ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 4 . 505—516 505 V a š k o S i m o n i t i SLOVENSKA HISTORIOGRAFIJA O TURŠKIH VPADIH IN OBRAMBI PRED NJIMI Takoj v začetku je treba pojasniti besedo »slovenska« v naslovu. Upošte­ vani so tudi tuji avtorji, ki so pisali v revijah, izdanih na slovenskem ozemlju, in slovenski avtorji, ki so pisali v tuje ali druge jugoslovanske publikacije. Slovenski in drugi zgodovinarji so se začeli že zelo zgodaj zanimati za pro­ bleme, ki se nanašajo na turške vpade in obrambo pred njimi. Lahko trdimo, da se skoraj nobena knjiga ali razprava o slovenski zgodovini, ki obravnava 15. in 16. stoletje, ne izogne tej problematiki. Zato je potreben pri navajanju splošnih sintetičnih pregledov selektiven pristop; enako tudi pri posameznih sklopih, ki direktno obravnavajo turške vpade ali obrambo pred njimi; obe­ nem pa lahko zapišemo, da je o tej problematiki zelo težko zbrati popolno bibliografijo. . Preden se omejimo samo na slovensko historiografijo, moramo omeniti, da nam preučevanje omogoča tudi obsežna tuja in druga jugoslovanska literatura, ki se neposredno in posredno nanaša na navedeno problematiko. Tako pride v poštev, če omenimo le nekatera dela, pregled pokrajinskih zgodovinskih re­ vij avstrijske Štajerske in Koroške, v Italiji Furlanije in Julijske krajine, objave rezultatov simpozijev v Mogersdorfu (Internationales Kulturhistori­ sches Symposion Mogersdorf 1969), v Gradcu (Die wirtschaftlichen Auswir­ kungen der Türkenkriege. Grazer Forschungen zur Wirtschafts- und Socialge- schichte, Bd. 1, Graz 1971) in drugod. Prav tako moramo upoštevati literaturo, ki je zajeta v raznih specialnih tujih bibliografijah: Winfried Schulze, Die österreichische Militärgrenze (Ein Literatur- und Forschungsbericht), Militar- geschichtliche Mitteilungen 9 (1/1971), .str. 187—196; Kurt Wessely, Zur Biblio­ graphie der Militärgrenze, österreichische Osthefte 13 (1971), str. 248—259; Kurt Wessely - Georg Zivkovic, Bibliographie zur Geschichte der k. k. Militär­ grenze, v knjigi: Die k. k. Militärgrenze, Schriften des heeresgeschichtlichen Museums in Wien (Militärwisenschaftliches Institut), Bd. 6, 1973, str. 291—324; Kurt Wessely, Suplementärbibliographie zur österreichischen Militärgrenze, Österreichische Osthefte 16 (1974), str. 280—328; Wolf gang Kessler, Njemačka i austrijska historiografija o Vojnoj krajini, v knjigi: Vojna krajina (povijesni pregled, historiografija, rasprave), Zagreb 1984, str. 101—117; Dissertationen- verzeichnis v Österreichische National Bibliothek na Dunaju. Od jugoslovan­ skih in slovenskih specialnih bibliografij oziroma izčrpnejših navedb literature pa omenimo: Zgodovina narodov Jugoslavije II, Ljubljana 1959, str. 336—345, 402—409; Mirko Вгеуег, Pokus bibliografije poviesti pobjede kod Siska 22. lip­ nja 1593. i obsada tvrdnje sisačke po Hasan paši Bosanskom u god. 1591. i 1592., Križevci 1893; Bibliografija rasprava i članaka (Izdanje i naklada Jugosloven- skog leksikografskog zavoda), knjiga 8, 9, 10, 11, Zagreb 1965, 1968, 1970, 1973; bibliografija Melite Pivec-Steletove na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani; Jože Munda, Biblio­ grafija Slovenske matice 1864—1964, Ljubljana 1964; sem sodi še poglavje Zgodovina vojaške krajine v razpravi Vladimir Murko, Pravo, gospodarstvo, statistika, objavljena v knjigi Slovenska matica 1864—1964 (zbornik razprav in člankov), Ljubljana 1964, str. 255—256; pregled literature v neobjavljenem tipkopisu Stanka Juga, Turški napadi na Kranjsko in Primorsko v 15. in 16. stoletju (shranjen na Oddelku za zgodovino filozofske fakultete v Ljubljani), 506 V. SIMONITI: HISTORIOGRAFIJA O TURSKIH VPADIH Ш OBRAMBI ter literatura, navedena v delu Olga Janša-Zorn, Bibliografija slovenske zgo­ dovine VII (Publikacije iz let 1973—1977), ZC, 1—2, letnik 38, 1984, str. 101— 102 (pod točko 68). Slovenska historiografija je relativno pozno dobila znanstveno delo, ki daje pregled rezultatov dosedanjih raziskav turških napadov in vdorov na slovensko ozemlje in obenem opozarja na odprta vprašanja, na katera bi mo­ ralo dati odgovor. Ob širokem upoštevanju literature in virov smo tak pregled dobili v delu Ignacij Voje, Vplivi osmanskega imperija na slovenske dežele v 15. in 16. stoletju (problemi, stanje, historiografija), Zgodovinski časopis, 30, 1976, str. 3—21.1 Ze ob tem najosnovnejšem pregledu bibliografij in navedbe slovenskega historiografskega prereza dobimo vtis o razsežnosti navedene problematike ter lahko ugotovimo, da se pogosto posameznih problemskih sklopov ne da obrav­ navati ločeno — posebej samo v slovenskih deželah, ampak se jih mora obrav­ navati prav zaradi že omenjene medsebojne odvisnosti skupaj z zgodovino hrvaškega ozemlja. Naj celovitejše preglede dogodkov in problemov, ki se vežejo na turške vpade in obrambo pred njimi, seveda z vidika preteklosti vseh slovenskih de­ žel, dobimo v splošnih pregledih slovenske zgodovine: Josip Gruden, Zgodo­ vina slovenskega naroda, 3. zv., Ljubljana 1913; Milko Kos, Zgodovina Sloven­ cev od naselitve do reformacije, Ljubljana 1933,2 Bogo Grafenauer, Zgodovina slovenskega naroda, knjiga 3, Ljubljana 1956; v ta sklop lahko prav tako šte­ jemo delo istega avtorja, ki nam nudi sicer sporadično, pa vendar mnogo po­ datkov v knjigi Kmečki upori na Slovenskem, Ljubljana 1962; Zgodovina na­ rodov Jugoslavije, II, Ljubljana 1959, str. 257, 287; Zgodovina Slovencev, Ljub­ ljana, 1979. Od pokrajinskih zgodovin omenimo dela iz zbirke Slovenska zem­ lja, ki je izhajala pri Matici slovenski v Ljubljani v letih 1892 do 1926: S. Ru- tar, Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska, Ljubljana 1893; isti, Trst in Istra, 1899 ; F. Orožen, Kranjska, 1912; M.Potočnik, Koroška, 1909; F. Kovačič, Slovenska Štajerska in Prekmurje, 1926. Med pokrajinske zgodovine sodijo še F.Erjavec, Koroški Slovenci, 1. in 2. zv., Celovec 1955, 1956; zbornik razprav Prekmurski Slovenci v zgodovinopisju (razprava B. Grafenauer j a), Murska So­ bota 1961; še danes zelo uporabna starejša zgodovina A. Dimitz, Geschichte Krains, 1—4, Laibach 1874—1876. Obsežna je tudi literatura o zgodovini mest in raznih krajev, izdana v ob­ liki posebnih monografij ali zbornikov. Večina teh monografij in zbornikov nam ponuja iz okvira naše problematike, če jo sploh zajema, le prispevke, ki so jih pisali zgodovinarski ljubitelji. Taki prispevki zajemajo seveda širše vse­ bine in skušajo prikazati cel zgodovinski razvoj enega kraja ali tudi širšega področja, tako da prispevki, ki se dotikajo turških vpadov ali obrambe pred njimi, predstavljajo le kratke in pogosto površne kompilacije že znanih dej­ stev, ki seveda ne prinašajo nikakršnih novosti. Med takimi monografskimi prikazi, ki so plod ljubiteljske dejavnosti, pa izstopajo dela: J.Dular, Metlika skozi stoletja, Metlika 1961; S. Stražar, Moravska dolina, Moravče 1979; A. Skubic, Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine, Buenos Aires 1976. Od znan­ stvenih krajevnih monografij sega precej širše kot kaže naslov, vendar pa nudi le malo iz naše problematike, delo J. Zontar, Zgodovina mesta Kranja, Kranj 1939;3 P. Blaznik, Skofja Loka in loško gospostvo (973—1803), Skofja Loka 1973. Med vredne monografske obdelave pa velja omeniti še delo I. Vrhovec, Zgodo- 1 Isti avtor še: Тће Influence of the Ottoman Empire on Slovenian Countries in 15th and 16th Centuries (Problems and State of Historiography), Dissertationes Orientales, vol.40, Prague 1978, str. 108—141; Problematika turskih provala u slovenačke zemlje i organizacija odbrane u 15. i 16. veku, Istorijski časopis, 25/26, 1979, str. 117—131; prav tako se delno dotika te problematike isti avtor še v razpravi Jugoslovanske dežele od prevlade Benečanov in Turkov do prevlade Habsburžanov (rezultati jugoslovanske historiografije in problemi), ZC, 36/1982, str. 19—43. 2 Nova spremenjena izdaja: Zgodovina Slovencev do petnajstega stoletja, Ljubljana' 1955 in še Istorija Slovenaca od doseljenja do petnaestog veka, Beograd 1960. 