar, in potem je dobro, da jo sklenemo čim n rej.
Kol študent sem se odločil, da bom svojo bodočo ženo ugrabil iz samostana, ali pa njenemu možu. Kmalu sem pa sprevidel, da opisujejo ugrabitve iz samostana samo senzacij željni romanopisci; vrh tega sem izkusil, da ne bi bilo med vsemi zakonskimi možmi, kar jih poznam, nobe>-»ega, ki bi kaj ugovarjal proti ugrabitvi svoje žene.
Tako sem si hočeš nočeš tudi jaz moral izbrati normalno pot, če naj pridem do žene. Tako so storili moj oče, moj ded in tudi moj praded.
Ali način se je od očeta do 6ina vendarle spreminjal Moj praded ja
rešil svojega bodočega tasta iz vode. Z vodo pridobljeno prijateljstvo je potrdilo vino, zapečatila ga je pa poroka. Bil je srečen zakon: v njem se je rodil moj ded. Mojega deda je pa potegnil iz vode njegov bodoči tast in je ded iz hvaležnosti vzel potlej njegovo hčer za ženo, ki je tako postala moja babica.
Mojega očeta ni nihče potegnil iz vode, pa tudi on ni nobenega, zato je bila njegova ženitev že nekoliko težja. Bil je star že več ko trideset let, ko se je seznanil z deklico, ki mu jo je določilo nebo.
Moj oče je bil kmet. Žetev, mlatev, vinska trgatev in jesenska setev so bile pri kraju. Zavihtel se je na konja in odjezdil proti domu ljubljenega dekleta.
»Gospod, vašo hčer imam rad,« jo dejal njenemu očetu.
»To se bo šele pokazalo; najprej ostanite tukaj tri dni.«
Prvi dan je našel moj oče v juhi dolg ženski las. »Aničin je,« si je mislil in ga ovil okrog gumba na svojem suknjiču. Pri večerji je našel v fižolu kocino iz rdeče brade starega hlapca. »Zdi se, da je Pepe malo neprevidno objel Julijo,« je menil moj oče in vrgel proč izdajalski las.
Zvečer je našel svoje ležišče ne-postlano, zjutraj pa njegova obleka in čevlji niso bili očiščeni. Ko je šel spat, je našel svojo posteljo prav takšno, kakršno je pustil zjutraj. Drugi dan je bila juha zasoljena, govedina žilava, solata pa potresena s sladkorjem. Moj oče je vse brez besede jmspravil in po jedi poljubil gospodinji roko.
Ob koncu tretjega dne ga je stari poklical k sebi in mu dejal:
»Torej fant, kako je s tisto resnično ljubeznijo?«
»Ostanem pri svojem. Vašo hčer ljubim in jo hočem imeti za ženo.«
»Velja, dobil jo bošt« S temi besedami sta si krepko stisnila roko.
Ko so prišle ženske, je moj oče poljubil svojo nevesto in zavladalo je splošno veselje.
»Sin moj, dekle si si zaslužil, ker si prestal preizkušnjo,« je dejal stari
Deklet* je oblil* rdečica.
»Kakšno preizkušnjo?« je vprašal moj oče.
»Lasje v juhi, v sočivju, umazani čevlji, nepostiaua postelja — vse to je bila samo zvijača.«
Moj oče se je zasmejal.
»Te preizkušnje ni bilo težko prestati.«
»Zakaj ne?« je zvito vprašal stari.
Moj oče je pa objel mojo mater in ves srečen dejal: »Anica mi je že drugi dan V6e izdala I«
»Da bi te vrag, lahkomiselnica! Kako pa hočeš zdaj vedeti, ali te ima rad?«
»Zalo pa jaz vem, da me ima Anica rada!« je ves srečen vzkliknil moj oče.
S tem je bila zadeva urejena.
Zdaj pridem jaz na vrsto. O, kako dolgo sem moral svojo sedanjo ženo na tihem oboževati in jo obsipati s cvetlicami, dokler nisem prišel na dan s svojo prošnjoI Nekega dne sem se oblekel v črno, stopil k dekletovemu očetu in mu priznal svojo ljubezen do njegove hčere.
»Govorite, prosim, 6ami z Liziko. Vse je odvisno od nje.«
Ko sem bil potlej nekega večera sam s ljubljeno deklico, sem še njo simo zaprosil za roko.
»Govorite * mamo,« je zašepetala.
A tudi pri svoji bodoči tašči nisem-
prišel do konca. Svetovala mi je:
»Govorite * mojim možem.«
Do koga naj se torej obrnem, ko me drug k drugemu pošilja?
Poiskal sem nekega prijatelja, ki se je bil pravkar petič oženil, in ga vprašal:
»Koga ti navadno zasnubil z* dekletovo roko?«
»Varuha. Kajti zaljubim se načelno samo v siromašna dekleta, Id nimajo nobenih sorodnikov.«
Tako si nisem a tem nič pomagal. Spet sem tekel nazaj k očetu in mu povedal, da sem se že vse pogovoril z njegovo ženo in hčerjo. Potlej eem pa hitel k materi in ji pojasnil, da •sem pri njenem možu takisto že vse uredil.
»Govoril som z mamo,« sem zašepetal na uho svoji izvoljenki. Sedela je pri klavirju in 6e delala, kakor bi jo Beethoven bolj zanimal kakor jaz.
Prihodnji trenutek je pa veliki Beethoven že zletel po tleh, midva sva pa planila v objem.
Tukaj se moja izpoved konča. Moj sin jo bo nekoč nadaljeval. Njemu na ljubo 6om zbral te sklenitve zakonov svojih prednikov — mogoče mu bodo olajšale težko nalogo.
1
Praktičen pomladanski pulover, ves posut s pisanimi cvetlicami. Posebno se podasta zraven majhna čepica, prav tako posuta s cvetlicami, in modema torbica.
petih trdo kuhanih jaje razpolovi, zmešaj z enim surovini rumenjakom ut pol kile omehčane in stisnjene žemlje, dodaj nekoliko soli in dobro sesekljanega drobnjaka. Izdolbene jajčne beljake nadevaj 6 tem nadevom in stisni. Ostanek rumenjakov zmešaj z nekaj žlicami smetane in nekolika moke. Jajca povaljaj v tej zmesi im jih malo prepeci v dobro pomaščeni kozici.
3Za vitek s Šunko: Napravi dobro vlečeno testo kakor za druge zavitke. Zmešaj 3 deke presnega masla, 3 deke moke, 3 decilitre mleka, nekoliko soli, 20 dek šunke, žličko dobro sesekljanega zelenega peteršilja, 3 rumenjake, eno celo jajce, nekoliko nastrganega parmskega sira in nekoliko popra. To namaži na razvlečeno testo in speei v dobro pomaščeni pekači pri srednji vročini.
4Zeljnata solata s slanino in smetano: Umite liste zeljnate solate zreži kar moči drobno in premešaj z drobno sesekljanim drobnjakom. Hkrati pa na masti prepraži koščke slanine, in ko se shladi, jih zmešaj s kisom ali limonovim sokom, poprom in soljo med solato. Po okueu polij na solato nekoliko kisle smetane.
tri zaporedne pregovor!
KrUanka:	Vodcrmoi o«, samota,
ton, Satir, okla, rop. Kollvan, Al, Ut, Ka, Mllorad, tik, Nora, Zoran, Ga), Apattn. to. — Nat pit o o : Otokar, ra, sokol, top, Nil, Mira, silikat, aa, val, ni, Maraton, Oton, rog, tip, karat ar, padalo.
Praktičen plašč za deklice h betoni odrega kockastega volnenega blaga. Ovratnik Je iz modrega banana, gumbi pa Is modrega usnja. Na hrbta gumba zaključita dve globoki gobi.
Crkovnlca: Vteti moral najprej i« drogo In tretje trk« v navpičnih vrstah, potem pa 1« prve In Četrte, pa dobii: Kjer »e oael valja, tam dlako puatl.
Skrivalnica) V prtu ni uoinjl «e pajčtvlaa »a redi.
Križanka in uganke
KRIŽANKA it. 6 1 234 56789 10 11
Pomen besed Vodoravno: 1. slovansko Ime za me-; uto v Italiji; plemič; 2. Chateaubrian-; dov roman; morska riba; 3. umetnina;; postava; veznik; 4. geološka doba;; zaimek; 5. dve besedi: del parnega; stroja In ujeda; del obleke; 6. kvarta;; oblika pomožnega glagola; 7. mesto v; Aziji; moško ime; 8. francosko zlato;; snov; 9. reka ▼ Italiji; arabsko Ime;; prislov; 10. znan Izdelovalec gosli;; špansko žensko ime; 11. sneg a ve-; trom; hrvatska beseda za zdravnika.: Navpično: 1. moško Ime; dragulj;; 2. hunsld vladar; vonj; 3. povelJnik; ladje; okrajšava za kontinent; 4. tuj spolnik; domača ptica; oseba iz »Dume«; 8. trud; okrasje; 8. določiti vred-j »ost; 7. zvezama vrvica; Ime umrlega j državnika; 8. azijska država; drevo;] nikalnica; 9. zaimek; javna osebnost;; 10. žensko ime; domač Izraz na »le-; Uta«; 11. navdušenje; Trsta psov.
•
ZLOGOVNICA «. e Iz zlogov
a, ca, ca, oe, ei, dem, drob, e, tke, •ti, gal, i, ja, jem, ko, len, K, mund, na, na, ne, ni, ni, nik, pa, pol, pru, te, rt, ri, te, ten, ta, ta, ta, H, ti, te, ve, ti
sestavi dvanajst besed naslednjega; pomena: 1. majhna količina; 2. naslov; 3. oseba iz sv. pisma; 4. slaven raziskovalec; 6. zvezda; 6. evropska država; 7. tisti, ki proti plačilu uživa tujo lastnino; 8. francoska kolonija; d. rimski tribun; 10. svalčica; 11. priprava za kemične poizkuse; 12. del obraza.
Vse prve in tretje črke. brane od zgoraj navzdol, dajo znan pregovor.
« 1.       ____________________________
2.   -------------------------------
3. ____________________
4. ....................
Življenje samostojnih deklet na Češkoslovaškem
POSETNICA H. 8
MILK COP
VIČ, KRANJSKO
Kaj je ta gospod po poklicu? MAGIČEN KVADRAT it. t
1.	A	A	D	B	E
2.	E	B	I	I	J
8.	K	K	L	L	L
4.	M	O	O	O	O
e.	R	R	V	▼	8
Življenje samostojnih deklet na Češkoslovaškem je v začetku leta 1939. postalo zelo težavno. Vse tisto, kar so si priborile v dvajsetih letih, jim je vzela nesreča, ki je zadela njihovo domovino preteklo jesen. Več ko 40.000 žensk bo moralo zdaj prepustiti svoja mesta v prvi vrsti beguncem iz zasedenega ozemlja.
A pustimo to in poglejmo, kako žive dekleta, ki vsako jutro še zaspane čakajo na tramvajskih in avtomobilskih postajah — dekleta, ki si služijo kruh za pisalnimi stroji, nad drobnogledi, nad desko za likanje perila, za pultom itd.
Težko je to življenje, polno nepre. stanega boja za obstanek. Eno je pa gotovo: dekleta imajo zelo veliko skupnih lastnosti, a pred vsem — skupnih želja.
V prvi vrsti naj omenimo dekleta, ki žive pri starših. Skromne plače in slabi dohodki roditeljev so Jih prisilili v službo, da s svojo borno plačo pomagajo vzdrževati družino. Mnoge med njimi pomagajo tako izšolati svoje mlajše sestre In brate.
Mnogo deklet je pa docela prepuščenih samim sebi. To so dekleta brez staršev, ali pa takšna dekleta, ki se le od časa do časa vrnejo domov, da se malo spočijejo. Takšnih Je v Pragi največ. Navadno stanujejo po ženskih domovih in zavodih. Žive v majhnih, prav majhnih sobicah, ki so Jim skoraj edina oprema umivalnik, postelja in fantova slika nad njo. Na grevcih si suše nogavice, a večerjo si kuhajo na električnem kuhalniku. V svoje sobice se umaknejo kakor polži v svojo hišico. Prijateljic imajo malo, pa še s temi Jih ne veže globlje prijateljstvo.
Stanujejo tudi po privatnih stanovanjih. Kakšno je takšno stanovanje...? Soba s starinskim pohištvom, z oknom na dvorišče in s stenami, polnimi družinskih slik gospodinje. Gospodinje imajo rajši moške kakor dekleta. Dekleta zmerom kaj perejo, likajo, kuhajo in so skoraj zmerom doma. Navadno stanujeta po dve v sobi, ker Je cenejše. Drugače pa ne žive skupaj kakor fantje. Svoje samotarJenje opravičujejo takole:
»Ni nam prijetno, da vsak dan gledamo okrog sebe svojo preteklost in bodočnost. Preteklost so deklice, polne naivnega optimizma, ki so komaj končale šolo. A bodočnost so starejša dekleta, ki niso več tako lepa ln dobre volje in Id z vsakim dnem vse bolj ln bolj Izgubljajo upanje v zakon.«
Da, vse bi se rade poročile... Vee brez razlike, a v tem Je tudi pogosto njihova tragedija.
Težavne razmere Jim ne dopuščajo, da bi doma čakale njega, ki bodo z njim šle skozi življenje, zato gredo v službo. Veliko Je pa takšnih, ki delajo iz čiste ljubezni do svojega poklica. Zaslužijo 200 do 1000 kron na mesec. Zato morajo biti zelo varčne. Varčujejo celo pri hrani. Kosijo navadno v avtomatih, Id jih je v Pragi zelo veliko. 8toj6 pojedo hrenovko ali juho s koščkom kruha. Za večerjo si pa doma skuhajo čaj in si namažejo kruh s presnim maslom.