3 Ponatis leta 1982 v Kranju. ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 • 1988 • 4 507 vina Novega mesta, 1891; in (sicer v zborniku objavljeno) odlično majhno mo­ nografijo I. Simončič, Zgodovina kočevskega ozemlja, Kočevski zbornik, Ljub­ ljana 1939. Poleg tega obstajajo še razni manjši članki, ki nudijo nove po­ datke,4 in na znanstvenem nivoju pisani prispevki v posameznih zbornikih5 in specializiranih revijah,6 ki obravnavajo razne posamezne probleme, zato jih v tem pregledu ne navajamo. Razprave, ki so celovito posvečene samo turškim vpadom in obrambi pred njimi, so precej pisali zlasti v 19. stoletju. To potrjuje tudi Simon Rutar, ki je v oceni dela Franca Levca o turških vpadih (glej op. 11) leta 1891 zapisal: »Tur­ ški bòji so od nekdaj najljubši predmet slovenskim zgodovinarjem in to po pravici, zakaj za turških napadov se je v Slovencih najbolj vzbudila narodna samozavest.. .«. Narodna zavest in samozavest je imela predvsem trdno pod- lago v 15. in 16. stoletju, razvila pa se je prav v drugi polovici 19. stoletja. Zato ni čudno, da so mnogi dajali pri krepitvi slovenske zavesti poudarek prav preučevanju »turških bojev« in s tem kazali na trdovratnost in žilavost slo­ venskega človeka (glej tudi tekst in opombe 30 in od 36 do 40, 42). Izšlo je ne­ kaj obsežnejših del, pa tudi cela vrsta razprav in člankov, ki so prav zaradi pomanjkanja znanstvenih revij zelo razpršene po različnih časnikih in časo­ pisih, ali pa so se ohranile zgolj v rokopisu. Obsežnejši pregledi, ki se omejujejo na sistematizacijo podatkov: Braun (Braun-r), Krain und die Osmanen, oder die Einfälle und Raubzüge der osmannischen Horden in Krain, und die Leiden, Drangsale und Gegenwehr unserer Altvorderen, historisch geschildert, Illyrisches Blatt, 13, 1831, str. 1—4, 5_9, 10—12, 12—13, 13—14, 17—18, 21—23, 27—28, 30—32, 34—36, 47—48, 50— 51.7 S. Povoden, Geschichte der Türken seit selber Zeit, in welcher sie zuerst in die Erbländer Oesterreichs eingebrochen sind, aus ächter Quelle gesammelt.8 Medtem ko imata ti dve deli le v naslovu opraviti z viri oziroma kritičnim vrednotenjem povzetih del, sloni pretežno na virih razprava P. Radies,9 Die Einfälle der Osmanen in Steiermark, Kärnten und Krain im 15. und 16. Jahr­ hundert mit besonderer Berücksichtigung der von ihnen benützten »Militär­ strassen« und der Grenzvertheidigung, österreichische militärische Zeitschrift, 1864, 2, str. 9—28, 84—92, 115—161. Ostala dela, ki temu sledijo, poskušajo že kritično uporabljati vire: J. Parapat, Turški boji v 15. in 16. stoletju s poseb­ nim ozirom na Slovence, LMS, 1871, str. 3—159 ;10 F. Leveč, Die Einfälle der Türken in Krain und Istrien, Jahresbericht der k. k. Staats-Oberrealschule in Laibach 1890/91, Laibach 1891, str. 1—58 ; u W. Levée, Die ersten Türkenein- fäile in Krain und Steiermark, MMK, 16, 1903, str. 169—200 — tu podaja avtor kritičen pretres podatkov dotedaj objavljenih tez o prvem vpadu na Štajersko in Kranjsko ter na podlagi novih virov in analize pride do zaključka o sočas- 4 P. Wolsegger, Zur Geschichte von Gottschee, Deutscher Kalender für Krain, 5/1892, str. 6—22; I. vrhovec, zgodovina šentpetrske fare v Ljubljani, Zbornik znanstvenih in poučnih spi­ sov Matice slovenske, Ljubljana 1903, str. 21—26; I. Steklasa, O starih pravicah mokronoškega trga, Dom in svet, 34/1918, str. 101—103; A. Skubic, Zgodovina ribniške župnije, Kočevski Slove­ nec, 4/1941, str. 1—9. 5 750 let, Zbornik občine Slovenske Bistrice I, Ljubljana 1983. 6 CZN, NV 19, 1983, št. 1—2; Kronika, 30/1982, št. 2; isto, 31/1983, št. 2—3. 7 Omenja se tudi avtor H. F. Xaver, ki naj bi pisal v Illyrisches Blatt, 13/1831, str. 5—9, 12— 13, vendar gre za Brauna. * To delo je v rokopisu in se nahaja v graški zbirki rokopisov — katalog joanejskih roko­ pisov, stara sig. 819, nova sig. 2719. S. Povoden je živel na Ptuju in je vse svoje rokopise poklo­ nil štajerskemu deželnemu arhivu — glej K. Samperl-Purg, Ptujski historiograf Simon Povoden (1753—1841), Kronika, 29/1981, str. 254—258. • Kljub temu, da je pisal nemško, se je avtor vsaj v letih 1877—1881, ko je veliko objavljal tudi v Letopisu Matice slovenske, imel »za slovenskega pisca, ki kot pravi, raziskuje preteklost svojega naroda«, M. Kos, Splošna zgodovina (v zborniku razprav in člankov Slovenska matica 1864—1964, Ljubljana 1964), str. 168. Na več mestih je zelo kritičen zlasti do Megiserja in Valvasorja, za katera pravi, da »brez podpore od druge strani ne zaslužita po vsem naše vere«, str. 94; ocena o njegovem delu D- Trstenjak, Zora 1/1872, 1, str. 13. Ocene o drugih delih: o delu F. Ilwofa, Die Einfälle der Osmanen in Steiermark, ki je končano šele veliko kasneje, MHVSt 9—10, 12, 32, 1859—1884 je pi­ sal H. Costa v Blätter aus Krain 5/1861, 22, str. 88 in v MHVK, 15/1860, str. 6—8, 17/1862, str. 76 ; delo K. Haselbacha, Die Türkennoth im 15. Jahrhundert unter besonderer Berücksichtigung der Zustände Oesterreichs je ocenil F. Ilwof v MHVK, 19/1864, str. 86—87. 11 Oceno tega dela je napisal S. Rutar, Ljubljanski Zvon, 9/1891, str. 499—501. 508 V. SIMONIH: HISTORIOGRAFIJA O TURSKIH VPADIH Ш OBRAMBI nem turškem vpadanju v ti dve deželi leta 1415. Odmik od navedenih del pred­ stavlja M. Slekovec, Turki na slovenskem Štajerskem, Slovenske večernice, 48. zv., Celovec 1894, str. 3—54. V to skupino lahko uvrstimo še razpravo H. Svo­ boda, Die Türkeneinfälle in Krain (1520—1530), rokopisna disertacija, Graz 1899, katere originalna vrednost je zgolj v predstavitvi leta 1528, čeprav daje tudi širši pregled celotne problematike. Povzetek te disertacije, to je prav predstavitev leta 1528, je objavljen pod naslovom Ein Beitrag zur krainischen Landesgeschichte v Jahresbericht der k. k. Staats-Oberrealschule in Laibach 1898—99, Laibach 1899, str. 5—16. Poleg teh večjih pregledov je na eni strani cela vrsta člankov, ki so priložnostne narave in pregledno opisujejo celo ob­ dobje turške nevarnosti, na drugi strani pa vrsta člankov in drobnih vesti, ki se nanašajo le na posamezna leta. Praviloma je vrednost prav teh slednjih večja.12 V dvajsetem stoletju je, v nasprotju z devetnajstim, tako celovito obrav­ navanje zamrlo. Poleg splošne obravnave v pregledih celotne slovenske zgodo­ vine, kot smo jih že omenili, in posameznih krajših prispevkov se zgodovinarji niso ukvarjali s to problematiko. Leta 1943 pa S. Jug prav iz te teme napiše doktorsko disertacijo z naslovom Turški napadi na Kranjsko in Primorsko v 15. in 16. stoletju. Objavljena v dveh delih13 predstavlja najpopolnejšo in prvo večjo kritično pisano sintezo. Sele preučevanje v najnovejšem času nas opo­ zarja, da naloga na tem področju še ni do konca izpolnjena. Z dosedaj še sko­ raj neuporabljenimi viri se poskuša doseči revizija kronologije turških vpadov v slovenske dežele.14 Pozornost v historiografiji je bila posvečena tudi posledicam turških vpa­ dov, kajti viri prinašajo, pogosto sicer pretirane, konkretne podatke o škodi in 12 Glej še opombo 4. Boljše članke zaznamujemo z + pri imenu avtorja. L. Kapus, Turki pred Kamnikom okoli leta 1525, Slovenska danicica, 3/1851, str. 4, 5; J.Rozman, Turki na Koro­ škem, Drootinice, 7/1852, str. 149—159; isti, Turki na Kranjskem, Drobtinice, 9/1854, str. 139—155; A. Dimitz+, Skizze der Türkenkämpfe Kralns im 15. Jhr., MHVK, 15/1860, str. 13—14; Notiz+ (o vpadu 1559), MHVK, 15/1860, str. 22; L. M. Krainz+, Nachträgliche Notiz zur Seite 22 der Vereines- Mittheilungen pro Februar 1860, MHVK, 15/1860, str. 53; P. Radies*, Die Türkenschlacht bei Rad- kersburg 1418, Blätter aus Krain, 8/1864, 19, str. 71—72; J. Parapat, Turki na Slovenskem, Sloven­ ski glasnik, 10/1867, XHI/2, str. 28—29; J. Parapat, Turki pervikrat na Koroškem, Slovenske ve­ černice, 1870, zv. 23, str. 58—64; isti, Prihod Turkov v Evropo in na slovensko zemljo, Besednik, 3/1871, 9 str. 68—69; S. Rutar+, Bolška soteska, Ljubljanski Zvon, 4/1884, str. 93—97; A. Steinwen- ter+, Suleiman H vor Marburg 1532, Jahresbericht des k. k. Staats-Gymnasium in Marburg, Mar­ burg 1887, str. 3—28; J.Sattler, Turki v Podravju leta 1532, Slovenski gospodar, 25/1891, 18, str. 148—149, 19, str. 157—158; M. Slekovec, Turki na Dravskem polju, Slovenski gospodar, 28/1894, 21, str. 177—178, 22, str. 185—186, 23, str. 195; Kovačev, Turki na Štajerskem, posebno v Celju in oko­ lici, Domovina, 5/1895, str. 3—5, 7—8; F. Ahn+, Die neue Türkenhilfordnung für Krain in Jahre 1557 (gre sicer za objavo vira s kratko opombo), MMK, 18/1905, str. 205—206; I. Trošt, Turki na Gornjem Igu, Zvonček, 9/1909, str. 255—257; F. Komatar+, Der Türkeneinfall in Krain und Kroa­ tien im Jahre 1511, Laibacher Zeitung, 12.—17. Februar 1910 (o vpadu samo 12. februarja 1910, str. 293) ; isti+, Die neue Türkenhilfordnung für Krain vom 1557, Laibacher Zeitung, 2.—17. Jänner 1911 (ocena tega vira v Carnioli, 1911, str. 327) ; I. Vrhovec, Turške vojne po slovenskih deželah v 15. stoletju, Zvonček, 14/1913, 9, str. 201—207; J. Gruden, Ob zatonu polumeseca, Dom in svet, 26/1913, 1, str. 17—23; M. Kos+, Novi doneski k zgodovini turških bojev na Slovenskem, Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino, 2/1920, 1—2 (gre za oceno dela N. Jorge, Notes et extraits pour servir à l'histoire des croisades au 15e siècle, 4. in 5. zv., Bucarest 1915, kjer opo- zarja Kos na turške vojske in napade na jugoslovanske in posebej slovenske dežele v drugi po- lovici 15. stoletja); F. Ošlaj, Tòrszko goszpostvo vu nasoj krajini, Domovina, 3/1922, 3/4, str. 7; B. Saria+, Donesek k zgodovini turških in ogrskih napadov, CZN, 17/1922, str. 39—40; I. Vrhovec+, Bitka pri Hrušici blizu Ljubljane leta 1491 in priče o njej, GMDS, 7—8/1926—27, Zgodovinski del, str. 12—14; F. Gumilar+, Prvi turški vpadi v Prekmurje, Mladi Prekmurec, 2/1937—1938, 3/4, str. 45—47, 9/10, str. 153—155; J. Lapajne, Doba turške groze v slovenskem Podravju, Slovenski narod, 71/1938, 192, str. 3 ; V. Travner, Wie Wildenrainer zum Retter Maribors wurde, Mariborer Zeitung, 72/1932, 249, str. 5—6; F. Sbutega, Hundert-tausend Türken vor Maribor — Im Jahre 1532 rettet Cristof Wildenrainer unsere Stadt vor der Verheerung durch die Türken, Mariborer Zeitung, 79/ 1939, 286, str. 5; I.Zelko+, Die Türkenherrschaft in den Komitaten Vas und Zala südlich der Raab, besonders im Übermurgebiet. Wissenschaftliche Arbeiten aus dem Burgenland, Heft 68, 1968, str. 167—180; isti, Turška oblast v Prekmurju, Stopinje 1983, str. 132—137; isti, Madžarska in turška oblast v Prekmurju, Stopinje 1985, str. 179—182; isti, Turški napadi in ropanja v gornjem Prek­ murju, Stopinje 1986, str. 76—79; I. Voje, Turški vpadi na Kras in njihove posledice, v zborniku Lokev skozi čas, Ljubljana 1987, str. 34—48. 1 3 Turški napadi na Kranjsko in Primorsko do prve tretjine 16. stoletja, GMDS, 24/1943, str. 1—60; Turški napadi na Kranjsko in Primorsko od prve tretjine 16. stoletja do bitke pri Sisku (1593), ZC, 9/1955, Str. 28—62. 14 Sistematično se je s tem začel ukvarjati V. Simoniti, Prispevek k poznavanju turških vpadov v letih 1570 do 1575, ZC, 31/1977, 4, str. 491—505; isti, Prispevek k poznavanju turških vpa­ dov od leta 1576 do začetka gradnje Karlovca leta 1579, ZC, 34/1980, 1—2, str. 87—100; na teni\ me­ stu omenjamo še članek A. Cremonesi, Zadnji turški vpad v Furlanijo (1499), Goriški letnik, 3, 1976, str. 124—129. ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 • 1988 • 4 509 ujetnikih. Prav odpeljevanje ljudi v suženjstvo je pogojevalo razvoj, lahko re­ čemo, specialne oblike trgovine in finančnih operacij. Za tako trgovino je postal center Dubrovnik. Na podlagi virov dubrovniškega arhiva o odkupova­ nju ujetih kranjskih plemičev iz turškega ujetništva v 15. stoletju je pisal I. Božič, Ludovik Kozjakar v Dubrovniku, ZC, 6/7, 1952/53, str. 522—530. O od­ kupu kranjskih meščanov v 16. stoletju je pisal S. Vilfan, Die wirtschaftlichen Auswirkungen der Türkenkriege aus der Sicht der Ranzionirungen, der Steu­ ern und der Preisbewegung, Graz 1971 (referat s simpozija 1970).15 V glavnem je usoda ujetnikov iz slovenskih dežel neznana. Redek primer o tem V. Boškov in J. Samić, Turski dokumenti o slovenačkom robiju u Sarajevu, ZČ, 33/1979, str. 5—12. Ta prispevek bi bil vreden širše diskusije, saj se pri ujetnikih slo­ venskega porekla pojavlja vprašanje, če ne gre pri tem morebiti za ujetnike slavonskega porekla? Posebno vprašanje je usoda turških ujetnikov, ki so bili ujeti v času vpadov in so postali lastnina posameznih kranjskih plemičev, ki so bili v službi v Vojni krajini. Doslej edini je o tem pisal I. Voje, Naseljavanje turskih zarobljenika u slovenačkim zemljama u 16. i 17. veku, Jugoslovenski istorijski časopis, 4/1969, str. 38—43; isti (še nekoliko razširjen) tekst O usodi turških ujetnikov v slovenskih deželah v 16. in 17. stoletju, CZN, NV 8, 1972, str. 254—262. Ena od hudih posledic turških vpadov v zadnji tretjini 15. in prvi tretjini 16. stoletja pa ni bila le materialna škoda, ampak precejšnje zmanjšanje šte­ vila kmečkega prebivalstva. Na nekaterih predelih je to znašalo celo 50 %, pri­ zadete so bile zlasti pokrajine Kras, Notranjska, Dolenjska, Bela Krajina in delno Štajerska (M.Kos, Pivka v srednjem veku, Kronika, 24, 1976, str. 5—10; isti članek še v izbranih razpravah v knjigi Srednjeveška kulturna, družbena in politična zgodovina Slovencev, Ljubljana 1985, str. 330—337; isti, Srednje­ veški urbarji za Slovenijo, tretji zvezek — Urbarji slovenskega Primorja, drugi del, SAZU, Ljubljana 1954, str. 69—72;16 F. Gestrin, Gospodarstvo in družba na Slovenskem v 16. stoletju, opis razvoja, ZC 16/1982, str. 5—26; Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, I, Ljubljana 1970, str. 82—98; J. Sumrada, Go­ spodarske posledice turških vpadov na Kras do tridesetih let 16. stoletja — objavljeno v zborniku Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije, SAZU, Ljubljana 1986, str. 17—25.17 Ob problemih o številu kristjanov, ki so jih Turki ujeli ali pobili, ter v zvezi z opustelostjo se pojavi vprašanje, na ka­ tero še ni bil dan zadovoljiv strokoven odgovor. To je vprašanje o številu pre­ bivalstva v slovenskih deželah nasploh in posebej na Kranjskem, ki je bila v tistem času najbolj prizadeta (uspešen poskus predstavlja razprava S. Vilfana, navedena pod opombo 24). Opustelost omenjenih predelov je bila vzrok novi kolonizaciji. Večino zemlje, ki je bila vključena v dominikalno zemljo, so pri­ dobili fevdalci. Od druge polovice 16. stoletja so naseljevali na te opustele kmetije Uskoke in to celo na najrodovitnejših nižinskih predelih (npr. okoli Ptuja). Ce pa so opustelo zemljo oddajali kmetom, so zahtevali večje dajatve. Problemu nove kolonizacije in Uskokov je bilo posvečeno v historiografiji pre- и Vsi referati so izdani v knjigi: Die wirtschaftlichen Auswirkungen der Türkenkriege. Grazer Forschungen zur Wirtschafts- und Sozialgeschichte, Bd. 1, Graz 1971 ; ocena te knjige v Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark, Graz 1972, str. 285—298; o odkupovanju tur- SKih ujetnikov glej še I. vrhovec, Meščanski špital, Doneski h kulturni zgodovini ljubljanskega mesta, Letopis Matice slovenske, 1898, str. 53; na podlagi dubrovniških arhivov o tej problema­ tiki glej Se I. Voje, Ekonomske veze između Dubrovnika i Dalmacije u 15. stoljeću, Radovi In­ stituta za hrvatsku povijest, 10, Zagreb 1977, str. 379—394 — o odkupovanju sužnjev str. 388—389; i-Voje, Odkupovanje Furlanov iz turškega ujetništva, ZC, 41, 1987, št. 2, str. 257—264; članki, ki ne omenjajo ujetnikov oziroma odpeljanih ljudi v suženjstvo, ampak govorijo o odpadnikih, ki s° se poturčili in (ali) s Turki sodelovali, so redki in tudi nekvalitetni: L. M. Krainz. Wesir Mahmud, türkischer Pascha von drei Rossschweifen, ein Krainer, Blätter aus Krain, 1864, str. «o; isti članek še v MHVK, 19, 1864, str. 32—33; NN., Zur Geschichte des Renegatenthums, Blätter Krain, 1864, str. 91—92. M. Kos v uvodni študiji v poglavju o gospodarstvu opozarja na pretiranost vsebine ve­ sti raznih sodobnih kronistov in uradnih poročil o posledicah (pustoti) turških plenilnih poho- , " Droben prispevek o pustih kmetijah v Beli Krajini še K. Zupanič, Šopek poljskih cvetlic iz Gribelj v Beli Krajini, Etnolog, 10/11, Ljubljana 1937—39, str. 116. 