Neverjetno, kako ta dekleta rade plešejo. Pravijo, da bi brez brane lahko vzdržale nekaj dni, ne morejo si pa predstavljati, kako bi bilo, če bi v soboto ah nedeljo ne mogle Iti na ples... Kljub vsem žlvljensklm težavam so zmerom vesele ln dobre volje.
delu so zelo vestne ln ambi-Doma se pridno uče tujih je-in obiskujejo razne tečaje, da bi
čim več naučile ln nadomestile tisto, česar Jim šola ni mogla dati.
Tudi za šport so zelo vnete. Kajti na Češkoslovaškem šport ni luksus temveč življenska potreba, zato Je do-tudi preprostim slojem. Poleg poklicnega dela najdejo še zmerom dovolj časa za ples, Izlete in tečaje. Za vse imajo čas, ker so zelo marljive in imajo veliko volje In smisla za vse. Ce se omože, izgube pravico do službe, zato je marsikatera izmed njih prisiljena poročiti se mnogo pozneje, kakor bi se sicer.
Iz teh črk je treba sestaviti j besed a tem pomenom: 1. angleško mesto; 2. gospodinjska potrebščina; 3. ne majhen; 4. prerok; 5. del obleke.
Besede te berejo enako in vodoravnih vrstah.
•
SKRIVALNICA
POSOJILO — LABIRINT — PRITOK — KAVARNA—VIŠINA — JI-
RASEK—NAVADA—POGLAVJE— VABILO—POLIKARP.
V vsaki besedi vzemi črke in sestavi iz njih
iakai (e nekaterim staršem vseeno ?
Zakaj je nekaterim staršem vseeno, ali so njihovi otroci zdravi ali bolehni, ali so dobro ali slabo vzgojeni, ali so lepi, ali zanemarjeni, umazani? Poznam več družin z otroki, poznam njih način življenja in čudim se, zakaj pozabljajo, da so tudi otroci majhni ljudje, potrebni prav takšne duševne in telesne nege kakor odrasel človek. Naj posvetim danes nekaj vrstic predvsem telesni negi otroka.
Dokler je otrok še dojenček, skrbi za njegovo telesno nego in ugodje njegova mati. Pogosto srečamo primere, ko mati otroka kot dojenčka zelo skrbno neguje, kakor hitro pa otrok nekoliko odraste, Ji je njegova nega deveta briga. Ne iz površnosti ali malomarnosti — tudi takšna mati je lahko sicer izvrstna vzgojiteljica — pač pa iz nevednosti. Vsaka mati naj se zaveda, da otrok tudi potem, ko se skobaca z njenega naročja, potrebuje telesne nege.
Poanam le malo otrok, ki bi se vsak teden kopali, čeprav Je to za zdravje prav tako potrebno, kakor Je potrebno, da otrok v redu J6 in spi. Higiena terja, da se umivamo vsak dan ln le predsodek nam brani, da se vsak dan ne kopljemo. Zdaj je sicer že bolje; tisti, ki morejo in ki imajo koi>alnico doma, so se že pričeli zavedati, da kopalnica v hiši ni samo zato, da je stanovanje dražje, pač pa tudi za uporabo ln sicer celo za vsakdanjo uporabo.
Nekateri se ne kopljejo vsak dan iz strahu, da bi se prehladili, češ da na to niso navajeni. Morda imajo po svoje prav, a to napako naj popravijo tako, da privadijo svoje otroke na vsakdanjo kopel. Ce imate kopalnico in če vam sicer razmere dopuščajo, poskrbite, dh se bo otrok vsak dan, ali pa vsaj vsak teden okopal. Koplje naj se zjutraj, takoj ko vstane. Nekaj dihalnih vaj, nekaj telovadnih vaj, potlej pa kopel v srednje topli vodi. Ako se bo otrok od najnežnejše dobe navadil na čistočo, ako Je krepak in zdrav, mu kopel nikakor ne more škodovati, pač pa zelo koristiti. Ce pa nimate kopalnice, si priskrbite vsaj velik umivalnik; natočite zjutraj vanj tople vode, otroku pa kupite veliko pisano gobo in milo, kajpak dišeče, da ga bo imel rajši. Otrok naj se zjutraj z gobo in milom pošteno o tre, potlej ga pa še sami umijte z mlačno vodo.
Nekateri starši se izgovarjajo, češ da se otroci sami ne marajo kopati ln da pač sami najbolj vedo, kaj Je zanje dobro in kaj škodljivo. Do neke meje imajo starši prav. Narava je otrokom vdihnila nekakšen Instinkt, da delajo skoraj zmerom tisto, kar jim koristi. Skačejo, nagajajo, tekajo — a to koristi njihovim mišicam, njihovim plju-čam, skratka njihovemu zdravju. Radi gredo zgodaj spat — zaspani so — zadržujejo jih samo pogovori odraslih. Radi se umivajo in kopljejo, boje se pa mrzle vode, imajo pač slabe izkušnje.
Vsaka mati naj skrbi, da otroka od najnežnejše dobe privadi na mlačno vodo in na milo, kakor koli pač, najbolje s potrpežljivostjo in prigovarjanjem. Ko otrok nekoliko odraste, ko Ima štiri, pet let, ga naučimo negovati ln umivati se tako kakor odrasli. Otroku se bo zdelo Imenitno, ako mu bo mati dejala: »Tudi tl si smeš sam oščetkati lase, očistiti nohte ln umiti zobe, zdaj al že tako velik.«
Kupi otroku pestro ščetko ln pisan glavnik, naj ti ne bo žal denarja za ta Izdatek. Nauči ga — posebno če je dekletce — da sl vsak dan vsaj pet minut ščetka lase. Ako bi ljudje že v otroških letih pričeli negovati lase, bi bilo med moškimi vse manj plešastih glav v starejših letih, pa tudi ženske bi imele lepe, valovite lase in ne bi Jim bilo treba vsake pol leta trošiti denarja za trajno kodramje.
8e važnejši od las so pa zobje. Otrok naj sl zobke čisti vsaj dvakrat na dan. Ameriške matere so sl izmislile nekaj
posebnega za otroke, ki sl niso hoteli dvakrat na dan čistiti zob. Kupile so jim dve ščetki, eno rdečo in eno modro. Z rdečo sl je otrok umil zobe opoldne, z modro zvečer. Tako se je nekako avtomatsko navadil na dvakratno čiščenje zob na dan.
Staršem ne sme biti vseeno, ali se njih otroci čistijo in negujejo, ali ne. Nihče ne terja od staršev, da bi se posvetili prav samo negi otrok. Vem, da imata, posebno pri družinah z več otroki, mati in oče od jutra do večera polne roke dela. Teh nekaj nasvetov, ki sem jih danes napisala, pa lahko mati otrokom kaj kmalu dopove. Naj stori to v zavesti, da si krati čas za zdravje ln lepoto svojih otrok ln da bodo v sedanjem, pa tudi v bodočem življenju, polnem borbe za vsakdanji kruh, zmagovali samo zdravi, močni in lepi ljudje.
Naša kuhinja
Kaj bo ta teden na mizi?
Jedilnik za skromnejše razmere
Četrtek: Prežganka z jajcem, pražen krompir, govedina, solata. Zvečer: Češpljev riž.
Petek: Lečnata juha, palačinke. — Zvečer: Mlečen močnik.
Sobota: Krompirjeva juha, polpeti, solata. Zvečer: Pražerna jetra.
Nedelja: Goveja juha, pražen riž, dunajski zrezki, solata. Zvečer: Pašteta, čaj.
Ponedeljek: Kislo zelje s kranjsko klobaso. Zvečer: Krompir v oblicah, presno maslo.
Torek: Kolerabice v omaki, krompirjevi zrezki, motovilec. Zvečer: Krompir v solati, kava.
Sreda: Telečja obara e cmoki, zdrobov narastek. Zvečer : Presno zelje.
Jedilnik ca premožnejše
četrtek: Gobova juha, pražen krompir, mešana solata. Zvečer: Telečji golaž.
Pelck: Lečnata juha, rižev narastek, špinačni kipnik1. Zvečer: Palačinka, kompot
Sobota: Golaževa juha, nadevana pečena jajea*, motovilec. Zvečeri Pljučka s krompirjem.
Nedelja: Goveja juha z vlivanei, nadevane telečje prsi, cvetača v solati, pražen krompir. Zvečer: Prekajen jezik, zavitek s šunko’, čaj.
Ponedeljek: Fižolova juha, krompirjev pire, zeljnata solata e slanino in 6metano4. Zvečer: Krompirjeva potica, čaj.
Torek: Kruhova juha, polpeti, fižol v solati. Zvečer: Vampi s parmskim sirom.
Sreda: Kostna juha e prepečenimi kruhovimi rezinami, presno zelje, pražena jetra. Zvečer:	Krompirjev
narastek, endivija.
Pojasnila:
‘Špinačni kipnik: 3 deke moke, 3 deke presnega masla in nekaj mrzlega mleka zmešaj; dodaj pol kile kuhane, sesekljane špinače, razen tega pa še tri rumenjake in trd sneg treh beljakov. V primerni posodi kuhaj to zmes eno uro v pari. Ko je gotovo, potresi z nastrganim parmskim sirom in daj na mizo s kakšno pikantne omako.
'Nadevana pečena jajea: Rumenjake lie razpolovi, ime-
so-jajčne nadevom in zmešaj z in nekolika v tej zmesi im v dobro pomaščeni
Zlogovnlia: Teritorij, oteha, Druil, Llibona, Elija, Velenje, ugasek, Solkan. Eplr, vdihavanje, lopatica, enajst, telovadeo. — Tudi levu se v letih tobje skrhajo.
Maglian kvadrat: nakit, Atorl, kolek. Irena, tikal.
Poietnlca: Tiskarski vajenec.
rneealtMfekmrovm
La patotaHa.
breiplatnl katalog
i.hi«,...t*4
P!
k.aaa^ tlfTI « — *
Bela pletena volnena jopica z živimi modrimi in rdečimi pikami. Pike nastanejo tako, da na desno pletilko v primernih razdaljah nasnnjete osem petelj s pisano volno. Ko pletete nazaj, vse petlje vzamete spet na eno, in sioer tako, da eno petljo potegnete ■kozi vseh sedem. Zadnjo spustite Sele t drnci vrsti.
s šunko:
Napravi dobro druge zavitke.
sjne-
zre-
z
smetane.
Posebno pazite kaj bolnik pije!
Če Vam je le mogoče,
daite mu za zdravle in užitek čim češče najboljšo naravno mineralno vodo
ono z rdeiimi srci
če sami bolehate ali se ne počutite dobro, zahtevajte naš brezplačni prospekt v katerem imate mnogo koristnih navodil o zdravju.
Uprava Radenskega zdinilnega kopališča
SLATINA RADENCI
Problem it. 21
Sestavil G. UberaU (1881)
Mat ▼ S potezah.
Ta problem je dobil na 4. problemskem turnirju Italijanskega Časopisa »Nuova Rivista« 1.1881. drugo nagrada
(B58)
Problem H. 22
Sestavil L Ernst (1881)
Modro ogrinjalo (cape) z robom in ovratnikom iz belega pik e ja. Ogrinjalo Je praktično in elegantno. Podložena ramena napravijo postavo vitko. Ce Imate kakšno čedno volneno obleko, ki M jo radi nosili spomladi, ni nič bolj Praktičnega kakor če si nabavite tak-6no ogrinjalo v primerni barvi, ker boste zelo elegantni.
Pri prvem dojenju novorojenčka moramo zlasti paziti na največjo snago Zato je treba prsa pred dojenjem pet minut umivati z vodo in milom. Potlej je treba namočiti košček vate v čist alkohol in tako z alkoholom razkužiti praa.
Prvo dojenje se mora opraviti 20 minut po porodu. Med tem časom se namreč mati odpočije od poroda in prav tako tudi dete. Nato je pa treba dojenčka dojiti vsake štiri ure, tako da v 24 urah podojimo dojenčka petkrat in pri tem menjamo prsa. Vsako jutro je treba dojenje začeti na druga prsni strani.
Če se dete razvija normalno, ga ponoči ni treba dojiti. Bolje je, če ga pustimo, da mirno spi 8 ur brez dojenja. Podnevi pa dete labko dojimo šestkrat, torej vsako tretjo uro. Več ko šestkrat pa ni potrebno, razen v posebnih primerih, ko zdravnik predpiše drugačen način prehrane.
Dete moramo dojiti zmerom ob določenem času. Še če dete sipi takrat, ko ga je treba podojiti, ga moramo zbuditi in mu dati, kar mu gre.
Kako dolgo je treba dojiti, se odredi v glavnem samo po sebi. Nekateri
Mal v S potezah.
Duhovito zasnovana naloga e nepričakovanim matom.	(B 32)
Problem it. 25
Sestavil Jari) Chochoieaš (IMS)
i	Mat	v	3	potezah.
: Bistroumen šahovski epigram v slo-: gu Samuela Loyda.	(B	65)
Kratka partija it. 9
;S turnirja ca prvenstvo Pariza I. 1933.
■Beli: N. Olbaud Orni: P. Lazard
1. d2—d4	Sg6—f6
2. Sbl—d2?	e7—«6
3. d4Xe6	Sf6—g4
4. h2—h3?	Sg4—e3!
:in be 11 se vda, ker tvega mat ali pa ! izgubo dame. Vsemu temu so krive ne-! premišljene poteze krajnih kmetov.
14.	Sgl—13 Je bilo vendar na dlani!
(K 76)
Kratka partija it. 10
Monakovo leta 1935.
Bell: N. N.	Cml:	Jobe
1. c2—c4	Sg8—16
2. d2—d4	e7—e5
3. d4Xe5	8f6—e4
4. Sgl—f3	d7—d6
5. e6Xd6	Lf8Xd6 Crnl Ima svoje garabltne kmete boljo
razvite. Bell ne vidi, da bo po 8X12 njegova dama brez kritja ln po odhodu Ld6 v nevarnosti, drugače bi bil zdaj potegnil Ddl—b3, ne pa
6. g2—g3?	Se4Xf2
7. KglXf2	Ld6Xg3	šah.
Bell ae vda.	(B74)
Pcakhuti nasveti
Kurja očesa
Kakor se duša z grehom utrdi, tako | se utrdi koža na nogi, če nosimo neprimerne čevlje. Umestnost, da bi znali kupovati prave čevlje, Je žal še premalo razvita. Pogosto je kriva tudi nerodna oblika noge, da dobimo žulje, čeprav imamo normalne čevlje. V tem primeru se koža na nekaterih krajih stalno pritiska ob čevelj, koža se odebeli in postane počasi kurje oko. Čimbolj se kurje oko veča, tembolj pritiska na staničje pod sabo in povzroči nazadnje boleča vnetja, ki otežujejo hojo. Poleg ustrezajočih čevljev je torej potrebno, da odstranimo kurja očesa. Lahko jih odrežemo ali pa l omehčamo z raznimi salicllovlmi pre-'I parati. Nastajanje kurjih očes pa pre-I prečimo na ta način, da si umivamo 1 noge z mrzlo In toplo vodo, da jih I redno mažemo z vazelinom in sploh 1 pazimo, dal ostane koža voljna ln f mehka.
Ce vam Je začel čajnik puščati, lahko mizni prt obvarujete pred mokroto tako, da okrog lijaka zavijete! večkrat preganjenega svilenega papirja! In ga pritrdite z gumijastim trakom.
Rešitev problema št. 18
! 1. Da3—a8	Ke3Xd3
I	2.	Da8—a3 mat.
I 1....... T kar koli
;	2.	Da8—e4 ali 13 mat.
Rešitev problema it. 19
!	1.	Tb5—b3	Kd4—e5
|	2.	Tb3—e3!	KeS—d4 ali 14
1 S. Del—c3 ali g3 mat.
1...... Kd4—c5
;	2.	Del—b4 šah	Kc5—c6
S.	Tb3—c3 mat.
Rešitev končniške študije
L . . . .	Tc3—e3
2.	b5—b6	______
Beli Je očitno mislil, da hoče črni stolp čez e8 na b8. Toda s Te3—el šah Izsili črni... pat.
(Iz partije Schlechter—H. Wolf T Nilmbergu 1. 1906.)
Rešitev problema št. 20
1. Th7—d7	Sb8Xd7
2. SeB—c6	B kar koU
3. Sg4—16 mat.
Edina meharlstka na svetu
Pred kratkim se je neka gospa Brandstetterjeva prijavila za avtomobilske tekme čez vso Afriko, od Alžira do Capetowna. Ko Je bila še dekle
— pisala se je Pierretta Beidauxeva
— je bila zelo znara športnica. Tudi pri tej dirki ima precej upanja, da bo prva. Prav dobro namreč pozna puščavo, ker je žena nekega kolonijskega častnika. Razen tega je edina meharlstka na svetu.
Meharlsti se imenujejo jezdeci na kamelah. Njihove čete so edine, ki so kljub modernim tehničnim pridobit, vam še zmerom najbolj kos puščavi. Čudno se vam bo zdelo, zakaj Je Pierretta Bideauxeva dobila vzdevek me-harlstke. Nekoč se je namreč odločila, da bo s svojim avtomobilčkom obiskala svojega zaročenca. Avtomobilček Je
..
Takšnaie volnena oblckca iz svetle tkanine se na moč praktično nosi pod širokim športnim plaščem. Hkrati Jo pa lahko oblečete kot samostojen dopoldanski kostum. Posebno učinkovit je visok ovratnik in nagubani prednji del. Nikar pa ne mislite, da Je jopica slučajno tako dolga, kajti letos Je to velika moda.
Ce vas čevelj tišči, vzemite gumb ln! ga z žebljički pribijte, s upognjeno stranjo navzgor, na kopito tako, da *e čevelj na določenem mestu raztegne.;
Gospodična tajnica
Roman velike
ljubezni
po znanem pisatelju
Alfredu
Schirokauerju
IS.	nadaljevanje
Ta ponos je bila njima edina senčna staran. Drugače sta bila dobrodušna, pametna in zelo prijazna. Stara dama je zmerom hotela imeti pri sebi »sladko Mrs. Rohno-vo«. HikJina prirodna hladnost je kar izginila ob tej materinski skrbnosti, ki je ni nikoli poznala.
»Pojdiva, darling,« je pogosto rekla Američanka. »Pustiva moške, naj se sami zabavajo. Malo se iz-prehodiva po promenadi! Od ležanja me že kosti bole.«
Skrbno je prijela Hildo pod roko in jo odvedla, »ženska moškega ne sme preveč razvajati s svojo prisotnostjo,« jo je med potjo poučevala. »Moški morajo biti časih tudi brez nas in hrepeneti po nas.«
Otroško in skoraj pobožno je Hilda ljubila staro damo.
Moža pa sta ostala v kopališču in se pogovarjala. Tudi Perrin je bil jurist. Nekoč je imel svojo pisarno. zdaj pa je postal predsednik ene naj večjih bank v Združenih državah.
Najprej sta se našla kot jurista, potem kot uvidevna in izkušena moža. Od pogovorov o nemškem in ameriškem pravu sta prešla k splošnim gospodarskim vprašanjem. Rohn je bil navdušen nad ostroumnimi, globoko premišljenimi in treznimi besedami Američana, ameriškega denamika pa je navdušilo Rohnovo dobro poznavanje nemškega denarnega trga in gospodarstva. Drug od drugega sta se marsičesa naučila.
»Veste, kaj je najbolj zanimivo?« je dejal Perrin nekega dne. »Vem,
Tem resnim besedam se je Rohn čudil in zanimale so ga. Doslej je ležal brezbrižno na hrbtu v pesku in roke je imel sklenjene pod glavo. Zdaj se je zravnal, se oprl ob komolec in se obrnil k bančnemu ravnatelju.
»Odkrito bom govoril z vami, kakor mož z možem. Povprašal sem v Berlinu, kdo ste. Ne bom vam še posebej zatrjeval, da je odgovor še daleč prekosil moje pričakovanje, ki ni bilo majhno. Nisem vedel, da sem našel v svojem tovarišu s peska enega najboljših berlinskih odvetnikov.«
Govoril je tako stvarno in poslovno, da se Rohn ni upal izreči posmehljive opazke, ki mu je prišla na jezik.
»Zvedel sem tudi, koliko zaslužite. Ali so mi povedali preveč ali premalo, ne vem, in me tudi ne zanima. Vse kako pa ste mož, ki ga iščem.«
Rohn je molčal ln čakal. Vedel pa je, da ga čaka neko presenečenje. Kar pozabil je na svoje počitniško razpoloženje in v trenutku je postal spet previden odvetnik.
»Takole je, doktor. Naša banka misli napraviti v Berlinu podružnico oziroma ustanoviti z našim denarjem nemško banko.«
Rohn je mirno prikimal, toda srce mu je divje razbijalo.
»Saj poznate naš zavod? Philadelphia and West Virginia bank?«
»Da. Z berlinskim magistratom se pogaja za posojilo petdesetih milijonov dolarjev,« je odvrnil Rohn.
»Tako je. Zaradi tega posojila hočemo tudi ustanoviti podružnico.
več imen, pa sem vse zavrnil. če zdaj seževa v roko, bom imel človeka, ki ga iščem.«
V Rohnovi glavi je kar bobnelo. Ravnatelj velike ameriško-nemške banke... ogromne transakcije... nič več ločitvenih zadev... naporno, pravo delo... vse to, po čemer je že tako dolgo hrepenel!
Vendar pa je hladno odgovoril:
»Hvaležen sem vam za zaupanje, Mr. Perrin. Vaš predlog mi je prišel nekoliko nepričakovano- Ali bi mi hoteli povedati še kaj podrobnosti o tem mestu?«
»Seveda. Svojo prakso boste morali opustiti.«
»Da.«
»Oddati jo bo treba komu drugemu.«
»Seveda.«
»Zato vam moramo zagotoviti bodočnost. Mislil sem na petletno pogodbo in na plačo, ki bo znašala v prvem letu dva tisoč dolarjev na teden, vsako naslednje leto pa po tisoč dolarjev ha teden več.«
Rohn je v mislih hitro računal. Dva tisoč dolarjev in vsak dolar nekaj več kakor štiri marke. Toliko že prvo leto! Premoženje, tudi zanj. Skoraj dvakrat toliko, kakor
da poznate naš trg precej dobro. | Dobili smo še tudi prošnjo za tri-
Pa vendar znate najti še vprašanja, ki jih Evropci drugače nikoli ne zastavljajo, in razen tega še v dovršeni angleščini.«
»Tri semestre sem se učil v Cambridgeu,« mu je pojasnil Rohn.
Toda vaša ženica govori tudi prav dobro. Ne tako kakor vi, a zelo lepo, — da, kakor je sama lepa!« je vzkliknil starec in pokazal proti vzhodu, kjer sta odhajali Hilda ln njegova žena.
Ko se je nekega večera shladilo,
— že štirinajst dni so se poznali,
— sta se Hilda in Perrinova peljali v Benetke. Gospa si je mislila spet nekaj reči nakupiti. Pogosto je tako delala. Hodili sta mimo izložbenih oken, iskali, premišljali, — in nazadnje nista ničesar vzeli.
»Tudi vama bova kaj lepega prišli,« je potolažila gospa Perri-jva oba gospoda. »Kaj si pa žete?«
»Velik prijatelj presenečenj sem,« je priznal Rohn.
»In kaj naj prinesem vam, gospod predsednik?« je vprašala Hilda.
Starec se je nasmehnil.
»Ne upam se vam vsiljevati svojega skromnega okusa.«
»Oba sta dobro govorila,« ju je pohvalila Mrs. Perrinova. »Toda same lepe besede niso dosti prida. Z dejanji na dan. Z denarjem!«
žalostno sta moža vzela denarnici in dami sta kakor dve roparici začeli brskati po njih.
Sli sta. Počasi je zamrl nasmešek na obrazih obeh mož. Rohn je začel spet pripovedovati:
»Včeraj ste rekli, gospod Perrin, da prodaja izdelanih moških oblek v Združenih državah zelo pada. Dosti ljudi je izgubilo že velike vsote, ker so vložili preveč denarja v stroje za obleke, ki se niso obrestovali. Pravega vzroka pa ne razumem.«
»Avtomobilska industrija je kriva,« je odvrnil Perrin. »Pa vam bom moral to še natančneje razložiti, kaj ne?«
»Ne bo treba. Zdaj že razumem!« je vneto vzkliknil Rohn. »Mali človek, ki si je prej vsako leto kupil tri narejene obleke, ima danes avto in vanj zabije ves svoj denar. Zato mora varčevati pid obleki. Zanimivo pa je to.«
»Hitro znate misliti,« je prikimal Perrin. »Zdaj bi pa rad nekaj poslovnega z vami govoril, doktor-Saj ne boste hudi? Nekateri ljudje na počitnicah poslovnih pogovorov ne marajo.«
»Le z besedo na dan!« je vzkliknil Rohn. »Veselilo me bo, če vam bom lahko v kakšni pravni zadevi pomagal.«
Perrin je odkimal.
»Tu ne gre za pravno zadevo. Gre za — poseči moram bolj nazaj, že prvi dan ste ml bili zelo prt srcu.«
»Tudi vi meni,« se je nasmehnil Rohn.
Toda prav resno je Perrin nada ljeval: »Moja žena m jaz sva takoj vedela, s kom imava opravka.«
deset takšnih posojil v raznih me stih in v industriji. Tega ne moremo voditi iz Amerike. Potrebna pooblastila, pogajanja z oblastmi, nadzorovanje garancije, plačevanje obresti, — saj veste, kaj še vse je potrebno. Naša oanka se duši v denarju kakor vsa Amerika. Poiskati si moramo odjemalcev zanj v tujini. Saj veste, da je obrestna mera pri nas strašno majhna.«
Rohn Je prikimal.
»V Berlinu imamo že na razpolago palačo. Neki hotel, ki ga mislijo opustiti.«
Rohn je spet prikimal.
»Poslovnega ravnatelja bomo poslali iz Amerike. Možak je spreten in vesten, nečak moje žene. Potrebujemo še nemškega odvetnika, ki bo vodil vse pravne zadeve. Razumeti me morate: ne podrejenega ravnatelju, ampak človeka ki bo ravnatelju enak, — da, najbrž na še odgovornejšem metstu. Sami morate vedeti, da je treba pri takšnih posojilih poznati vsa pravna vprašanja in da je časih treba poiskati novo pravo. Razumeti me morate, da izbera za nas ni bila lahka, človek, ki pozna nemške razmere bolje kakor mi, ki ima zveze ln ki bo užival zaupanje pri nas in v Nemčiji, bo moral biti duša naše podružnice. Razen tega mora biti dober praktičen pravnik. V Berlinu imamo ljudi, ki gladijo tla in iščejo. Nasvetovali so mi že
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. ^krobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši. monaa in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in puh
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
je doslej zaslužil. Toda nič se na njegovem obrazu ni izpremenilo.
»če bi se v teh po ih letih izkazalo, da se nam banka ne izplača, ali pa če bi se razmere tako izpremenile, da bi morali podjetje zaradi kakršnega koli drugega vzroka opustiti, vam bomo dali enkratno odpravnino četrt milijona dolarjev. Isto vsoto vam plačamo, če vaše pogodbe pozneje ne podaljšamo, čeprav nemške podružnice ne bi zaprli.«
»Razumem,« je dejal Rohn.
Predsednik je molčal.
»Ponudba je poštena in vredna premisleka,« je suho odvrnil Rohn. »Se enkrat se vam naj lepše zahvaljujem, gospod predsednik. Saj mi boste dovolili, da zadevo premislim in da vam jutri povem, kako se bom odločil.«
»V redu, doktor,« je rekel pred-sodnik
Potem se je njun pogovor spet vrnil k vplivu avtomobilizma na moške obleke v Združenih državah.
Vendar pa Rohn ni bil več tako miren, kakor prej.
Ko je naposled prišel čas kosila in se je v veži ločil od Perrina, je odšel po stopnicah proti svoji sobi.
Nepričakovano je vstopil v spal-nlco.	,	.	,	-
Bleda In zmedena, s pobešenlmi rokami, je sedela Hilda na postelji.