510 V. SIMONITI: HISTORIOGRAFIJA O TURSKIH VPADIH IN OBRAMBI cej pozornosti. Na podlagi priimkov v urbarjih opozarja M. Kos v uvodni štu­ diji o prebivalstvu, v knjigi Srednjeveški urbarji za Slovenijo, tretji zvezek — Urbarji slovenskega Primorja, drugi del, SAZU, Ljubljana 1954, str. 96—98, na novo kolonizacijo doseljencev iz hrvaških in srbskih krajev, ki so pred Turki in turškimi napadi pribežali ali se preselili na Kras in Goriško. Najbolje je obdelal to problematiko J. Mal, Uskočke seobe i slovenske pokrajine, Srpski etnografski zbornik, 30/1924 Ljubljana." Osnovno delo o razvoju obrambe slovenskih dežel v 15. stoletju in počas­ nem nastajanju Vojne krajine v 16. stoletju, s tem pa tudi o povezanosti hrva­ ških dežel z notranjeavstrijskimi, je napisal S. Rutar, Slovenske dežele in usta­ novitev Vojaške krajine za Ferdinanda I, Spomenik o šeststoletnici začetka habsburške vlade na Slovenskem, Ljubljana 1883, str. 199—240.19 Prav o tej povezanosti slovenskih in hrvaških dežel pa nam pričajo mnoge biografije posameznih kranjskih fevdalcev, ki so zasedali pomembna vojaška mesta v Vojni krajini. Te biografije, ki so večinoma kompilacije in pisane na temelju objavljenih virov, nam v glavnem osvetljujejo samo Vojno krajino.2" O posa­ meznih dogodkih na Hrvaškem in vlogi slovenskih dežel pa je bila napisana cela vrsta člankov in razprav različne vrednosti.21 Na tem mestu moramo po- « Oceno glej F. Kovačič, CZN, 21/1926, str. 144—146; ostala literatura: Verordung des römi­ schen Königs Ferdinands I, de dato Regensburg 24 April. 1532 (objava vira z uvodno beležko), MHVK, 6/1851, 4, str. 28—29; Novice, 1871, str. 20d; H. I. Bidermann, Zur Ansiedlungs- und Ver- waitungs-Geschichte der krainer Uskoken im 16. Jahrhundert, Archiv für Heimatkunde (F. Schu­ mi), Laioach, 1/1881, str. 129—154; isti, zur Geschichte der Uskoken in Krain, Archiv für Heimat­ kunde (F. Schumi), Laibach, 2/1884—1887, str. 174—207; isti, Zur Serbenansiedlungen in Steier­ mark und Warasdiner Grenz-Generalate, MHVSt, 31/1883, str. 3—62; J. Leinmüller, Über die Usko­ ken, MHVK, 20/1865, Str. 48—49; I. Steklasa, Ivan Lenković (? — 1569), LMS, 1893, str. 58—HO; A. Koblar, Cegav je Zumberk?, IMK, 8/1898, 4, Str. 135—140, 5, str. 163—172, 6, str. 211—219; G. Majcen, Donesek k uskoški naselbini v Skokah na Dravskem polju, CZN, 1905, str. 161—174 (dopolnjuje predvsem Bidermanovo razpravo Zur Serbenansiedlungen... glede omembe kraja Skoke pri Mariboru) ; oceno dela A. Ivica, Dolazak uskoka u Zumberak, 1907 je napisal W. Smid v Carnioli, 1/1908, str. 222—228; A. Ivić, Seoba Srba u Kranjsku, Srpski književni glasnik, 19/1907, str. 184— 190; J. Mal, Zumberk in Marindol, Dom in svet, 24/1911, str. 266—268, 313—315; J. Mal, Uskoške na­ selbine in žumberaško vprašanje, predavanje v Leonovi družbi, Slovenec, 39/1911, št. 66, str. 1—3; V. Konšek, Die Uskoken in Sichelburg, Laibacher Wochenblatt, 1881, str. 44—45; V. Pirnat, Po­ tomci uskokov v Sloveniji, Jadranska Straža, 17/1939, št. 10, str. 414—416; Gospodarska in druž­ bena zgodovina Slovencev, Ljubljana 1970, str. 90. 1 9 O tem še I. Vrhovec, Turški davek in vojaška granica, Ljubljanski Zvon, 7/1887, 1, str. 12—18, 2, str. 102—106; oceno o razpravi S. Rutar j a je napisal F.Kos, Tri zgodovinske razprave v Spomeniku o šeststoletnici začetka habsburške vlade na Slovenskem, Kres, 4/1884, št. 3, str. 165— 167. 2 0 Največ biografij je izšlo v Letopisu Matice slovenske: I. Steklasa, Žiga Višnjegorski, prvi avstrijski poslanec na turškem dvoru, 1528, LMS, 1887, str. 168—184;'isti, Jožef Lamberg, drugi avstrijski poslanec na turškem dvoru (1489—1554), LMS, 1888, str. 190—204; isti, Ivan Lenković, LMS, 1893, str. 58—110 (to delo, omenjeno že pri opombi 18, je po našem mnenju najboljše Ste- klasovo delo); P. Radies, Herbart VIH, Freiherr zu Auersperg (1528—1575), Wien 1862; I. Steklasa, Herbart Turjaški (1528—1575), LMS, 1889, str. 88—121; isti, Ivan Turjaški (Auersperg) krajiški za- povednik (? — 1580), LMS, 1898, str. 130—158; isti, Jurij Lenković (? — 1601), LMS, 1895, str. 53— 145; isti, Vid Kisel, karlovški general (1602—1609), Zbornik Slovenske matice, VI, 1904, str. 23—57; isti, Herbart X Turjaški (1613—1669), Ljubljanski Zvon, str. 612—616, 673—676, 739—741; isti, Herbart X Turjaški, karlovški general (1613—1669), Zbornik Slovenske matice, IH, 1901, str. 90—119; Franc Karol Turjaški, karlovški general (1660—1713), Zbornik Slovenske matice, IV, 1902, str. 86—119; P. Radies, Ein »Präsent« der krainischen Landschaft 1573, Laibacher Zeitung, 121/1902, 35, str. 283— 284; K.J . Prenner, Die zwei Heldenköpfe zu Auersperg, Carniolia, II, 1839—1840, str. 93—95, 97— 98, 101—102; isti, Die Freiherren Rauber, Carniolia, IV, 1841, str. 133—134, 137—138, 141—142, 145—146, 149—150, 153—154; isti, Die Eggenberge, Carniolia, IV, 1841, Str. 274—275, 277—279, 281—282, 286—287; A. Raić, Ivan baron Ungnad, Ljubljanski zvon, VH, 1887, str. 18—24, 92—100; o junaštvih kranj­ skih plemičev v bojih s Turki, posebno članov rodovin Auersperg in Coronini, je pisal F. X. Ri­ chter, Illyrische Gränzhelden, Archiv für Geographie, Historie, Staats- und Kriegskunst, 10/1819, št. 79, Str. 313—315, št. 80, str. 317—319, št. 81, str. 323—324, št. 82, str. 325—327, št. 85, str. 339—340, št. 86, str. 343—344, št. 87, str. 346—348; med drobtinice, ki nam nudijo zanimive biografske podatke o družbenem ozračju štejemo delo J. Barle, Kake darove je dajalo zagrebško mesto Ivanu Len- koviću, IMK, 6, 1896, str. 126—128. 2 1 Boljši članki in razprave so označene pri imenu z+ : F. Komatar+, Die ersten Dienstjahre Hans Katzianers, Jahresbericht der k. k. Staatsoberrealschule in Laibach 1899/1900, Laibach 1900; R. Rutar+, Die Krainer vor Agram im Jahre 1529, MMK, 1891, str. 46—53; I. Steklasa+, Kako so Turki osvojili Bihać, Ljubljanski Zvon, 11/1891, str. 404—410, 486—492; isti+, Padec Krupe leta 1565 Ljubljanski Zvon, 12/1892, str. 169—174, 286—292; isti+, Khevenhüllerjeva vojska na Turke leta 1578, Ljubljanski Zvon, 14/1894, str. 662—669, 738—745; isti+, Osvojitev Kaniže po Turkih leta 1600, Ljub­ ljanski Zvon 15/1895, str. 112—116, 177—181, 301—305, 380—382, 626—635; L. Kupelwieser, Johann Kat­ zianers Zug gegen die Türken 1537, Die Drau, 32/1899, 54, str. 1—4, 55, str. 1—3, 56, str. 1—2; B. Grafenauer+, Kralj Ivan Zapolja piše Mehmed begu Jahijapašiću, gospodarju srbske zemlje, da je njegovo pismo dobil, rokopisna proseminarska naloga, 1935 — gre za analizo pisma in obrav­ navo Kacijanarjeyega pohoda /rokopis mi je prijazno dal na razpolago avtor, za kar se mu na tem mestu zahvaljujem/. Precej odmeva je našla med pisci bitka pri Sisku: J. L., Ursprung des Achatiusfestes zu Laibach und Auersperg, Illyrisches Blatt, št. 43, 1839, str. 173—174; n. n., An­ dreas von Auersperg, Illyrisches Blatt, 1843, str. 90—91 ; 6., Slovenski spomenik na 22. den Rožni- ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 . 