35
Ko je zagledal Hildo vso žalostno, je iznenada izginilo njegovo veselo razpoloženje. Pohitel je k njej. Ko je naglo odprl vrata, ni niti dvignila glave.
»Kaj pa ti je, Hilda?« jo je preplašen vprašal. Mislil je, da ji je morda oče pisal.
Počasi je Hilda dvignila glavo. Njene oči so bile mokre in žalostne.
»Odpotovati morava,« je udarilo iz nje.
»Odpotovati? Zakaj?«
»Mojih moči je konec.«
»Kaj je, Hilda?«
»Na beneškem parniku je sedela zraven naju tista ženska z rdečimi lasmi. Saj veš, katera. Ljubica bančnika iz Pariza.«
»Da — in?«
»Sedela je zraven gospe Perri-nove. Iznenada pa je Mrs. Perrinova vstala in se prav očitno preselila na drugo stran ladje. Ni mi ostalo drugega, kakor da sem šla za njo. Francozinja in vsi drugi so seveda opazili, čemu se je to zgodilo. Francozinja se je na glas posmejala in vzkliknila: .Zaradi mene!1 Drugi pa so se režali.«
»In zaradi tega si se tako razburila?« se je začudil Rohn.
»Ko sem sedla zraven Mrs. Per-rinove, mi je rekla: ,Morda se vam bom zdela neolikana, gospa Rohno-va, toda soseščine takšne ženske ne morem prenašati. Ne morem. Vse v meni se upira, ženska, ki brez zakona javno živi z moškim, se mi gnusi —«
Umolknila je. Sele čez nekaj časa je spet izpregovorila:
»In potem je govorila o razmerjih in svobodni ljubezni tako ogorčeno, tako zaničljivo, da bi ji bila kmalu povedala, da tudi midva nisva poročena. Ko sem sedela zraven nje, sem se sama sebi zdela kakor sleparka.
Zaihtela je.
Rohn je nekaj časa molčal. Potem je mehko rekel: »Toda, Hilda! Saj vendar nikogar ne briga, kako midva živiva! Ali ni to samo najina stvar?«
Pogledala ga je.
»To ni res, Wolfgang. In tudi tl
to veš.«
»Tega ne vem!« se je uprl s svojim prirojenim mirom.
Hilda pa je razburjeno nadaljevala: »Dokler se tiče samo naju, je najina zasebna reč. Ce pa mi reče znan človek, da z žensko, ki živi v divjem zakonu, ne bi nikoli govoril, moram odkriti kvarte in izvajati posledice — ali pa slepariti.«
Rohn se je ugriznil v ustnico.
»Kaj pa takrat, ko so naju na ladji in v hotelu vpisali za zakonca?«
»To je bilo nekaj drugega —«
»Morda. Toda tudi še zdaj se ml zdi, da morava za svoje intimne občutke odgovarjati le sama sebi, ne pa drugim.«
Iztegnila je roke proti njemu in ga potegnila k sebi.
»Ne bova se prepirala, Wolfgang, To bi bil najin prvi prepir. Ogniva
se rajši ljudem in odpotujva. Pojdiva v Dubrovnik. Saj si ga hotel videti.«
Izvil se ji je iz rok.
»Zdaj ne morem odpotovati,« JI je rekel. Potem ji je povedal, kaj mu je Perrin predlagal.
»Ti dobro veš,« je končal, »kaj pomeni zame to mesto. Naposled se bom lahko otresel ločitvene prakse. Ne bo mi treba več vsak dan gledati žalostnih obrazov, ne bo mi treba poslušati tožb in ostati pri tem zvezanih rok. Ne bom več strelovod za vso berlinsko zakonsko nesnago. Začel bom novo življenje, polno resnega, čistega dela. Saj sama veš, da md je delo poleg tebe največ na svetu. In zdaj naj bežim samo radi tega, ker si je ta ženska vtepla v glavo, da bo govorila samo z omoženimi ženskami? Tega pa vendar ne moreš resno od mene zahtevati!«
Hilda je molčala. Hrbet se ji j« ukrivil. Po glavi ji je blodila zavest, da se vsaka krivda maščuje. Vendar pa tega njemu ni povedala. Samo potožila je: »Tako ml je hudo, da kalim tvoje veselje. Vem, kaj pomeni zate ta služba. Boli me, da ti grenim življenje. Toda, Wolfgang, pomisli, kaj bo, ce Perrinova vse zvesta. Potem mesta ne boš dobil. Saj vendar veš, kako mislijo Američani o tem. Pusti _ me, da odpotujem. Ne morem ju več slepiti. Da, pusti me stran. Kakšno pretvezo bova že našla.«
Skočila je kvišku in se oklenila njegovega vratu.
»Nezmisel,« je zamrmral in odkimal, »rajši pustim to mesto.«
Izkušala ga je pregovoriti, »čez nekaj dni, ko bo vse opravljeno, prideš za mano, in —«
»Tega nočem!« je udarilo iz njega. »Ne maram službe, ki bi mi jo kdo odklonil, ker ljubim tebe!«
Roke so ji omahnile.
»Potem morava Perrinu povedati resnico,« je rekla vsa bleda in obupana. »Pomisli tudi, kako bo pozneje, dragi moj. Tudi v Berlinu se bo naposled vse razvedelo. In če bodo potem rekli, da si jih preslepil — tega tvoj ponos in tvoja poštenost ne bosta prenesla. Dobro vem.«
Kakor vselej, kadar je bil razburjen, je začel hoditi po sobi.
»V tem ne vidim ničesar nepravilnega,« je trmasto vztrajal pri svojem, »nikogar na svetu ne briga, kako midva živiva. Ne bom pustil, da bi mi stara, omejena Američanka predpisovala, kaj smem in česa ne smem!«
Obupano ga je pogledala.
»Obleci se,« je tiho rekel, »čas ; e že, da greva v obednico.«
Potem je odšel ▼ svojo sobo. »Kakor hočeš,« Je rekla Hilda za njim. »čutim pa, da ta prevara ne bo prinesla ničesar dobrega, Wolf-gang!«
Humor in anekdote
Možno je oboje
»Srček, tl sončni žarek mojega življenja! Naj pride grom in nevihta, s teboj bom kljuboval vsem viharjem!«
»Ljubi!« zašepeče ona, »ali je to vremensko poročilo ali pa potrdilo ljubezni?«
Nerazumljivo
»Ali verjamete, da lahko berem vaše misli, gospodična Ana?«
»Zakaj pa potlej še sedite tukaj?«
Bazlika
»Slišala sem, da je vaš sin postal slikar — najbrže slika same lepe reči?«
»Ne, je namreč portretni slikar!«
Niina počitnie
Obiskovalec: »Zakaj pa tako jočeš, Jurček?«
Jurček: »Val imajo počitnice, samo jae ne!«
Obiskovalec: »Beži, beštl Kako Jo pa to mogoče?«
Jurček, ihte: »Ja«.., ja«... šo nahodim v šolo!«
Ameriški humor
»Smrt božja, ali so ml smilite!« n ni neki popotnik, ko prisopo po strmem pobočju ▼ goratem Vermontu do nekega farmarja. »Le kako vzdrži to na tako pusti farmi! Samo Skalovje, i mar koli pogledate!«
»E, nisem tako siromak, kakor mislite,« ga zavrne farmar. »Mislite mar, da je ta dolgočasna farma moja?!«
»Kako vam gre trgovina? Slabo, kaj?« je vprašal potnik nekega podeželskega trgovca.
»Ali vidite mojega pomočnika tamle za pultom?« je odvrnil štacunar in pokazal v drugi kot prodajalne. »No, danes je on v moji službi, a plačati ga ne morem; takole v kakšnih dveh letih bo štacuna njegova. Potlej bom pa jaz pri njem v službi — tako dolgo, dokler ne dobim spet trgovine nazaj.«
Zaloigra /
Neki bedak je vprašal'v družbi nemškega pesnika in kritika Lessinga (1729—1781), kakšna je prav za prav razlika med veseloigro, dramo in žalo-igro, Lessing mu je odgovoru:
»Da tega ne veste, je zame veseloigra, za družbo drama, za vas pa žalo-igra!«
Zadnje sredstvo
Neka gospa je bila že priletna, a še zmerom rada Židane volje.
V neki družbi so govorih e n]«J ln nekdo je pripomnil:
»Zdaj stanuje v tretjem nadstropju.«
Pesnik ln satirik Nestrcgr pa je dodal:
»Njeno zadnje sredstvo.«
Vrt se radovedne vprašali: »Zakaj?«
bodo
Nestroy je menU: »Zato, da moška srca močneje utripala.«
Sreča
Pri mizi stalnih gostov pripoveduje neki gospod: »Včeraj sem šel ponoči na sprehod. Ure nisem imel pri sebi in nisem vedel, kako pozno je že. Mimo je prišel neki mladenič. StopU sem k njemu in ga vprašal, koliko Je ura. Kaj napravi mladenič? Na mestu mi primaže dve zaušnici in reče: .Pravkar bije dve!1«
»Bodite veseli,« meni Lipe, »da ga niste vprašali dve url poprej,«
Kecept j/
Ko je pred kratkim v Stockholmu kralj Gustav izročU slavni pisateljici Pearl Buckovi Nobelovo literarno nagrado, je ta izrabila priložnost in Je SOletnega kralja vprašala za skrivnost njegove večne mladosti.
»Kaj počnete, Veličanstvo,« je vprašala ameriška pisateljica, »da ste ostali tako čili? Ne dvomim o tem, da se držite strogih predpisov.«
Kralj je le s težavo zatajU nasmeh.
»Prav rad vam povem,« je odgovoril nato. »Pri vsakem kosilu popijem dva kozarca bordojca, spim pet ur vsako noč, pokadim petdeset cigaret na dan, vsak dan delam devet do deset ur. Ničesar nimam tako rad kakor kavo, zato Je tudi temu primerno popijem. Vsak večer grem v gledališče ali pa v kino in niti en dan ne mine, da si ne M vsaj trikrat ponovil: ,9tar sem štirikrat dvajset let!1«
HER5AN
CAJ
HERSAN ČA|
Vam bo pomagal, da zopet dobite zdravje s pomočjo zdravilnih lastnosti zelišč. — HERSAN ČAJ Vam bo ublažil obolenje pri menjavi in bolečinah pri mesečnem čiščenju (menstruaciji). — Ali Vas nadleguj« preobilna maščoba (debelost)? —. Hočete biti vitki? — Potem lahko uporabljate HERSAN ČAJ.
Zakaj trpite bolečine pri revmatizmu in protinu (glhtu), ko to ni potrebno? HERSAN ČAJ je sredstvo, ki Vam more olajšati bolečine.
HERSAN ČAJ pomaga pri poapnenju žil (arteriosklerozi) in zlati žili (hemoroidih).
Ali res ne veste, da je HERSAN ČAJ dobro sredstvo pri obolenju želodca, jeter in ledvic?
HERSAN ČAJ se dobiva samo ▼ izvirnih zavitkih v vseh lekarnah. Zahtevajte brezplačno brošuro in vzorec pri:
»Radiosan« Zagreb
DuklJaninova ulica 1
Reg. a B. 19834/33
ZADEVA TAMANOI
Resnično poročilo o najzanimivejšem kriminalnem primeru japonske policije
Jj. nadaljevanje
Stena, ki se smehlja
Če je pomislil na Hidekihija! Smešen pritlikavec z murnom in večnim režanjem. Lažnivec, svetohlinski potuhnjenec opičjega obraza!
Človeku je moralo biti slabo! Iz same dobrote in sočutja se mu je ponudil, da mu bo s svojimi izkušnjami in nasvetom pomagal. Saj stari zaspanec drugače ne bi mogel ujeti morilca.
Pri tem pa je bila pot, ki bi jo moral ubrati, dovolj jasna. V Tainanoju eo našli mrliča. V Tamanoju, gnezdu zvodnic, pocestnic in vse druge sodrge, ki se nabere v takšnem kraju. In ta sodrga zanesljivo ve, kaj se je zgodilo z možem brez glave!
Mister Cuppy s Scotland-Yarda je imel dovolj izkušenj, kako je treba ravnati s takimi zajedalci. Vzeti je treba nekaj tucatov teh devic in zvodnic, jih zapreti in jih tako dolgo strašiti in mehčati, da bodo začele klepetati. In če to ne bo pomagalo, bo treba razgnati smrdljivo gnezdo, zakuriti bo treba častitljivim prebivalcem Tamanoja pod nogami, da se jim bo pekel zazdel raj v primeri 6 tem ognjem! Da bo vsakdo, ki le količkaj ve, sam od sebe prihitel na policijo.
Pri Jupitru, ali je sploh mogoče kaj lažjega? Ali je mogoče kje kakšen zločin laže razkriti kakor v Tamanoju, kjer mora vsakdo gledati, da ne bo človekoljubna policija prehuda z njim? Vse je že poizvedel: niti ena izmed hišic, ki tako gostoljubno čakajo obiskovalcev, nima pravega obrtnega dovoljenja, da bi smela biti odprta. Se enkrat — ali si moremo misliti lepše priložnosti za odkritje zločina? Ves Tamanoi bi lahko zaprli ali pa ga vsaj ustrahovali. Prepovedali bi hiše, naložili bi denarne kazni, zasliševali, zapirali... Mister Cuppy bi stavil zaboj škotskega \vhiskyja proti steklenici najslabšega riževega žganja, da bi 6e zelo hitro omehčal spomin nekaterih ljudi, ki so trdili, da tisto noč niso ničesar videli ali slišali.
Vse to in še marsikaj drugega je povedal nadzorniku Hidekihiju. Ta pa je 6amo poslušal njegove predloge z neprozornim nasmeškom in smešnim pritrjevanjem:
»Hvala lepa. mister Cuppy, da ste mojim gluhim ušesom dali priložnost, da poslušajo modrost vašega nasveta...«
In zgodilo se ni nič, prav nič.