4 5 Ц sebej omeniti še kvalitetno razpravo J. Zontar, Mihael Gaismair in Hrvatje, ZC 19/20, 1965—1966, str. 205—218, ki prikazuje položaj hrvaškega plemstva v od­ nosu do Beneške republike, Ogrske, Habsburžanov in Turčije oziroma bosan­ skih begov v času od konca 15. stoletja do približno tridesetih let 16. stoletja.213 Poseben kompleks predstavlja preučevanje zelo razvejene obrambne orga­ nizacije v samih slovenskih deželah. Vojaška ureditev in s tem v zvezi fi­ nančna zakonodaja (saj je vojaška ureditev odvisna prav od te) sta imeli svoje pravne podlage v deželnih ročinih (»Landhandfesten«). Ti podajajo načelno ma­ terialno pravno ureditev razmerja med deželnim knezom in stanovi oziroma deželo. Temeljne norme deželnih ročinov o vojaških zadevah so določale pred­ vsem dolžnosti in pravice deželnega kneza in deželanov v primeru obrambe ali napada. Glavno skrb in odgovornost za obrambo dežele je nosil deželni knez. Pri izvrševanju te svoje dolžnosti je bil deželni knez navezan na materialno pomoč dežel, zlasti na njihove finančne prispevke. V tej zvezi se je v vojaških zadevah prav tako kot v finančnih (kar je deloma eno in isto) izrazito kazal dualistični ustroj stanovsko-monarhičnega teritorija, in to v medsebojnih po­ gajanjih med deželnim knezom in stanovi, pa tudi med stanovi raznih dežel o vojni pomoči.22 Za finančne odobritve in neposredno vojaško pomoč so si sta­ novi zagotavljali (ohranjali) določene svoboščine, ki so bile potrjene v teh de­ želnih ročinih.23 O deželnem razvoju, upravni organizaciji, obrambi, financah in davkih in razmerju med deželnimi stanovi in deželnim knezom je bilo na­ pisano nekaj posameznih razprav,24 sintetična pregleda pa vsekakor celovito predstavljata deli S. Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1961 in M. Verbič, Deželnozborski spisi kranjskih stanov, I, Ljubljana 1980, uvodna raz­ prava, str. XI—XX. S tem deželnim razvojem in dualističnim ustrojem je pri­ šlo do vojaške organizacije, ki ima podobne paralele v vsem takratnem nem­ škem cesarstvu, vendar pa tudi čisto svojstvene oblike. O vojaški organizaciji nasploh imamo pregleden prispevek F. Tancik, Vojna stroka v obdobju od leta 1500 do 1650, Situla 13, razprave Narodnega muzeja v Ljubljani, Ljubljana 1973, str. 69—92, o samem vojaškem ustroju — fevdalnem, mestnem, kme- ga cveta, 1593 — Dan svetlga Ahacija, Novice, 4/1846, str. 25, 99; P. Radics+, Die Schlacht bei Sis- sek, 22. Juni 1593, am Festtage des hl. Achatius, Laibach 1861 ; A. Koblar+, Boji na Krajinah in zmaga pri SISKU pred 300 leti, IMK, 3/1893, str. 81—90, 121—132, 161—174; J.Marinko, Iz Novega me­ sta v Bosno, Dom in svet, 6/1893, 1, str. 33—37, 2, str. 79—87, 3, str. 131—135; M.S., Turki pred Si­ skom, Dom in svet, 9/1893, str. 103—106; J. Gruden, Slavni dan Slovencev pri Sisku 22. rožnika leta 1593, Dom in svet, 6, 1893, str. 271—283; L. F., Spominki z bojišča pri Sisku, Dom in svet, 6, 1893, str. 331—335, 373—377; J. Barle+, Se jedno poročilo o zmagi pri Sisku leta 1593, IMK, 4/1894, str. 201—204; S. Jug, Zmaga pri Sisku, Slovenec, 78/1944, 141, str. 6. 2 1 a O odnosih Hrvatov do Ogrske, Nemčije, Celjanov, Turčije, Benetk in obratno, vseh teh arzav do Hrvatov v 15. stoletju do leta 1526 glej že pod opombo 12 omenjeno delo F. Komatar, Der Türkeneinfall in Krain und Kroatien im Jahre 1511. Kljub naslovu je turškemu vpadu po­ svečena zgolj ena stran, vse ostale pa dobro obravnavajo omenjene odnose, Laibacher Zeitung, 14.—17. Februar 1910, str. 304, 305, 313, 321, 329 (oceno tega dela je napisal M. Pajk, Carniola NV I, 1910, str. 80). 2 2 S. Vilfan, Deželni ročini kot vir naše ustavne zgodovine, GMDS, 25—26/1944—45, str. 65— 2 3 O začetku in razvoju deželnih privilegijev: V. Levee, Die Krainischen Landhandfesten, ™ Beitrag zur österreichischen Rechtsgeschichte, 1898 /ponatis iz Mittheilungen des Instituts tur österreichische Geschichtsforschung, 19. Band, 1898, str. 244—301/; notico o izdaji tega dela kot samostojne publikacije in kritične pripombe glej IMK, 8/1898, str. 221; A. Apih, Kärntens Landhandfesten (1122—1518), Graz 1908; A. Luschin, Die steirischen Landhandfesten, Beiträge zur Kunde steiermarkischer Geschichtsquellen, Graz 1872, str. 119—207; glej še navedeno delo pod opombo 22. 2 4 F. Krones, Der Ausschusstag der drei Länder Steiermark, Kärnten und Krain zu Cilli vom 1555 — Beitrag zur Geschichte des innerösterreichischen Ständelebens, MHVK, 22/1867, 1/3, str. 31—34; P. Radies, Die krainische Landschaft und das krainische Landtagswesen (bis 1748), i.ine Geschichtsstudie, Wien 1902 ; F. Komatar, Ein Beitrag zur Geschichte der krainischen Stän­ de, Laibacher Zeitung, 162/1907, 58, Str. 515—516, 59, str. 523, 60, str. 531, 61, str. 539, 62, str. 547; že УD opombi 12 navedeni deli F. Ahn, Die neue TürkenhilfOrdnung für Krain vom Jahre 1557, MMK, 18/1905, str. 205—206; F. Komatar, Die neue Türkenhilf Ordnung für Krain vom 1557, Laibacher Zei­ tung 2.—17. Jänner 1911 (ocena v Carnioli, 1911, str. 327) ; o obliki zemljiškega obdavčenja in s tem pridobitvi finančnega kontingenta dežele Kranjske razprava J. Polec, Svobodniki na Kranj­ skem, GMDS, 1936, str. 5—142 (predvsem drugo poglavje z naslovom Imenjska knjiga in svobod­ niki, str. 16—33) ; S. Vilfan, Davčni privolitvi Kranjske za leti 1523 in 1527 iu popis prebivalstva gospostva Gradac, ZC, 19/20, 1965/66, str. 219—233 — razprava se nanaša na našo temo le posred­ no, vendar pa nam daje uporabne, zelo zanimive rezultate; Gospodarska in družbena zgodovina ölovencev, II, Ljubljana 1980, passim; V. Simoniti, Doprinos Kranjske financiranju protuturske obrane u 16. stoljeću, v knjigi Vojna krajina (povijesni pregled, historiografija, rasprave), Za­ greb 1984, str. 207—213. a j t f ч 512 V. SIMONITI: HISTORIOGRAFIJA O TURSKIH VPADIH IN OBRAMBI čkem vojnem pozivu, o najemnikih pa več krajših prispevkov.25 V ta sklop sodi še položaj Uskokov in njihova vojaška vloga (glej opombo 18) ter vloga marto- lozov ob slovensko-hrvaški meji, ki je, razen omemb v literaturi, še popolnoma odprto vprašanje. Edini članek, ki naj bi, po naslovu sodeč, spregovoril o mar- tolozih, je napisal D. Trstenjak (Martolosi, Slovenski gospodar 4/1870, št. 17, str. 67). Toda v članku je, v nekaj vrstah povzeto po Valvasorju (Die Ehre, XII. Buch, str. 115), govora le o turških martolozih; sicer pa razpravlja, na Trste- njakov mitološki način, o nekem vpadu na Štajersko leta 1562. V tej razvejani obrambni organizaciji predstavlja poseben sklop protitur- ška obveščevalna služba. Centralno obveščevalno službo avstrijskih Habsbur- žanov predstavlja odlično delo J. Žontar, Obveščevalna služba in diplomacija avstrijskih Habsburžanov v boju proti Turkom v 16. stoletju, SAZU, Ljub­ ljana 1973. V knjigi nam avtor prikaže najpomembnejša obveščevalna centra, Benetke in Dubrovnik, od koder je dunajski dvor dobival vesti o situaciji v osmanskem cesarstvu, in delo enajstih dubrovniških obveščevalcev v 16. sto­ letju.26 Relativno malo je obdelana obveščevalna služba ob sami turški meji. Ta se je sicer oblikovala že v 15. stoletju in je imela nalogo obveščati o »mi- kro« situaciji v Bosni posamezne poveljnike na sami meji in v notranjeavstrij- skih deželah, obenem pa seveda tudi dvor na Dunaju in v Gradcu.27 V glavnem (zajeto literaturo) j e o tem pisal V. Simoniti, Sistem obveščanja pred turško nevarnostjo v 16. stoletju, Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 28/1980, str. 93—99.28 Obveščevalno funkcijo so imeli v 16. stoletju tudi že razni tiski (to so t. i. Novice — »Newe Zeytungen«, ki poročajo o raznih bojih, zmagah, turških grozovitostih, pa o notranjih turških razmerah, janičarskih uporih itd.), vendar je bila vloga teh tiskov predvsem propagandnega značaja.29 2 5 C. Prenner, Ueber die ständischen Gultpferde und die ehemalige Landesverwahrung in Krain, Carniolia, 1/1838, str. 142—143, 146—147, 175—176, 177—178, 181—182; H. Costa, Die ehemalige Stadtmiliz der Hauptstadt Laibach, Illyrisches Blatt, 30/1848, 26, str. 101—102; P. Radies, Gesch- ichee der Laibacher Schützengesellschaft, Blätter aus Krain, 6/1862, str. 20—28; A. Dimitz, Ur­ kundliches zur Geschichte des Schutzwesens in Krain, MHVK, 18/1863, 8, str. 51—52, 12, str. 99— 102; J. Parapat, Narodna obramba za časa turskih bojev, Zora, 4/1875, 5, str. 40—41, 8, str. 64—65; o oprostitvi obveznosti kmečkega poziva iz dela Notranjske, da gre ob turškem napadu v Silen- tabor, je napisal originalen prispevek z objavo vira A. Obreza, Ein kleiner Beitrag zur Gesch­ ichte der Türkeneinfälle in Krain, Archiv für Heimatkunde von F. Schumi, 2. Band, 1. Heft, Lai­ bach 1884, str. 40—41 ; P. Radies, Die ersten Garnisonen der k. u. k. Armee in Krain, Argo, H/1893, str. 5—10; I. Vrhovec, Vojskini ogledi ljubljanski (Stadtmusterung), IMK, 4/1894, str. 212—214 (dro­ ben prispevek govori sicer o vpoklicu meščanov leta 1635, vendar daje podatke o obleki, oboro­ žitvi, orožarni in samem sistemu vojske mest in trgov; o organizaciji in načinu kmečke obram­ be pred Turki je napisal poljuden članek M. Jeza, Kmečka obramba pred Turki, Razori, 4/1935— 1936, št. 2, str. 63—66; S.Vilfan, zgodovina neposrednih davkov in arestnega postopka v srednje­ veški Ljubljani, ZC, 6/7, 1952/53, str. 417—427 (o vojski na str. 422—423) ; isti, Koprski glavar Slo­ vanov v avstrijsko-beneški vojni 1506—1516, Kronika, 1954, str. 24—29; isti, Pes Marko, Slovenski etnograf, 1955; F. Tancik, Topništvo in njegov razvoj v Sloveniji, Ljubljana 1966 (rokopis v Na­ rodnem muzeju v Ljubljani) ; V. Simoniti, Organizacija obrambe pred Turki na ribniškem ob­ močju v 16. stoletju, Kronika, 30/1982, str. 101—109. 2 8 Glej še delo J. Zontar, Michael Cernović, Geheimagent Ferdinands I. und Maximilian II. und seine Berichterstattung, Mittheilungen des österreichischen Staatsarchivs, Bd. 24, Wien 1972, str. 169—222 — razprava predstavlja v nemščini objavljeno poglavje iz omenjene Zontarjeve knji­ ge. 2': Posebej za leto 1566 daje nove podatke o obveščanju že v prvi opombi omenjeno delo I. Voje, Problematika turskih provala u slovenačke zemlje i organizacija odbrane u 15. i 16. veku, Istorijski časopis, 25/26, Beograd 1979, str. 117—131. 2 8 Omenjamo še H. Noe, Kreidfeuer in Krain, Laibacher Zeitung, 106/1887, 148, str. 1251—1252, 149, str. 1259—1260; C. Prenner, Die Kreut -oder Kreuzfeuer und die Tabor in Krain, Carniolia, I/ 1838—1839, 60, str. 238—240, 61, Str. 243—244, 83, str. 330—331 ; I. Vrhovec, Iz domače zgodovine (o po­ šti), Ljubljanski Zvon, VIII, 1888, str. 652—662, 717—727; P. Radies, Die k. k. Post in Krain und ihre geschichtliche Entwicklung, Laibach 1896 — za 16. stoletje od str. 16—25; K. Strekelj, Dvoje glagoliških zapisov na obhodnem listu kranjskem iz leta 1556, CZN, H, 1905, str. 152—154 — opi­ sana pot sla (»listar«) deželnih stanov; A. Gaber, Skozi stoletja v našem novinarstvu (v knjigi Razstava slovenskega novinarstva v Ljubljani), Ljubljana 1937, str. 179—224; isti, Razstava sloven­ skega novinarstva, Kronika slovenskih mest, 5/1938, str. 26—35 (zlasti str. 30, 31) ; tega področja se dotika tudi diplomska naloga, ki jo je napisal A. Hozjan, Oblike prenosa vesti in poštne ko­ munikacije na slovenskem Štajerskem med leti 1500—1722 (tipkopis na oddelku za zgodovino Fi­ lozofske fakultete v Ljubljani), november 1987. 2 9 F. Ahn, Newe Zeytungen aus Johann Manneis Druckerpresse, Mittheilungen für Biblio­ thekwesen, 11/1898; o tem delu glej še F.Ahn, Eine »Newe Zeitung« über Hans von Lenković und den Rittmeister Lamberger, MMK, 17/1904, str. 147—150 ; isti, Eine »Newe Zeytung« aus Georg Widmanstetters Druckerpresse in Graz, Laibach betreffend, MMK, 1902, str. 71—75; isti, Eine für Krain wichtige »Türkenzeitung«, MMK, 18/1905, str. 75—78; F. Vatovec, Slovenski časnik (1557— 1843), Maribor 1951; B. Reisp, Mandelčevi ljubljanski tiski v knjižnici Narodnega muzeja v Ljub­ ljani, Kronika, 11/1963, str. 51—56; P. Simoniti, Lenart Mravlja = Leonardus Formica, slovenski tiskar v 16. stoletju, Kronika 23/1975, str. 45, 46 (prispevek daje literaturo o tiskarstvu od 15. do 17. stoletja); B. Reisp, Prva v Ljubljani tiskana knjiga (v: J.Dalmatin, Jezus Sirah — faks. iz- ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 4 513 V propagandno obliko boja proti »dednim sovražnikom krščanskega imena in sosednjim grozodejcem« štejemo tudi dela raznih protestantskih piscev, ki so se zelo razmahnila v 16. stoletju. Sem sodijo zlasti predgovori Primoža Tru­ barja k njegovim temeljnim delom ter nekatera njegova pisma in posvetila, kar vse je pomembno tudi kasneje v smislu kulturno-političnega in nacio- nalno-političnega vplivanja.30 V ukrepe za zaščito je sodilo utrjevanje gradov in mest. Zaradi vpadov v 15. stoletju so dobili nekateri kraji mestne pravice in s tem pravico do obzidja. Poleg knjig o gradovih na Slovenskem, ki pa se v zvezi z utrjevanjem pred turškimi napadi lahko le posredno uporabljajo,31 imamo sistematične]še študije o fortifikaciji, v glavnem izpod peres umetnostnih zgodovinarjev.32 Rezultate dosedanjih proučevanj o tej problematiki je v sintetični obliki podal I. Voje v razpravi z naslovom Utrjevanje slovenskih mest za obrambo pred turškimi na­ padi, ZC, 41, 1987, str. 473—492 (glej tudi op. 32). O taborih, to je utrdbah, ki so jih za lastno varnost pred Turki zgradili kmetje, je napisal študijo arhitekt P. Fister, Arhitektura slovenskih protiturških taborov, Ljubljana 1975, kljub obravnavi z vidika arhitekture tudi za zgodovinarje najcelovitejše delo.33 V zvezi s povezanostjo slovenskih in hrvaških dežel moramo omeniti, da je prišlo v 16. stoletju do močnejših gospodarskih in trgovskih povezav, saj so slovenske dežele preskrbovale Vojno krajino z živili, suknom in tudi z orožjem in smodnikom. To poglavje je v slovenski historiografiji povečini zanemarjeno. Omenjeno je v glavnem priložnostno v splošnih pregledih o tej problematiki in delno v preglednih razpravah F. Gestrina o trgovini.34 , daja) LJubljana 1974; isti. Prvi ljubljanski tiskar Janez Mandelc (Mannel. Manlius) 1575—1581 — prispevek tiskan v separatni obliki in v Situli 14/15, Ljubljana 1974; isti, Tiskarna Janeza Man- delca in leta 1578 tiskana pesem o zmagi Ivana Ferenbergerja nad Turki, Kronika, 23/1975. str. 81—87 — vsi prispevki B. Reispa govorijo tudi o letakih in njihovi vsebini, poleg tega pa dajejo literaturo o tiskih 16. stoletja na splošno in posebej za slovensko ozemHe. Med nropagando so­ dijo še članki: V. Steska, Turška jama pri Sv. Krištofu v Ljubljani. Kronika. 5/1938, str. 139. 140; H.Costa, Die Apfel-Canonade an der Türkenschanze am Ostermontage, Archiv für Geographie. Historie, Staats- und Kriegskunst. 9/1818. 68. Str. 268; isti članek še v Laibacher Wochenblatt, 12/ 1818. 14. str. 3—4: T.Elze. Historische Miszellen über Stadt und Land, MHVK. 19/1864. 10/11. str. 84—86 ; o tem običaju piše tudi I. Vrhovec. Zgodovina šentoetrške fare v Ljubljani. Zbornik znan­ stvenih in poučnih spisov Matice slovenske. Ljubljana 1903. str. 21—26 (navedeno že pod opombo 4), prav tako tudi J. Paraoat v navedeni monografiji o turških bojih; V. Steska, Plašč Hasana paše, Kronika. 4/1937, str. 220—222. 3 0 Slovenski protestantski pisci (druga dooolniena izdajal, Ljubljana 1966; M. Rupel. Primož Trubar, Ljubljana 1962 — kliub kasnejšim biografijam navajamo le to. ker je v znanstvenem pogledu nenresežena : J. Rajhman. Pisma Primoža Trubarla, SAZU, Ljubljana 1986; Z. Šmitek, Trubar in Turki, v zborniku Obdobla 6 z naslovom: 16. stoletje v slovenskem jeziku, kniiževno- sti in kulturi. Ljubljana 19R6. str. 159—169; P. Scherber. Primož Trubar, der Protestantismus und die Türken. Zum politischen und theologischen Hintergrund von Trubars letzter Reise in die Heimat, v zgoraj omenjenem zborniku Obdobja 6. str. 171—180. 3 1 I. Stooar. Razvoj srednjeveške grajske arhitekture na slovenskem Štajerskem. Ljubliana 1977: isti. Gradovi, graščine in dvorci na slovenskem Štajerskem, Ljubliana 1982; isti, Pregled grajskih stavb na slovenskem Štajerskem. Celjski zbornik 1985, Celje 1985, str. 177—217; M. Smo­ le, Graščine na nekdanjem Kranlskem. Ljubliana 1985. 3 2 J. Curk. Delež italijanskih gradbenikov na Štajerskem v 16. in 17. stoletju. Zbornik za umetnostno zgodovino, NV, 7/1965: isti. O utrjevanju slovenještajerskih mest v 16. stoletju. Kro­ nika, 30/1982, str. 5—11; isti. Urbano-gradbena in komunalna zgodovina Maribora. Kronika. 31/ 1983. str. 148—157: isti. Historični viri za urbano-gradbeno zgodovino Maribora. CZN. NV. 19/1983: isti. Urbano-građbena zgodovina sloveniebistriškega ozemlja (v zborniku 750 let. Zbornik občine Slovenske Bistrice I. Ljubliana 1983): od zgodovinarjev omenimo Braun. Laibach eine Festung wider die Türken, niyrisches Blatt, 1827, str. 97—99; F. Komatar. Das städtische Archiv in Lai­ bach (o utrjevanju v 15. stoletju). Jahresbericht der Oberrealschule in Laibach, 29. 