Visokonosi nadzornik ni niti povedal, kaj mu na njegovem načrtu ni všeč. Na načrtu Stanleya Cuppyja, uradnika najslavnejše policijske organizacije na svetu! Ali so ga mar zato poslali iz stare Anglije, da bo lahko vsak tepec odklanjal njegove dobro premišljene nasvete 6 praznim režanjem?
In to ni bilo niti prvikrat, da se mu je tako zgodilo. Že pogosto je v srcu besnel nad neprodirno steno nasmeha, ki so jo postavili okoli njega. Včasih se je zdel samemu 6ebi kakor miš v pasii. Nikoli ni slišal odkrite besede, nikoli poštenega pogovora... »Seveda, mister Cuppy... hvala lepa, Mister Cuppy...« In kaj se je potem zgodilo, naj vedo bogovi!
To pot pa ne bo mirno pogoltnil besed, ki mu jih bo trosil Hidekihi v uho, da bi se ga odkrižal.
Mister Stanley Cuppy se je prijavil pri nadzorniku Hidekihiju .
*
»Zelo srečen bom, če bom lahko sprejel mistra Cuppyja.«
Nadzornik Hidekihi ie nervozno po pravljal Mmj nerodni ovratnik. Če bi bilo le kako mogoče, bi se bil rad izgovoril in opravičil. Žal pa to ni šlo, Irer čudni Anglež nikoli ni maral razumeti tega, kar je kdo po ovinkih povedal. Zdaj bo hotel vedeti, zakaj se niso ravnali po njegovih predlogih in nastopili z vso ostrostjo proti Tamanoju.
Kako naj mu to pojasni?
Nadzornik je postajal čedalje nemirnejši. Saj temu velikemu, belemu možu s tulečim glasom ni mogel kar tako
reči, da je njegov načrt neumnost. Da bi bilo brez koristi in za ugled policije škodljivo, če bi preganjali nedolžne, nič hudega sluteče ljudi.
Kako naj mu to razumno razloži? Saj bi mu	bili morali že davno	povedati, da	si čisto	narobe	zamišlja
Tamanoi in prijazna, dobra dekleta v njem — tako narobe, da bi se naj-neumnejši pomožni stražnik na vse grlo smejal, če bi to vedel.
Tega pa	vendar	ni mogel	reči.	Za
nobeno ceno ne bi	Hidekihi	tako	po-
zabil svoje vzgoje, da bi očital nevednost človeku, ki je tako znamenit in pomemben kakor mister Cuppy.
Čudno je, da vidijo beli hudiči povsod same grehe. Čemu naj bi bila drobna dekleta iz Tamanoja hudobna? Kako naj bi ona skrivala morilca — ko bi od strahu umrla, če bi takšen strašen človek stopil v njihovo kočico!
Vrata so se na stežaj odprla. En sam človek na predsedstvu je znal priti s takšnim hrupom v sobo. Stan-tey Cuppy, Anglež.
Zadcvol no je pogledal, kako je prepih dvignil na pisalni mizi dokaj listov. Njegov nastop je bil torej dober. Odločen. Moški. Pokazal jim bo!
Prav zadovoljen je bil, ko je opazil, kako se je Hidekihi zdrznil. Dobro! Le čakaj, še kaj drugega boš doživel!
Stol je zaškripal pod njim.
»Kaj je bilo s preiskavo v Tamanoju?« Rezko vprašanje je udarilo iz njega kakor pest.
»Seveda, mister Cuppy — zelo hvaležni smo vam za vaše modre nasvete — — —«
»Neumnost! Kaj boste hvaležni... Ali ste napravili preiskavo ali ne?«
(Zdaj bo treba odgovoriti, gospod Hidekihi. Dovolj dolgo ste igrali komedijo z menoj!)
»Doslej žal še ni bilo mogoče. — Očitno še nismo mogli prav spoznati dragocenosti vašega nasveta...«
(Ali Anglež še zmerom ne razume, da mu hoče prihraniti sramoto.)
Stol je odletel nazaj. Zobje mistra Cuppyja so se zagrizli v ustnik pipe, da je zaškripal. Pod njegovimi koraki so se tresla tla.
Ali mislijo, da imajo opravka s tepcem? Ali se hočejo iz njega samo norčevati?
Glas mu je narasel v kričanje. Strmel je v Hidekihija, kakor buldog, ki se bo zdaj pa zdaj jrognal na svojo žrtev.
Z orjaškimi koraki je meril tla sobe, krilil z rokami in butal s pestjo po mizi. Vso besnost, ki se je bila nabrala v njem, je izbljuval. Naposled! To je bil svež veter, veter iz domovine, s Sootland-Yardal Naposled je spet čutil krepke, moške besede med zobmi, kri in pekel (možak najbrž niti toliko ne zna angleško, da bi vse razumel. Pa nič ne de). Za trenutek je pomislil, kako bi bil erečen, če bi imel pred sabo kakšnega dobrega boksača, ne pa to lutko...
Mister Cuppy niti opazil ni, da je drobni možak v velikem naslanjaču
uporno molčal. Gledal ga je globoko jrod sabo — droben, neroden kupček človeka, ki molče prisluškuje grmenju orjaka...
Hidekihi pa je videl nekaj drugega.
Človeka, ki je obžalovanja vreden, ker je izgubil oblast nad sabo. Ali je sploh mogoče, da more človek tako tekati po sobi, zamahovati s pestmi in kričati? Mož, juoslanec tujega naroda
— ki je izgubi! svoj obraz!
Hidekihi se ni več smehljal. Tako
se je moral truditi, da je skril svoje zaničevanje in svoj gnus, da se mu je obraz postaral. Zakaj beli hudič vendar že ne gre?
Mister Cuppy pa še dolgo ni mislil iti. Temu potuljencu je nazadnje povedal, kaj je o njem mislil, pošteno mu je povedal, da mu je zaprl usta. Vraga, bo že napravil red med temi molji!
»Dobro, nadzornik« — sedel je, in iztegnil noge predse. Z rokami je bobnal po mizi. »Vem, nadzornik, kako mislite. Ali je mar policija že kdaj pomislila, da je treba kaj podvzeti, če hoče razkriti umor? Morda bi bilo prav zanimivo vedeti, kdo je moža obglavil...«
»Zelo me veseli, da obračate svojo pozornost k našemu slabemu delu... Moji uradniki so iskali sledove, žal pa njihova vnema očitno ni bila dovolj velika...«
Široki obraz Stanleya Cuppyja se je razlezel. Segel je nadzorniku v besedo.
»Dovolj vneme ni bilo, kaj? — Pa vendar, mister Hidekihi — 6amo na pravem mestu ni bila. S kakšno vnemo so pridni dečki lazili po trebuhu pod hišami, imenitno, čudoviti! Ha, ha, ha!
— — Kakor prašiči so bili — oprostite, takšnih besed tu niste vajeni — toda res so bili prav takšni — vsi pokriti z ilovko po obleki, po obrazih, ha, ha, ha...«
Iznenada pa se je mister Cuppy nehal smejati. Pogledal je Hidekihiju v obraz. Vraga, če bi le vedel, kaj se skriva za to visokonoso spako, če bi le enkrat vedel...
Odločil se je, da se bo še nadalje norčeval: »Ne, saj nisem dvomil, da bodo uradniki z vso vnemo lazili pod hišicami v Tamanoju, toda pri nas v Evropi — seveda ne mislim, da bi bile naše metode boljše od vaših — samo zaradi primera govorim, — torej v Evropi imamo še druge metode. Angleška policija seveda ni tako spretna, kakor japonska. (Ali ne govorim že prav tako lepo kakor vi, rumeni svetohlinci?) Zato časih tudi dopušča, da ji pomaga javnost. In dnevniki, 6eveda, listi. Ali je gospod Hidekihi že kdaj kaj slišal o moči časopisja? (Najbrž ne, rajši čaka, da ga navdahne muren s svojini škrebljanjem, dobri možak.)
Nadzornik Hidekihi se je sklonil. Javnost? Dnevniki? O tem se je že pogovarjal z mladim Išigo.
Nadaljevanje na 12. strani.
Večkrai je že prepozno, nikoli pa ni prezgodaj, da se začne s pravilno nego zob.
^G°V-
'
V'
1 •
PROT! ZOBNEMU KAMNU
Kako je z vašo prisebnostjo?
Poučna in zanimiva preizkušnia z dominami
Ali veste v vsakem položaju takoj, kaj morate storiti, in se tudi brez obotavljanja odločite in storite to, kar se vam zdi pravilno? To je namreč dvojno, in če se govori o času, ki je potreben za prenos misli, bi morali prav za prav govoriti o dveh takih časih, in sicer najprej o tistem, ko gre občutek od čutil do možganskega središča, in potem o tistem, ki je potreben, da prenesemo odločitev od možganskega središča do izvršilnih organov, to je rok, nog ali — če je treba dati samo hiter odgovor — do ust. V modernih preizkuševal-nicah spretnosti za posamezne poklice so izdelali priprave, po katerih se da preizkusiti duševna, pa tudi telesna reakcijska hitrost. Duševna reakcijska hitrost predstavlja prvi čas, telesna pa drugega. Vse te preizkušnje so bolj ali manj obširne in jemljejo toliko časa, da so zdaj v Angliji pri izbiranju primernih ljudi za obrambo proti napadom iz zraka poklicali na pomoč star način, ki so ga med vojno uporabljali pri letalskih oddelkih.
V letih 1914/1918 — takrat modernih preizkušenj za poklicno spretnost še niso poznali — so na prav preprost način preizkusili prostovoljce, ki so se oglasili za letalsko službo. Pri tej preizkušnji so vzeli navadne domine in natančno uro. Kdor ima ta dva predmeta, lahko s prijateljevo pomočjo ugotovi, kako hitro reagirajo njegovi čuti.
Domine razložimo narobe na mizi. Eno obrnemo in prvi del preizkušnje se začne. Na ukaz »zdaj!« mora kandidat obrniti vse druge domine. Čas, ki ga za to potrebuje, se izmeri. Verjetno je, da bo opravil to delo v šestih ali sedmih sekundah. Kdor pa pazi, da mu nobena domina ne pade na tla ali. da se dvakrat ne obrne, bo potreboval za isto delo tudi deset sekund. Več vsekako ni dovoljeno.
Ko je ugotovljeno, koliko časa porabi kandidat za prvo vajo, se začne na nov ukaz drugi del vaje. Kandidat mora razložiti domine tako, da
Kaj de.ajo slavni filmski zvezdniki, kadar so sami ?
Hollywood, marca.
Neki časnikar iz Los Angelesa je obiskal znane filmske zvezde in zvezdnike v Hollywoodu in jim zadal tole vprašanje: Kaj delate, kadar ste sami? Dobil je celo vrsto zanimivih odgovorov na to vprašanje.
William Poivell mu je na primer dejal:
»študiram besedilo naslednjega filma, ki bom v njem igral glavno vlogo.«
Clark Gable: popravlja svoje lovske puške in krmi svoje pse.
Mauren 0’Soulliwan: igra violino.
Dorolhjf Lamov,rjeva: se uči tujih jezikov. Že zdaj obvlada štiri.
Deanna Durbinova; se bavi z vrt-
Dobro obrit-dobre volje!
80
iaSCinamra
ROTBART
nimi deli v svojem razkošnem vrtu in veliko plava v svojem bazenu.
Douglas Fairbanks: igra biljard.
Ginger Rogers: ves prosti čas porabi za igranje tenisa.
Joan Craivfordova: igra polo in ljubimka z neoženjenimi moškimi.
Clark Gable
Claudette Colbertova: prevaja francoske romane in pesmi v angleščino. Ne za tisk, temveč iz osebnega zadovoljstva.
Edy Nelson: se pridno uči operne vloge in arije.
Jeanette Maa Domldova: krmi svo-
je piške in domače zajce in neutrudljivo poje.
Robert Montgomerrg: neprestano požira detektivske romane.
Bob Taglor: zbira vse mogoče športne liste iz vsega sveta in jih zmerom znova prelistava.
Katharina Hepburnova: je največja tekmovalka Dorothyje Lamourjeve v učenju tujih jezikov. Vendar slabše napreduje kakor njena rivalinja.
IVarren William: se igra s svojimi tremi psi-ljubimci.
Elcanor Pou:eil: veliko spi, se vozi s kolesom, spet spi in se vozi s kolesom. Druge strasti in navade nima.
se ujema številka s številko in da se igra izide, ne da bi kakšna domina ostala. Čas, ki ga je za to porabil, se spet odmeri in prišteje k prejšnjemu. Za vsako domino, ki ostane, se prišteje kazenska sekunda.
Uspehe so ocenili takole:
Kdor za obe nalogi ne potrebuje več kakor šestdeset sekund, je dober za vojnega letalca.
Kdor porabi manj kakor pet i» sedemdeset sekund, se mu lahko za-upa izvidniško letalo.
Kdor potrebuje pet in sedemdeset do devetdeset sekund, je primeren za težko bombno letalo.
Kdor potrebuje več kakor devetdeset sekund, ni rojen za vojnega letalca.
To so bila glavna pravila. Razen tega so iz splošnega kandidatovega vedenja med izkušnjo ugotovili člani komisije še marsikaj drugega.
Če je na primer kandidr ostal pod šestdesetimi sekundami, pri tem pa je polagal domine samo na eni strani verige, so sklepali, da bi bil odličen, kadar bi imel samo enega nasprotnika. Verjetno bi pa prezrl sovražnika, ki bi se mu bližal. Takšnega kandidata zato niso vzeli med lovce, ampak so ga zaradi njegove izredne koncentracijske sposobnosti posadili v letalo, kjer je bilo več ljudi.