1903/1904. Lai­ bach 1904. str. 28: I. Voje. Analiza načrtov Ljubljane iz 16. in 17. stoletja (v zborniku razprav Zgodovina Ljubljane — prispevki za monografijo), Ljubljana 1984. str. 140—154; isti. Zbirka pla­ nova krajiških utvrda iz Karlsruhea. v knjigi Vojna krajina (povijesni pregled. Historiografija, rasprave). Zagreb 1984. str. 259—274 (pri avtorju zadnjih dveh razprav gre za primerjalne študije načrtov mesta Ljubljane in utrdb v Vojni kraiini). 3 3 O odkritju novega tabora glej še A. Pleterski. Gradišče pri Goleku — protiturška utrdba s konca 15. stoletja. ZC. 34/1980, 3. str. 285—297: nakazovanje možnosti nadaljnje osvetlitve mesta in vloge taborov s postopki, ki jih razvija prostorska oziroma poselitvena arheologija glej B. SJaošak. Tabori v sistemu protiturške obrambe. Kronika 35. 1987. str. 143—146: poleg literature, ki io navaia v svoji studili P. Fister. pa omenjamo od starejših avtorjev še J. Leinmüller. Der Tabor zu Koschana. MHVK. 20/1865. str. 65—69: A. Dimitz. Archeologisches aus Gottschee. MHVK. 17/1862, 10. str. 84—86; Silertabor, IMK. 7/1897. 6. str. 204—205: kmetje so v taborih poleg hranjenja svojega premoženja tudi točili vino in trgovali ter prekupčevali ; J. Zontar, Nastanek gospodar­ ske in družbene problematike policijskih redov prve polovice 16. stoletja in dolnjeavstrijske de­ žele s posebnim ozirom na slovenske pokrajine. ZC. 10—11/1956—1957, str. 65. 66. 3 4 F. Gestrin, Trgovsko prometni položaj Novega mesta (od ustanovitve do konca 16. sto­ letja), Novo mesto 1365—1965, Maribor & Novo mesto 1969, str. 130—143; isti. Marginalije k Valen- čičevi razpravi o tovorništvu na Kranjskem. ZC. 36/1982, str. 347—354 (v tem polemičnem zapisu je govor bolj o preskrbi Vojne krajine — omenja številnost tovornih in vprežnih konj, ki so jih 514 V. SIMONITI: HISTORIOGRAFIJA O TURSKIH VPADIH IN OBRAMBI Med popolnoma neobdelana področja, ki bi nudila temeljitejšo podobo o obrambni organizaciji v slovenskih deželah, sodijo še vprašanja v zvezi z oro­ žarnami, kobilarnami in zdravstveno službo.35 Velik odmev so doživeli turški boji tudi v slovenskih ljudskih pesmih in umetni prozi. Za pisanje o tovrstni problematiki je dal pobudo v svojem knji­ ževnem programu F. Levstik.36 V zavzemanju za književno zvrst, ki bi bila naj­ bolj primerna za preprosto slovensko ljudstvo, pravi: »Dosti laže bi narejali povesti, ki jim velimo novele. Tu imamo dovolj gradiva, dovolj pravljic, zlasti iz turških bojev. Takrat so se obnašali Slovenci bolj samostojno kakor bodisi kadar koli poprej ali pozneje. Zato so pa tudi naše najlepše narodne pesmi iz one dobe. Ali vsa zgodovina teh časov pri nas leži še zdaj v celini. Dela je do­ sti, a moža ni, da bi se ga lotil.« Prisotnost ljudskih in umetnih pesmi37 med ljudstvom in ta književna usmeritev38 sta padli na plodna tla. Razvila se je tako imenovana turška povest.39 V njej pride do izraza nacionalno domoljubje, prežeto s krščansko moralo, do izraza pride domovinska ideologija.40 Ta mno­ žično popularna literatura v 19. in 20. stoletju pa dobi svojo zrelo stilno do­ gnano umetniško pripoved šele prav v zadnjem času.41 Vendar pa je našel ta motiv odmev tudi v satiri. V zgodbi Turki v Butalah je mladinski pisatelj F. Milčinski podal enega originalnih opisov slovenske omejenosti (butalske morali dajati kmetje) ; slovenske dežele so Imele od Vojne krajine ne samo varnost, ampak tudi gospodarske koristi. Na to nas opozarja pregledna razprava F. Gestrina, Gospodarstvo na Slo­ venskem in Vojna krajina, ZC, 40/1986, str. 413—421. 3 5 Originalne, vendar le orientacijske navedbe za 16. stoletje samo glede orožja in orožarn, sicer pa vsebinsko bogatejše za naslednja stoletja, daje prispevek I. Slokar, Izdelovanje orodja, strojev in orožja, orožarne in skladišča smodnika v Ljubljani, Kronika 8/1960, str. 174—183; glede konjereje in zdravstvene službe pa dajeta z obrambnega vidika za 16. stoletje le splošne infor­ macije deli: M.Dolenc, Lipica. Ljubljana 1980; P.Borisov, Od ranocelništva do začetkov moder­ ne kirurgije na Slovenskem. SAZU. Ljubljana 1977. 3 8 F.Levstik, Popotovanje od Litije do Čateža, LjubHana 1858; kaj je značilno za preteklost slovenskega naroda, je kratko označil že F. Prešeren : Obložile očetov razprtije / s Plpinovim so jarmom sužno ramo: / od tod samo krvavi punt poznamo, / boj Vitovca in ropanje Turčije. (Osmi sonet sonetnega venca). 3 7 Gregor Cremošnik. Naša vojaška narodna pesem, GMDS, 1939, str. 345—354; Slovenske na­ rodne pesmi, zbral Karol Strekelj, zv. 1 (pesmi pripovedne vsebine). Ljubljana 1895—1898; Slo­ venske ljudske pesmi (pripovedne pesmi), prva knjiga, (junaške in zgodovinske Desmi). Ljub­ Hana 1970: .T. Gruden. Zgodovina slovenskega naroda (Zgodovinski dogodki v narodnih Desmin in pripovedkah). 3. zvezek, Celovec 1913. str. 368—384; I. Grafenauer. Turki pred Dunajem. Slo­ venske narodne pesmi iz leta 1529 in 1683. Slavistična revija. 4/1951, str. 34—59: isti. Slovenske ljudske pesmi o Kralju Matjažu. Slovenski etnograf. 3/4. 1950Л951. str. 189—240: isti. Hrvatske inačice praobrazca balade »Krall Matlaž v turški leči«. Slovenski etnograf. 6/7. 1953/1954. str. 241—272: delno oride v poštev tudi delo P. Strmšek. Orožie v iugoslovanski narodni eoiki. Zbor­ nik za narodni život i običaie južnih Slavena XX/1.. JAZU. Zagreb 1921. Narodnim pesmim, ki so «lavile hlodovino Slovencev in njihove bole s Turki na se ie v obdoblu romantike nridru'iio tudi več umetnih — glej L. Krakar. Prepletanja. Llubljana 1978 (ooglavie Boli balkanskih naro­ dov s Turki in slovenska romantika, str. 109—1551 ; na tem mestu naštejmo še pesmi, ki jih ne uvrščamo med ljudske: P. Radies Ein Lobgesang auf die Schlacht von Sissek. Laibacher Zei­ tung. 102/1883. 272. str. 2308—2310: P. Wolsegger. Zur Geschichte der Stadt Gottschee bis zum Ja­ hre 1493 (obiava t>esmi von Türkenkrieg v kočevskem dialektuV Deutscher Kalender für Krain. 2/1.889. str. 53—64: A. Koblar. Troie slavosoevov na zmago ori Sisku. IMK. 10/1900. 4. str. 128—134: sem sodi š° f^vsimilirana objava oesmi o zmagi Ivana Ferenbergeria nad Turki leta 1578. ki io ie oblavil B. Reiso v Kroniki. 23. 1975. str. 81—87 (omenieno že pri ODombi 29). Omenjamo še dve Desmi katerim je osnova zgodovinski dogodek, bitka Dri Sisku. A. Aškerc je naDisal oesem Mea Kuloa v kateri si je soosodil zgodovinski dogodek za obravnavo oroblema (krščanske! morale: če storiš ffreh Podcenjuješ vero), boš zani tudi kaznovan. Pesniku J.Menartu na je dognd^k nomenil »nesniški izziv . . ., kako nanisati eosko oesnitev v naidosledneišem pomenu te besede, ne d i bi zašel v nrozaičnost in nezanimivost« — obiava oesmi z naslovom Bitka pri Sisku in avtorieva razlaga Sodobnost. XXXIV, št. 12. 1946. str. 1036—1094. 3 8 O tem knjižnem koncentu in drugih glej M.Kmecl. Od pridige do kriminalke, Ljubljana »» Problematiko tovrstne literature (z navedbo del) je obdelal M. Hladnik. Monorianska priDOvedna proza. Slavistična revija. 30/1982, 4. str. 390—414: isti, Pot slovenske zgodovinske ori- povedne nroze v 20. stoletju, XIX. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana 1983, str. 63—77 : sem sodi še mladinska novest (v dveh zvezkih) : J. SlaDŠak, Turki pred svetim Tilnom. Ljubljana 1910. 1915: (omenimo še kratko literarno zgodbo sicer neslovenskega avtorja, ki jo navajamo glede na tematiko) : F. Fissinger, Der Türkensprung, Carniolia, ГП, 1841. str. 21— 23, 25—261. Enako vlogo kot leposlovna so imela tudi glasbena dela. tako junaška igra s petjem in me­ lodramo ».Turan in Sofija ali Turki pri Sisku« J. Kukuljevića (napeve je zložil V. Valenta. in- strumentiral J. Schantl), ki je bila v Ljubljani uprizorjena leta 1872. glej D. Cvetko. Začetki slo­ venske odrske glasbe. Dokumenti Slovenskega gledališkega muzeja, tretja knjiga. Ljubljana 1967. str. 1"П: igra sama je bila v slovenski jezik prevedena in tiskana že leta 1850 (oglas za to delo v MHVK. str. 54) : ob tristoletnici zmage pri Sisku je A. Foerster »zložil iz narodnih pesmij .Kranjsko slavnostno koračnico'«, Ljubljanski zvon, ХШ. 1893. str. 445. 