Ta preprosta in skoraj otiočja preizkušnja z dominami je v vojni služila Angležem prav tako dobro kakor dandanes razni komplicirani aparati Po mnenju nekega starega angleškega vojnega letalca, ki je objavil skrivnost teh preizkušenj in priporočil njihovo uporabo pri iskanju ljudi za obrambo pred napadi iz zraka, z modernimi aparati prav tako ni mogoče čisto točno in zanesljivo ugotoviti sposobnost kakor pri preizkušnji z dominami. Za porabnost preizkušnje govori dejstvo, da so najslavnejši angleški vojni letalci končali preizkušnjo v manj kakor šestdesetih sekundah. Angleški vojni' letalci so brez ugovarjanja pristali na razsodbo dominj če je na primer ranjen letalec silil, naj ga hitro pošljejo spet na fronto, so ga poklicali k preizkušnji z dominami, in če z njo ni bil v kraju v predpisanem času in brez napake, je sam uvidel do mora še čakati, in ni več silil na fronto.
Bistveno za vrednost te preizkušnje je to, da človek po trikratnem preizkušanju tudi z največjo vajo ne more izboljšati svojega časa. Prav v tem pa je njena vrednost, ker ne kaže z vajo priučljive spretnosti, am-Pa* resnično hitrost reakcije.
Če hočete torej vedeti, ali znate hitro reagirati, vzemite domine in uro Najprej poskusite igro trikrat, potem pa izmerite čas Če boste morda potrebovali več kakor devetdeset sekund, se pač potolažite s tem, da ni vsakdo rojen za vojnega letal ca; če potrebujete dosti več časa, mislite na to, da je moral angleški vojni letalec, ki je tako toplo priporočal to preizkušnjo, sam priznati, da ni popolnoma zanesljiva.
Ali dobro poznaš samo sebe?
Recimo, da si dobila za god ali pa za rojstni dan od strica dar v obliki vaze. Na žalost je vaza vse prej kakor po tvojem okusu, čeprav ni ravno poceni. Skušaj se vživeti v ta položaj in vprašaj se, kako boš sprejela stričev dar. Nato se nepristransko po vesti odloči za tistega izmed spodnjih šestih odgovorov, ki je najbližji tvojemu.
1. Tvoja ljubezen in spoštovanje do starega strica sta tolikšni, da boš vazo postavila na vidno mesto v svoji sprejemnici.
2. Postavila boš vazo na takšno mesto, da se bo skrila med drugimi stvarmi.
3. Podarila boš vazo svojemu tovarišu, kjer si v službi.
4. Nesla boš vazo najbližjemu starinarju in jo prodala.
5. Zaprla boš vazo v omaro in sklenila, da jo boš postavila na mizo ali kamor koli že samo takrat, kadar bo prišel stric na obisk.
6. S hladnim premislekom bož vazo razbila.
Hočeš zdaj vedeti, kakšen je tvoj značaj? Preberi naše odgovore na strani 111
♦
ituillu.
M a. rt 6 tfjv/er*
primer
Snežia kraljica
| »Ali imajo tudi kraljico?« je l »Da, imajo jo!« je dejala stara vprašal deček, ker je vedel, da j mati. »Tam leta, kjer so najgo-»Bele čebele roje!« je rekla sta- imajo resnične čebele kraljico inistejše, na j več ja med vsemi je, ni-:; ra mati.	'matico.	iv-««	™"™i”
Čile - potresna dežela!
Dve državi na svetu sta posebno] pogosti žrtvi neukrotljivih naravnih < sil: Japonska in Čile. Katastrofa, ki] je pred kratkim zadela čile in ter.] jala življenje več ko 50.000 ljudi, ne vštevši ogromne stvarne škode, je 22. v zadnjih štirih stoletjih. Zgodovina te dežele, ki so jo leta 1511. odkrili in osvojili Španci, je hkrati zgodovina neprestanih izbruhov podzemeljskih sil, ki so ugonabljale njeno prebivalstvo.
A človek se vsega privadi. Teh dva in dvajset potresov so bile prave narodce katastrofe, saj so terjale na tisoče in tisoče človeških, žrtev. Vmes so se kajpak odigravale tudi manjše nesreče, a teh je toliko, da jih ni moči prešteti.
Zato imajo Čilenci v svojem besedišču dva izraza za potres: ,terremoto‘ pomeni katastrofo, kakršna je bila nedavna, ,tremblore‘ pa manjši potres, kakršni »e pripete skoraj vsak teden* in jih zato ljudje tako rekoč niti na J znanje ne vzamejo.	•
Vsako čilsko mesto živi v nepresta--nen. bo z razjarjenimi elementi.
Sam	v	zadnjih treh letih do-*
živel lbO potresov, La Serena pa celo*
150. A mrtve so pokopali, razdejane* hiše na novo sezidali in življenje je* spet tekio svojo pot.	*
Potresi pa ne ogrožajo samo gorate* in ognjeniške notranjščine. Pogosto* obiščejo tudi obal, ki trpi razen tega* tudi še od pogostih morskih vrtincev. *
Vsak potres spremljajo potresi mor-» skega dna in silni morski tokovi; veli-j kanski morski valovi buta jo ob obal • in uničijo vse, kar jim pride na pot. |
letošnji potres je bil najstrahovi-J tejši poleg katastrof leta 1822., 1835. ♦	,	,	«	j	„
in 1837. če pogledamo v zgodovino. »rom zleti spet	nazaj v	crne	oblake. . tem okna	na	lepem tako	čudno ■
vidimo, da postajajo te katastrofe vsej V marsikateri	zimski	noči	leti po j zamrznejo,	vn rm	1 i	» *	eve	tem
pogostejše. Včasih se dogode v raz-*ulicab ir. gleda skozi	okna	in po- i pok.ita.«
dobju le nekaj let. A ljudje se ne J vdajo. Bore se z naravo, pozidajo na J novo, kar jim je razdejala, in na ne- J kdanjili razvalinah vzcvete spet novo j življenje — do rove katastrofe.
i . T.iriovč Noviny«, Brno)
»Da, videla sva jo!« sta rekla kakor bi bila s cvetjem j oba otroka, in vedela sta, da je to res.
Ali hočete dalje živeti kakor vaši starši?
Dolgost človeškega življenja je od- j visna od mnogih okoliščin, tako zu- j nanjih kakor notranjih. Med zunanje j štejemo okolico, ki človek v njej živi, škodljive snovi, ki pri delu vplivajo na 1 njegov organizem, hrano, bolezni in j način življenja, če izvzamemo činite-
lje, ki jih človek bolj ali manj sam za-1	  „	....
krivi nam ostane še en važen notranji z »Ali lahko pride snežna kra-ljic&i »Naj le pride*« je rekel deček. | Toda stara mati si je samo po~ činitelj: ta odloča o tem, kako dolgof v sobo?« je radovedno vprašala I »Posadil jo bom na toplo peč in ! gladila lase in začela pripovedovati bo organizem vzdržal v normalnih * deklica.	[stopila	se	bo.«	|diuge	povesti,
okoliščinah. Ta činitelj je dednost. X
Danes dobro vemo, da je dolgo živ-J Ijenje dedno. Določer.o je že vnaprej, i Včasih so vzrok dolgega življenja iska-I li v slučajnostih. Tako je na ruski učenjak Mečnikov menil, da na Bolgarskem ljudje zato tako dolgo žive, ker jedo jogurt. Jogurt učinkuje na človeško črevesje, zadržuje gnilobo in preprečuje nastacek strupenih vi, ki počasi a stalno razjedajo človeški organizem. Pod vplivom te teorije so si nekateri ljudje začeli čistiti čreva, drugi so pa šli celo tako daleč, da so si dali odstraniti debelo črevo, da želenega uspeha ni bilo. Mečnikov je sicer dočakal visoko starost, a jetno je, da bi jo bil tudi sicer.
Dednost dolgega življenja danes vsi priznavajo, potrjuje jo pa tudi cela vrsta statistik. Dva londonska profesorja sta skušala s poskusi dognati, v koliko je dolgo življenje podedljivo.
Preiskala sta 211 moških in 360 žensk:: in ugotovila, da žive otroci povprečno ! dalje kakor njihovi starši. Povprečno so starši učakali 60 let, otroci pa 70.
Otroci so torej živeli za 15 odstotkov clalje kakor njihovi starši. Sinovi podedujejo svoja leta po materah, hčere pa po očetih. Zdrav človek, naj bo že moški ali ženska, torej lahko upa, da bo svoje starše preživel za sedmino njihove starosti — seveda, če nima takšne bolezni, da bi vplivala na dolgost njegovega življenja.
<»N. Ztircher Zcitung«)
Zakaj kokoš pesek zoblje?
Ali ste že kdaj gledali kuharico, kadar kolje kokoš? Kokošji želodec ima precej debelo mišičasto steno in je znotraj prevlečen z roževini podobnimi ploščicami. V želodcu boste videli gladke kamenčke različne velikosti. Ti kamenčki niso, kakor vemo, nikakršni .čudežni kamenčki*, kakor so nekcč mislili, temveč jih kokoš najde na cesti in jih pogoitce. To pa zato, ker ji je usoda vzela zobe: kokoš dobi namreč s temi kamenčki nekakšno želodčno zobovje. Z mišičasto, z roževinastimi ploščicami zavarovano želodčno steno zmelje zrna med kamenčki kakor V mlinu. Le tako lahko kokoš do dobrega izrabi vso pičo; brez takšnega želodca bi namreč kljub zadostni hrani pogrnila od lakote. Z njim pa zmelje tudi še tako trda zrna. Veliki Reau-koli ne obleži na zemlji in zme-|mur, ki se ni razumel samo na toplomer, je ugotovil, da se je v želodcu nekega purana sploščila železna cev. če bi hoteli doseči isti učinek z obtežitvijo, bi potrebovali celih 218 kil! Roparice ne uživajo kamenčkov, zato je njihova želodčna stena tanka; njihov plen ima tako veliko hranljivost, da ga ni treba niti zmleti, temveč zadošča, da ga raztrgajo.
Rekli smo, da je usoda vzela ptičem zobe — ali so jih mar kdaj imeli? Kajpak, kajti ptiči izvirajo od plazilcev. Tudi v solnohofenškem škri-ljavcu najdeni praptič je imel zobe in cela vrsta izumrlih ptičev iz kredne dobe je imela tudi sem in tja kakšnega.
A zakaj si jih niso ohranili? čisto preprosto: ker bi potem ne bilo nič iz letanja. Za zobe so namreč potrebne krepke čeljusti in močne žvečilne mišice. S tem bi pa glava postala tako težka, da bi pri letanju pretehtala ostalo telo.
Ptiči pa niso edine živali, ki imajo zobe v želodcu. Tudi krokodili imajo takšen želodec in tudi oni včasih po-žro kamne, da si tako izpopolnijo svoj notranji mlin. Zelo izrazite želodce te vrste, čeprav imajo najbrže drugo nalogo, srečamo tudi pri mnogih žuželkah, pri nekaterih hroščih in pri murnih. Tudi rečni rak ima izrazit žvečilni organ s krepkimi zobmi v notranjščini telesa.
Če smrčite...
Srečna družino če nihče ne smrči!;
Raziskovalci so s posebnim sluh o-! inerom napravili poskuse z ljudmi, ki; smrče in ugotovili, da so takšni ljudje! tako glasni kakor precej živa pisarna.;
Smrčanje pa ne onemogoča normal-! nega počitka samo tistim, ki spe sl smrčečim človekom, temveč tudi smr-: Cečemu človeku samemu. Samo de-! set odstotkov tistih, ki smrče, ve, da! smrče, čeprav jih pogosto prebudi last-! no smrčanje.
Smrčanje nastane zato, ker se pri, izdihavali ju tresejo mehko nebo in! glasilke. To dihanje je naporno zaradi! globokega vdiha in izdiha skozi nos in! skozi usta. Človek, ki spi normalno,! ima zaprta usta, diha skozi nosnice in' mu ne vibrira v grlu prosto tkivo. Približno lahko rečemo, da smrči vsak osmi človek.
Smrčanje je v glavnem dokaz motenj v dihalnih organih, zlasti v nosu, ln zato tak človek ne more v spanju dihati zaprtih ust. Glavni povzročitelji smrčanja so polipi, otekline v nosu, otekla nosna sluznica in nepravilna oblika nosnih kosti.
če človek pretirano smrči, je prav, da povpraša zdravnika za svet.
<»H.vgcia«, čikago)
5.
Zvečer, ko je bil mali Karel doma že napol slečen, je zlezel na pri oknu in pogledal skozi 11-Redke snežinke so padale tam zunaj, in ena izmed njih, največja, je obležala na robu enega izmed cvetličnih zabojev.
Začela je rasti in rasti, in nazadnje je dobila ženske oblike. Oblečena je bila v nedopovedljivo lahno belo tenčico, kakor bi bila
nerejena iz milijonov in milijonov samih drobcenih zvezdnih kosmičev.
Bila je lepa in mehka, le iz ledu,
iz slepečega, iskrečega se ledu, pa vendar je bila živa.
Oči so se ji iskrile, kakor dve jasni zvezdi, toda v njih ni bilo
/Var/* H/unr
ne mirn ne počitka. Kimala je proti oknu in mahala z roko.
Deček se je prestrašil in skočil s stola. Tedaj se je zgodilo, kakor
bi bil zletel zunaj mimo okna velik ptič.
Drugi dan je bilo vse ledeno in jasno, potem je pa začel sneg
kopneti. Nato se je pripeljala pomlad v deželo. Sonce je posijalo in zelenje je pognalo.
(Dalje v prihodnji številki)
..Snežna kraljica" je začela izhajati v 8. itev. ..Družinskega tednika" z dne 23. februarja 1939.
Iontoforoza
Dr. Erlanger, prvi zdravnik v bolnišnici v Mamhatanu, je objavil rezultate svojega novega postopka za zdravljenje vida. Uspehe ima s tem, da ljudem vrača normalen vid s pomočjo »ionto-foroze«. To je postopek, kjer s pomočjo elektrike vbrizgajo v oko razne kemične sestavine. Te kemične sestavine so spojine eserina in acetilho-ltna. S tem se poveča obtok krvi v očesu in ojačijo očesni živci.
»Zanimivo je,« pravi dr. Erlanger, »kako slabo oko, kakor tudi zdravo, s tem zdravljenjem naglo dobiva moč in boljši vid.«
S pomočjo tega postopka zdravi dr. Erlanger tudi barvno slepoto.