4 0 To poudarja tudi J. Parapat v uvodu dela o turških bojih, ko pravi, da domovino »bo- demo tem gorVeie ljubili, čim bolle poznamo njo in zgodovino njenih sinov«. LMS. 1871. str. 3. 4 1 Tu mislimo na delo. ki se le posredno dotika turških bojev v 15. stoletju: S. Vuga, Era­ zem Predjamški, 1—3, Ljubljana 1984 (druga izdaja). ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 4 515 zgodbe so izhajale od leta 1930 do 1932 v listu Naš rod t e r v mesečnikih Zika in Zadrugar, v knjižni obliki pa prvič leta 1949). Na koncu omenimo še zgodovinsko (politično) publicistiko, ki obravnava kot eno izmed faz slovenske zgodovine tudi »turško obdobje«. Tovrs tna l i tera­ t u r a naj bi imela funkcijo, dajati interpretaci jo nekega obdobja v zgodovin­ skem razvoju na s tvarni podlagi (pozitivnem znanju), oziroma naj bi ugotav­ ljala, kakšen je bil pomen obdobja v zgodovinskem razvoju. V e n d a r pa se ponavadi zrcali v t a k i h interpretaci jah določen političen interes (ideologija), zato s tvarna podlaga (pozitivno znanje) služi zgolj utemel jevanju tega interesa. S t e m postane razlaga enostranska in dobi le navidezno objektivnost, s tvarne podlage po postanejo nestvarne, pozitivno znanje pa neznanje. V našem pr i­ m e r u je tako izražen predvsem odnos med Slovenci (podložniki) in Nemci (fe­ vdalci) v času turškega pr i t i ska in nemška brezbrižnost za zaščitenost sloven­ skega kmeta . Ne glede na to, da le delno drži t rd i tev o prepuščenost i k m e t a s a m e m u sebi, je zmotna t u d i interpretaci ja, ki postavlja odnos na n a r o d n o osnovo. Odnos med krščanskim prebivalstvom t a k r a t opredeljuje socialni sta­ tus (podložnik : fevdalec) in ne n a r o d n a pripadnost, pa čeprav se ta pokriva s socialnim statusom. 4 2 Posledice tur šk ih vpadov in prisotnost t u r š k e problemat ike v omenjeni raznovrstni l i te ra tur i so sooblikovale v zavesti slovenskega prebivalstva po­ dobo o »Turkih« kot o zaostalem prebivals tvu na nizki civilizacijski stopnji, ki je bilo po svojih hotenjih in čustvovanju s lovenskemu prebivalstvu, težečemu v zahodnoevropski k u l t u r n i prostor, tu je in sovražno. Obenem so Slovenci v 19. stoletju, s to razvito prot i turško tradicijo, s impatizirali z vsakim p r o t i t u r - škim uporom ali prot i turško vojno t e r obsojali zunanjo politiko vsake evrop­ ske države, ki se je postavljala na t u r š k o s t ran in skušala ohranjat i tur ško oblast na jugovzhodu Evrope. 4 3 Beseda »Turek« se je z različnimi epitetoni uveljavila kot kletvica ali kot ime za človeka, do katerega ne izražamo naklo­ njenosti; v polit ičnem žargonu pa je dobil izraz »krvoločni Turek« tudi raz­ redni prizvok in je pomenil lahko tudi domačo izkoriščevalsko gospodo. 4 4 Z u s a m m e n f a s s u n g SLOWENISCHE HISTORIOGRAPHIE ÜBER DIE TÜRKENEINFÄLLE UND DIE ENTSPRECHENDEN ABWEHRMAßNAHMEN Vasko Simoniti Sowohl slowenische als auch andere Historiker zeigten bereits sehr früh Inte­ resse für die Probleme der Türkeneinfälle und der entsprechenden Abwehrmaß­ nahmen. Wir können behaupten, daß kaum ein Buch oder eine Abhandlung über die slowenische Geschichte des 15. und des 16. Jahrhunderts dieser Problematik aus­ weicht. Neben dem Anführen jugoslawischer und ausländischer Bibliographien ver- 42 Tako interpretacijo zasledimo delno pri D. Lončar, Socijalna zgodovina Slovencev — ob­ javljeno v knjigi L. Niederle, Slovanski svet, Ljubljana 1911, str. 177—244 (o pomenu turških vpa­ dov, str. 199—204) ; prevedeno tudi v angleščino The Slovenes : A Social history (From the Ear­ liest Times to 1910). Cleveland. Ohio. American Jugoslav Printing & Publishing Co. 1939 (o po­ menu turških vpadov, str. 26—30) : bolj pa je to prisotno v delu E. Kardelj (Sperans), Razvoj slo­ venskega narodnega vprašanja, Ljubljana 1970 (tretja izdaja), str. 197—198. Na tem mestu ome­ njamo še delo J. Javoršek, Kako je mogoče, Maribor 1978 (tretja izdaja), ki ga na kakšno drugo mesto ne moremo uvrstiti, se pa tudi dotika te problematike v zgoraj navedenem smislu, le da v tej esejistično izpovedni prozi romantično pojasnjevanje obdobja turških bojev ne presega razmišljanja druge polovice 19. stoletja, str. 145—147. 4 3 V. Melik. Zgodovinska tradicija pri Slovencih v drugi polovici 19. stoletja, XIX. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana 1983, str. 211—222: P. Luković. Slovenci i bu­ garski aprilski ustanak protiv Turske 1876. godine, ZC. 40. št. 1—2, 1986, str. 15—83; V. Melik, Slo­ venski tisk o balkanskih problemih 70-tih in 80-tih let 19. stoletja, ZC. 1986, str. 451—454. 44 Slovenska kmečka stranka v dvajsetih letih 20. stoletja s tem izrazom označuje predstav­ nike velekapitala. M. Pivec. Programi političnih strank in statistika volitev, razprava v knjigi : Slovenci v desetletiu 1918—192R. Zbornik razprav in kulturne, gospodarske in politične zgodovine, uredil Josip Mal, Ljubljana 1928, str. 364. 516 V. S I M O N I T I : HISTORIOGRAFIJA O T U R S K I H VPADIH IN OBRAMBI sucht der Beitrag auch eine möglichst vollkommene Literaturübersicht zu liefern, die dieser Problematik in Slowenien gewidmet ist. Im Beitrag wird die Literatur über die Organisation der Türkenabwehr nach einzelnen Komplexen, wie sie von den militä­ rischen Organisationen seinerzeit festgelegt wurden, behandelt und ausgewertet. Der Beitrag erfaßt auch die historische (politische) Publizistik, in der die »Türkenzeit« als eine Phase der slowenischen Geschichte erörtert wird, sowie das Echo, das die Kämpfe mit den Türken in den slowenischen Volksliedern und der Kunstprosa ge­ funden haben. ZBIRKA ZGODOVINSKEGA ČASOPISA Na upravi Zgodovinskega časopisa (YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, tel. (061)332 611, int. 210) lahko naročite naslednje zvezke knjižne zbirke ZC: 1. Edvard Kardelj-Sperans in slovensko zgodovinopisje. Ljubljana 1980, 44 strani. — 4000 din Zbornik objavlja predvsem gradivo z izrednega občnega zbora Zgodo­ vinskega društva za Slovenijo (2. marca 1979) ob štiridesetletni« izida knjige Edvarda Kardelja-Speransa »Razvoj slovenskega narodnega vpra­ šanja«. Gradivo je izšlo* kot separatni odtis iz »Zgodovinskega časopisa«, št. 4/1979. 2. Franc Sebjanič: Šolnik in domoljub Adam Farkaš (1730—1786). Ljub­ ljana 1982, 24 strani. — 2800 din Razprava o doslej skoraj nepoznanem zaslužnem prekmurskem prote­ stantskem učenjaku in rektorju šopronskega liceja je izšla kot separatna publikacija — ponatis iz »Zgodovinskega časopisa«, št. 1-2/1981. 3. Zgodovina denarstva in bančništva na Slovenskem. Posvetovanje ob štiridesetletnici Denarnega zavoda Slovenije, Ljubljana, 11. in 12. decem­ bra 1984. Ljubljana 1987, 134 strani. — 12.000 din Zbornik objavlja 15 razprav o denarstvu, bančništvu, zaslužkih, cenah in življenjskih stroških na Slovenskem od antike do obdobja po drugi sve­ tovni vojni. Večina razprav je bila objavljenih v »Zgodovinskem časo­ pisu« od številke 3/1984 do 4/1986; novo je v zborniku med drugim tudi slikovno gradivo. 4. Dušan Kos: Bela krajina v poznem srednjem veku. Ljubljana 1987, 76 strani. — 8000 din Razprava o srednjeveški zgodovini Bele krajine (politične, upravne, cer­ kvene razmere, plemstvo, gospostva, mesta, agrarna kolonizacija). Sepa­ ratna publikacija — ponatis iz »Zgodovinskega časopisa«, št. 2 in 3/1987. 5. Janez Cvirn: Boj za Celje. Politična orientacija celjskega nemštva 1861—1907. Ljubljana 1988, 88 strani. — 8000 din Na podlagi nemških virov je avtor prikazal postopen prehod celjskih Nemcev od liberalne, v nacionalnem oziru manj napadalne politike do narodnostnega radikalizma, vsenemštva, antisemitizma in poudarjanja superiornosti arijske rase, ki so prevladali v desetletju pred 1. svetovno vojno. Za člane slovenskih zgodovinskih in muzejskih društev ter za študente veljajo običajni popusti.