(»Science et Vie«, Pariz)
Film iz aluminija
Doslej so skoraj vse filme izdelali izključno iz celuloida, snovi, ki se silno rada vname. Poleg nevarnosti eksplozije ima pa celuloid še eno slabo stran: ne vemo namreč, kako 'trpežen je. Z njim doslej še nimamo trajnih izkušenj; ako pa upoštevamo, da je celuloid organska snov, si lahko mislimo, da ne more biti bogve kako odporen in da bo s časom začel pokati in raz. padati. Celuloid zatorej ne more biti posebno priporočljiva snov za filme, ki bi jih kot dokumente časa radi ohranili bodočim rodovom.
Zato ni čudno, da znanstveniki na vse strani poskušajo, kako bi filme iz-delali iz kakšne trajne snovi, v prvi vrsti kajpak iz kakšne kovine. Tako so spoznali, da v tem pogledu zlasti veliko obetajo filmi iz tankega aluminija. Negativ celuloidnega filma prekopirajo na kovinski film; ker je pa ta film neprozoren, ga ne projicirajo : z direktno svetlobo, temveč z odbito ; svetlobo. S takšno reflektirano svetlo, bo dobimo prav dobre in jasne slike.
Aluminijasti film ima neomejeno trpežnost, se ne suši in pri projicira, nju ne obrabi. Tudi ni nevarnosti, da bi se vnel, zraven pa prav tako dobro služi v tropskih kakor v arktičnih predelih — lastnost, ki je celuloidni film nima. Razen tega se da aluminijast film kopirati na obeh straneh; tudi to pomeni prihranek.
Prvi poskusi z aluminijastim filmom so se prav dobro obnesli.
(»Time«, Newyork)
Vsak dan za sto kil težji
Ko zagleda luč sveta, je kit dolg 7 metrov. Po sedmih mesecih dojenja meri že 16 metrov; čez dve leti je samica dolga povprečno 24 metrov, samec pa raste še dalje, vse do svojega dvanajstega leta.
Najhitreje raste kit prvo leto. Takrat zraste vsak dan za štiri centimetre in vsak dan je za sto kil težji.
Brejost kitove samice trajb približno leto dni.
(»IVissen und Fortsehritt«, Stuttgart)
ilwrawnME=!
PREPROGA GROZE
DETEKTIVSKI ROMAN Napisal Louis Welnert-Wilton
10. nadaljevanje
Isto je izpovedala tudi Mre. Emily, reprav nekoliko zgovorneje in med obilnimi solzami. V dokaz svojih be-je hotela celo pokazati svoje zatekle noge; to je pa Burne z naglo Kretnjo še o pravem času preprečil.
Ana je prav tedaj pisala v svoji 1 v gospodinjsko knjigo, ko je nebo tiho potrkal na vrata. Presenetila je obrnila glavo, ni pa še mogla
.klicati: »Naprej!« ko se je že zrinila skozi vrata prekljasta postava Vlsjega nadzornika. Nekam nerodno 8e ji je Burns priklonil in sedel brez Povabila na stol zraven male pisalne niize.
;d)ober večer, miss Learnerjeva.
Prostiti mi morate, da sem kar tako Vdrl k vam, toda hotel sem si tudi j® prostore nekoliko bliže ogledati...« V2I'i se je po sobi in potem kar navdušeno prikimal. »Zelo lepo imate tu...«
Hitro je spet vstal, pogledal z zajemanjem skozi okna in šel potem orez besede v sosednjo sobo.
Ana je debelo gledala in sedela na stolu kakor pribita. Ni vedela, kaj naj race temu tujemu vsiljivcu, ki ga do-*lej še nikoli ni videla. Čez nekaj trenutkov se je Burns s tihimi koraki Vri,il, in ko je opazil njene začudene, Zl>iedene poglede, se je nasmehnil in ®e z roko udaril po čelu.
»Že spet moja raztresenost, miss learnerjeva. Saj me niti ne poznate, jjišji nadzornik Burns s Sootland-*urda«, se je skromno predstavil, a njegovi zunanjščini bi se bilo bolj prilegalo, če bi bil rekel, da je profesor j nli župnik z deželev
. V skromnem nadzornikovem obrazu j jn v njegovem mehkem glasu ni bilo; ničesar, kar bi opravičilo mučni ob- I 'jutek, ki se je iznenada polotil Ane j Bearnerjeve. Na n jenem lepem obrazu , se menjavali rdečica in bledica, in Ko Je detektiv spet prisedel k njej,
P1 je plašno pogledala, kakor da bi bila hotela odkriti, kaj hoče od nje.
„ On pa tega precej dolgo ni izdal, ^•delo se je, da je menda res prišel skuio zato, da bi si ogledal »obe, kjer bi ušla njegovim očem niti najmanjša malenkost.
»Krasen razgled imate, miss Lear-J)er leva. Na cesto in na vrt,« je ugotovil. »Na vzhod in nu jug. Marsikdo bi rad imel takšno lego!« Pridušeno je zavzdihnil in sklenil roke. »In tole okno,« pokazal je na desno, »imate prav nad delovno sobo. Tudi vi ste bili utiujeni in ste trdno epali, kaj 11 miss Learnerjava, saj ste bili ves večer v kuhinji? Čeprav ne tako dol-6o. kakor drugi...«
Iznenada je utihnil in vsa njegova Pozornost je obtičala na mali uri, ki )e stala na kaminu. Vstal je, si jo ogkmal s strokovnjaškimi očmi in sam pri sebi nekaj zamrmral.
- A'i navadno zaprete zavese, preden Zaspite?« Ko je Ana zaslišala to vprašanje, izgovorjeno jasno in resno, se je v nenadnem strahu zdrznila, ker si bi vedela razlagati, odkod je iznenada I»ri5el ta tuji glas.
Burns je stal pri kaminu, stiskal roke v hlačnem žepu in jo gledal 6 prijaznim nasmeškom.
»Misli! sem namreč, da bi bili morda v tem primeru na cesti ali na vrtu lahko kaj videli,« je rekel kar tja v tri dni. »Nekako o poli dveh ste šli v svojo sobo, in če bi bili takrat siliramo stopili h kakšnemu oknu, bi bili najbrže kaj nenavadnega opazili. Morda včeraj takšni malenkosti ne bi bili pripisovali pomena, danee je pa pomembna. Saj mi menda ni treba še posebej povedati, da so se v nocojšnji noči zgodile v delovni sobi vašega strica stvari, ki potrebujejo razjasnitve. Pomislite malo...«
Že spet je govoril tiho, nekoliko zategnjeno, toda Ani se je zdelo, da Se z v6ako njegovo besedo plazi proti njej nova, resna nesreča. Zelo je bila presenečena, ko je videla, da menda mož na minuto natanko ve, kdaj je prišla v sobo, in ko je začel govoriti o oknih, se je vprašala, ali so te besede res samo nenaden domislek, ali pa morda možak res ve, da se je Reffold klatil okoli hiše.
Toda občutek, ki se ga sama ni dobro zavedala, ji je velel, naj ne govori. Čutila je nekakšno uporno zadovoljnost, ko je jioniislila, da ji uradnik prav o Reffoldu ne bo mogel ničesar dokazati .
Potem se je pa iznenada pokazalo, da zadeva višjega nadzornika že ne ranima več, in Ana se je z olajšanjem oddahnila, ko je začel spet pohajkovati po sobi in s kar otročjo radovednostjo natanko opazovati vse mogoče malenkosti. Celo za nekaj iolografij v skromnih okvirih se je zanimal, iu eno izmed njih ie posebno dolgo in natanko ogledoval.
»Vaša mati, kaj, miss Learnerjeva?« je vprašal in primerjal obraz na sliki z Aninim.
Prikimala je in postavila fotografijo nazaj, kjer jo je bil Burns vzel.
»Kar živa podobnost! Toda uiti ene črte gospoda Milnerja ni na njej,« je ugotovil, ko se je še enkrat sklonil nad sliko. »Vaša mati je bila vendar Milnerjev« sestra?«
Ana je prikimala, čudeč se, da je detektiv tako dobro poučen tudi o njenih družinskih razmerah.
»Ali je imel gospod Milner še kakšne druge sorodnike?« jo je potem vjirašal.
»Kolikor vem, ne. Oče in stric Fiank mi vsaj nista nikoli o njih govorila,!: je odvrnila. Ni mogla razumeti, zakaj jo je Burns pri tem tako čudno pogledal.
»Včasih ste se morali čutiti zelo 6šmo, miss Learnerjeva,« je na lepem dejal. Njegov glas je dobil topel, prisrčen prizvok. »Dom starega samca ni pravo prebivališče za mlado dekle.«
»Svoj poklie imam, Mr. Burns,« je resno odvrnila Ana.
Višji nadzornik se je nasmehni).
»Prav. A tudi poklic nazadnje ni vse, če ima dekle,« — zvedavo je pogledat Ani v obraz — šele dvajset let.«
»Štiri in dvajset.« ga je popravila m se prisiljeno nasmehnila.
»Torej štiri in dvajset Štiri leta pač ne pomenijo dosti. V teh letih po-
skleniia, dn bo pretehtala vsako svojo besedo, in da se ne bo dala spraviti v past
»Pred kakšnimi tremi tedni med vožnjo iz Londona,« je še kar hitro odgovorila, toda Burns je takoj opazil, da pri nadaljnjem izpraševanju ne bo imel lahkega opravka.
'•Ali 6te bili potem še večkrat v njegovi družbi?«
Ana ga je posmehljivo pogledala.
»Od kdaj pa izprašuje policija mlade dame o zasebnih zadevah? Sicer jta sodim, da morate biti tudi že o tem informirani, ko kaže, da toliko veste?«
Burns je sprejel njene izzivajoče besede z zelo prijaznim obrazom, ka-k-ir da jih ne bi bil razumel Vendar se m dal speljati na led.
»Ali veste morda kaj o življenju mladega moža?«
Ana se je odločila, da bo ostala pri dosedanjem tonu, ker se ji je zdel najmanj nevaren.
»Zelo žal mi je, da vam ne morem ustreči, Mr. Burns,« je prav vljudno rekla. »Ker me gospod Beffold še ni prosi! za roko, se mi ni zdelo primemo, da bi ga izpraševala, kako živi.«
Vedno dobro!
in moderno boste oblečeni, če kupite za pomladne obleke, plašče in manufakturno blago vseh vrst po znižanih cenah v
O
MANUFAKTURI
NOVAK
LJUBLJANA
KONGRESNI TRG
PRI NUNSKI CERKVI
trebuje dekle še kaj drugega: prijateljice, družbo, tovariša za ples...«
Ana je čutila, kako so postajali njegovi pogledi čedalje bolj zvedavi, in se je je polotil prejšnji tesnobni občutek.
»Za takšne reči se nisem nikoli
brigala,« je rekla in ustnice so ji zaničljivo trznile.
Burns je iznenada sedel spet pri njej in nervozno bobnal s preti po mizi.
»Kako dolgo pa že poznate gospoda
Harryja Relfolda, gospodična Learner-jevaV«
Kakor na slepo jo je vprašal in se hkratu zagledal v neki predmet, ki mu je moral biti zelo všeč, toda Ana je iznenada planila kvišku — in roke, ki se je z njimi opirala ob pisalno mizo, so ji zadrhtele.
Detektiv jo je skrbno potisnil nazaj na stol in njegova roka je pomirjevalno pobožala njeno laket.
»No, no, gospodična Learnerjeva, zakaj ste se prestrašili?« Skrivnostno se je nasmehnil in ji zagrozil s prstom. »Bo pač res, da e a m o poklic mladi danti ne more biti dovolj. Toda, da ostaneva pri stvari: kdaj in kje ste ee torej seznanili z gospodom Reffoldom?«
Ana je opazila, da so temu trdovratnemu vprašanju ne more ogniti, in hitro je pomislila, kaj sme j>ove-dati, da ne bo Retfolda kako izdala. Vse je kazalo, da mora detektiv poznati njegovo zvezo s skrivnostnimi dogodki v .Kostanjevi biši‘, pa ni marala njegovega sumničenja še potrdili 6 svojimi izpovedmi. Zato je
H .......
AH dobro poznaš s*mo sebe?
(Gl. utr. 9.)
1. Čustvena si, morda celo malo preveč.
2. Plah a zelo priljuden značaj.
3. Impulziven, razdražljiv značaj.
4. Sebična si in ne ravno preveč tenkočutna.
5. Razumna si in ne manjka tt smisla za diplomacijo.
6. Da se milo izrazimo: odločnosti ti ne manjka.
izi-t valno je pogledala višjega nadzornika, on ee ji je pa zahvalil z blagim nasmeškom.
»Prav zgovorni niste, miss Learnerjeva. Potem pač ni vredno niti izpraševati, ali je že bil gospod Reffold kdaj tu v hiši?«
Dekle je ogorčeno planilo kvišku. »Gospod Burns...«
»Torej ne,« jo je hitro poindril. »Mislil sem samo, da se je morda zanimal za razmere v .Kostanjevi hiši'. Zdaj sem pa že predolgo zlorabljal vašo gostoljubnost, miss Learnerjeva, in prepričan sem, da imate še kakšno nujnejše delo...«
Prisrčno ji je 6tisnil roko in 8 tihimi koraki odšel kakor senca.
Nekaj trenutkov nato je Ana slišala, kako je v veži precej na glas govoril, takoj nato je pa čula, da so se zaloputnila hišna vrata.
Hitro je 6topila k oknu in ga je komaj še ujela, ko je z dolgimi koraki stopal ob vrtni ograji in potem izginil za najbližjim vogalom.
Obotavljala ee je in menda nekaj premišljala, potem je pa odhitela po stopnicah navzdol in previdno pogledala v jedilnico. Ko je videla, da tam ni nikogar, je švignila k telefonu iu z drgetajočim glasom poklicala hotel gospe Benettove.
»Prosim vas, da pride gospod Reffold k aparatu. Povejte mu, da je zelo nujno,« je hlastno rekla, ko se je številka oglasila.
Precej dolgo je morala čakati. Po telefonu je slišala vsak šum v sobi na drugem koucu žice.
Naposled so ee približali hitri, samozavestni koraki, in takoj nato se je oglasil Relfoldov vprašujoči glas.
»Gospod Reffold?« Počakala je njegovega odgovora, potem je pa naglo šepnila: »Pazite! Policija se menda za vas zanima. Izpraševali so me po vas, pa nisem ničesar povedala. Seveda tudi o vrtu ne. Upoštevajte to!«
Ne da bi čakala odgovora, je hitro poveznila slušalko in se globoko oddahnila.
Ko se je obrnila fn hotela oditi iz sobe, ee je morala prijeti za obešalnik, da se ni zgrudila.-
Na pragu sosedne sobe je stal Burns in jo gledal z zmagoslavnim nasmehom.
»Torej skrivnosti imate, miss Lear-
nerjeva,« je dejal in ji hudomušno zagrozil s prstom. »Kdo bi si bil kaj takšnega mislil?«
In potem je v resnici odšel in kazalo je, da se mu zdaj res hudo mudi. *
Gospa Jana Benettova je imela sploh dobre oči in je bila izvrstna j>o-znavalka ljudi, za gospode s policije je pa imela kar prirojen no6.
Ko je Burns stopil v pisarno ,Kraljice Viktorije', je gospa Benettova takoj vedela, kdo mora biti ta obiskovalec.
Višji nadzornik je komaj začel na svoj vljudni, plašni način: »Želele bi nekaj informacij...«, ko ga je gospa Benettova že ujela v križni ogenj svojih črnih oči in sama potisnila predenj udoben naslanjač.
»Ali ne bi sedli, gospod višji nadzornik?«
Burnsa je ta ostrovidnoet hudo presenetila in v zadregi je pogledal vljudno damo od strani.
»Saj govorim z gosjjo Benettovo? Poročeno Thompsonovo?«
Mre. Benettova ni rada slišala svojega drugega imena, in če ga je slišala iz ust policista, jo je dvakrat zbodlo, ker se je morala vselej bati, da gre za kakšno novo lopovščino njenega nekdanjega moža.
Višji nadzornik pa je ni pustil dolgo v dvomu, amjiak jo je kar naravnost vprašal:
»Nekaj bi rad vedel o gospodu Har-ryju Reffoldn, ki stanuje pri vas. Zlasti bi me zanimalo, ali je bil v noči od sobote na nedeljo, torej od predvčerajšnjega dne na včeraj, doma, oziroma kda j se je vrnil. Opozoril bi vas, da govorim uradno,« je rekel in ji urno kakor čarovnik pomolil pod nos svoj svetli detektivski znak, »in da boste morali za svoje navedbe morda tudi odgovarjati.«
To je bilo tisto, kar je Mre. Jana pričakovala že dva dneva sleherno uro, m odgovor je torej ni mogel niti za trenutek spraviti iz ravnotežja.
»Da, gosjHMl višji nadzornik,« je odvrnila in nekoliko nagnila glavo. »Prav rada vam ustreženi. Samo ne vem,« namršila je obrvi in kazalo je, da nekaj prav vneto premišljuje, »ali vam bom mogla pomagati, kakor bi vam rada. Svojih gostov namreč ne nadzorujem. Sicer boiuo pa takoj videli.«
Mrs. Jana je pritisnila s kazalcem na zvonec in takoj je prihitela prav ljubka sobarica.
»Bessie,« jo je vprašala in hkratu brskala po papirjih na mizi, »ali se spominjaš, kako je bilo z gospodom Reffoldom predsnočnjim? Ali je bil doma? Če ne, kdaj se je pa vrnil?«
Mrs. Benettova se je delala, kakor bi je odgovor ne zanimal, in je že podpisovala neko pismo.
Bessie si je položila prst na ljubki nosek in nekaj časa prav vneto premišljala.
»Da.« je zdajci prav odločno rekla. »Gospod Reffold sploh ni šel zdoma, ampak je ostal ves večer doma, ker se ni prav dobro počutil. Saj veste, Madam — sami ste nam naročili, naj bomo pripravljene, če bi gospod kaj potreboval.«
Mrs. Jana je vljudno pogledala Burnsa, ki je bil videti nekoliko razočaran.
VSAK TEDEN DRUGA
I
„r-,Trtl 'r-~
.......
»Da, seveda... zdaj ee spomnim,« je rekla. »Pojdite v mojo sobo, Bessie, in poglejte, kako je s cvetlicami,« ee je obrnila k dekletu. Ko je sobarica že izginila, je postala Mrs. Benettova zdajci zelo resna in dostojanstvena.
»Seveda takšne izpovedbe niso prav zanesljive in ne bi bilo mogoče nanje priseči,« je rekla Burnsu. »Ne morem se kar tako zanesti na dekletove besede. Če vam je prav, bom poklicala še drugo sobarico. Škodovalo menda ne 1m>.«
Ni čakala Burnsovega odgovora, ampak je takoj spet pozvonila Se drugi sobarici. Ta ni bila tako ljubka kakor Bessie in tudi tako prijazna ne. Ko je Mary slišala isto vprašanje kakor Bessie, je šinilo nekaj kakor neljub sjiomin čez njen široki, pegasti obraz, in odgovorila je procei nejevoljno:
»Seveda vem. Zaradi tega mi je bila vsa noč pokvarjena. Snoči bi bila lahko šla z vašim dovoljenjem plesat. Toda če je človek prejšnjo noč samo naspol spal in še oblečen, izgubi veselje do plesa...«
Mrs. Benettova je dekle vprašujoče pogledala.
»Da, Madam,« je očitaje rekla Mary. »Saj ste ukazali, naj ne pnstiino gospoda Reffolda predolgo čakati, če bo zvonil, in v nočni srajci ne morem leteti v gostovo sobo...«
Mre. Benettova je postrani pogledala dekle, nato pa uradnika. Potem je pomignila Mary, naj gre.
Ko je Mary že odpirala vrata, je Burns iznenada vprašal: »Ali je kaj pozvonil?«
»Hvala Bogu, ne,« se je dekle odrezalo in ga premerilo z očrni. »Še tega bi bilo treba...«
MR.BAHOVEC
im
Pomlad
Kakor priroda, Je izčrpano tudi uaše telo in se težko brani zoper bolezni. Zato mu moramo pomagati in ga napraviti odpornega in zdravega. Očistiti ga moramo vseh nakopičenih in teleau škodljivih snovi, ter mu dovajati nove in otivlju-joče sokove. V to svrho se priporoča s* naravno zdravljenje
»PLANINKA« ČAJ
ki Je pripravljen večinoma iz najboljših planinskih zdravilnih zeliSč, katerih koristno delovanje Je že znano v znanstveni medicini.
Dolgoletne IzkuSnJe nam potrjujejo, da je .Planinka, zdravilni čaj zelo dobro ljudsko zdravilo, ker zo njegove sestavine vzete iz enanetvene, deloma pa tudi iz ljudske medicine.
»Planinka« zdravilni čaj je dober regulator za čUčenje in presnavljanj«. Zaradi tega
le zdravljenje 0 do 12 tednov a »Planinka« čajem Bahovec izredno dobro:
pri tlabl prebavi in zapeki,
pri neurejenem delovanju Črevesja,
pri leleanl napetosti In pri omotici,
glavobolu, nezpetnoztl In zgagi,
pri obolenju zaradi sečne kizline,
pri obolenju Jeter to ilatl illi,
jjrijživčnosU^iujMvčnih^J>olwnih.
»Planinka« zdravum CaJ pospešuje tek. Za-otevajte v lekarnah Izrecno »Planinka, čaj dahovec, ki je le tedaj pristen, ako je zaprt m plombiran ter noei ime:
MR.BAHOVECAPOTEI<A-
LJUBLJANA
Zadeva Tamanoi
hudutjeianje z 9. strani
Če bi liili tako dobri, mister Cup-py, in l>i me o tem poučili? Zelo bi me zanimalo...«
Mister Cuppv je bil tako dober. Na široko in izčrpno mu je pripovedoval, kako se preganjajo zločinci 6 pomočjo občinstva, s podporo tiska, radia, filma... Njegov glas je bobnel in roke so mu krilile.
. Objavile opis mrtveca, razpišite nagrado — na ta način boste odkrili dosti več kakor vsi vaši vohljači k Hidekihi je prikimal. Njegov odpor je bil zlomljen. Notranji glas, glas starih navad, se je hotel upirati. Toda bobneči glas velikega, belega moža je prekričal njegov notranji glas.
Kako so neznosni ti beli barbari s svojim slabim vedenjem, s svojo ne-umerjenostjo, toda iz njih veje nekakšna delovna," življenjska sila, volja, ki se ji človek ne more upreti. Hidekihi tega še ni nikoli močneje občutil kakor danes.
Podal se je. Odločil se je, da bo delal po volji, ki ni bila njegova. Nekaj, kar je bilo zunaj njega, kar se mu je zdelo sovražno, je uklenilo njegovo voljo. Skrbi preteklih tednov, breme odgovornosti, nezadovoljnost njegovih predstojnikov — vse to ga je oslabilo in razmajalo.
Mister Cuppy je prišel iz sobe kot zmagovalec. Stena smehljaja je bila predrta. Skrbel bo, da se ta luknja ne bo nikoli več zaprla. Ta umor v Tamanoju je vzvod, ki ga bo postavil iz prejšnje vloge svetovalca v središče dogodkov. Trdno se je odločil, da se ne bo dal več potisniti v stran.
Sicer pa njegove trdne odločitve sploh ne bi bilo treba. Mistra Stan-leya Cupp.va je zagrabil vrtinec, ki je nevidno krožil okoli tamanojske kot-tline, premetaval ljudi in usode po svoji volji
Mister Cuppy je samo plesal na niti, o kateri je bil prepričan, tla jo trdno drži v rokah.
Mislila je, da je njena brisača h„bela...
Dva dni nato je izšel v tokiiskih dnevnikih opis moža, ki so ga dobili obglavljenega v Tamanoju. Zlasti so bili značilni njegovi čudni zobje.
Kdo tega inoža pozna? Kdo pozna njegovega morilca?
Ža obvestila, ki bodo pomagala odkriti zločinca, je bila razpisana nagrada tri tisoč jenov. Minil je dan, minila 6ta dva, minili so trije; nihče se ni oglasil. Nihče ni pogrešal človeka, katerega strahotna slika je visela na hodniku v policijskem predsedstvu.
Ne sin, ne žena, ne oče — nihče ni vprašal zanj. Mrtev človek, pa no'iena sled na zemlji ni kazala, kdo je bil in kaj je delal.
Opisi v časnikih so ostali zaman.
Prihodnjič :
Krinka, ki se reži
Ali more biii pravkar oprana brisača fako sivkasta? Seveda, če ni oprana tako, da je iz nje popolnoma odstranjena vsa nesnaga, se zdi poleg Radion belega perila zanemarjena. Pri kuhanju raztopine Radiona se tvori kisik, ki skupaj s peno mila struji skozi perilo in temeljito odpravi vso nesnago. Zunaj in znotraj bleščeče čisto perilo, brez primera belo -Radion belo.
,VAGA“ za masafo:
z uspehom rahi vsaka družina!
Revmatizem-išius, trganie, zobobol, prehlaienie itd. odstranjuje z uspehom ,AGA‘ za masažo priznano in odlikovano domače sredstvo s smrekovim extrakrom. Par kapljic ,AGA" na sladkorju ali vodi Vam popravi neprijeten okus In slabost. Za nego ust. gr a, pri trganju itd, uporabljajte „AGA“ za masažo»A G A* za masažo - na) bo zato v vsak) družini.
Dob) se v vsaki lekarni, dro-gerill In trgovini za din 12"—, kjer je ni, poSljite znesek din 12’— pa Vam jo poille SamoprotUja u dravsko banovino
SCHICHT
Zaklenite „»6» ‘ za masaio
MOŠKI 1
NI ČISTEJŠE BELINE OD RADION BELINE
Da bo vsa družina vesela, je treba samo kupiti »Družinski tednik«!
POZOR GOSPOOINJEI
Najceneje ste postreženi s
KURIVOM	pri	tvrdk!
RUDOLF VELEPIČ
trgovina s kurivom UUBUANA VII. Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 27.08
ttavno tam se dobilo popolnoma nove plošče svetovno znane znamke HOMOCOIiD CENA DIN 15* -
TRTA
Cepljenke naiplcmenilejših vrst ter zatiče in korenike Keber 5BB, leleki BB, Riparia Ir Chasselas. vse zajamčene čisto in prvovrstno, dobavljajo: Prvi jugoslavenskl loznjaci, Daruvar.
Zabtevaite cenike.
SPREJMEM MESTO PLAČILNE NATAKA-RICC v boljši gostilni v Ljubljani. Imam vi t'-letno prakso in neka] kavcije. Nastopim lahko takoj. CenJ. ponudbo pod »Plačilna« ha upravo »Družinskega tednika«.
seksualne Impotence, za spolno slabost In za ojačitev funkelie spolnih žlez poskusite originalne neškodljive
Za vsako priliko
Za vsako družino najlepša oblačila, posebno moške obleke, trenčkotl, veternl suknjiči, krasno perilo itd. najboljše In najceneje
Presker
Ljubljana, Sv. Patra c. 14
FR. P. ZAJEC
ROJAKI IZSELJENCI! Zbiram vsakovrstne znamke	vseli držav!	Opozorite na	to	svojega
zisauoa,	ki	so prav	tako zanima	za	znamke
t«*r naj	so	javi na	upravo »Družinskega tednika« pod	Miačko:	»Filatelist«.
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, seda) S«rllar|ev*» ul.«
pri frančiškanskem mostu
Cene naših malih oglasov so
I »»irSSrUl ttafiilnrirtir. mlSu! »feSrntmt! ..	,	.
zmerne in času primerne! sim.».mtn..»nun	Poravnajte	naročnino!
novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; (iška'tiskarn* Merkur ct d. » Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek - vsi » Ljubljani.
T«ia.ia m iconnorcij »Družinskega tednik*« K» Bratu**,