19 44
«
i •
v

-fS«
m«
OB
w
? rT^n
RDE


i**

Dne 23.februarja praznuje Rdeča Armada 261«-
tnico svojega obstoja. Na ta veliki dan slavimo
rojstvo sovjetske Rdeče Armade, ki so si jo v le
tu 1918. ustvarili Sovjeti pod vodstvom Komuni-
stične Partije boljševikov.
Rdeča Armada, dete sovjetskega naroda,je zra
sla iz ljudstva "in se tudi bori za ljudstvo in
njegove interese. Delavsko kmečka armada pa se ne
bori samo za pravice sovjetskih narodov,ampak tu
di za pravice vseh zatiranih svobodoljubnih naro
dov sveta. Ona je tista, ki nam je največja opo-
ra in svetel vzgled v naši narodno-osvobodilni -
borbi. Po hrabrem vzgledu in primeru herojstvana
še bratske slovanske Rusije stopamo tudi mi v zad
njo fazo naše borbe.
In ob proslavi tega velikega dne vse primor-
sk a, Žene obljubljamo in zagotavljamo, da bomo vz
gajale svoje sinove po svetlem zgledu naših hra-
brih rdeče-armejcev.
Naj Živi veliki voditelj vseh slovanskih na-
rodov in maršal Rdeče Armade tovariš S TA L IN!
Naj Živi nepremagljiva RDEČA A.RTIA-
D A , ki prinaša svobodo vsem zatiranim in izko-
riščanim!
VTISI
6 prve iokrajinske konference s p ž z
za primorsko
\
Drugega februarja so prvič v zgodovini zboro
vale zastopnice antifašistk cele Primorske. Pri-
šle so žene od povsod; iz Slovenske Benečije,Vi-
pavske, Goriške, Trsta, Tolmina, Istre, Brkinov,
in ICrasa. Vse srečne in zadovoljne so bile, saj so
prvič v svojeiu življenju imele priliko povedati ii
izkazati vso ljubezen ter zaupanje do naroda in do
svojega narodnega vodstva.
Vsem,'ki so se^udeležili, je zapustila mogoč-
ne vtise. Skozi usta stotine delegatk je govorila
Primorska, 25 let teptana in poniževana od barbar
skega fašizma. Irimorska, ki .je bila 25 let boj
za gol narodni obstoj, za ohranitev materinega je
zika. Primorska, ki se je s vsem srcem oklenila
naše narodno-osvobodilne borbe, v kateri vidi edi
no jamstvo za svojo svobodo in svobodo vsega slo-
venskega naroda.
In. naše žene so največ trpele pod barbarskim
zatiranjem tujca. Fajbolj so občutile narodno in
pi socialno zatiranje. 2 bolestjo so sleded o>kako
so jim fašisti trgali iz naročja obroke in jih o-
blačili v svoje fašistične uniforme, kako je pro-
padal dom in kako so fašisti stezali roke po 3I0 -
venski zemlji, In niti za trenutek se niso prene-
hale boriti, niti za trenutek niso omahovale.
Vsa ta borbenost, vse hrepenenje po svobodnem
življenju je prišlo do izraza na tej konferenci,ki
je izzvenela kot mogočen poziv vsea poštenim slo-
venskim materam in ženam5 ki mogoče še stojijo cb
strani, da podpro našo pravično in junaško narod-
no osvobodilno borbo, ter kot obsodba in preklet-
stvo vsem tistim, ki 3toje ali se bore na strani
sovražnika. Iz izpovedi primorskih mater je priha
jala na dan vsa ljubezen, ki jo goji do naše • na-
rodne vojske in do njenega velikega voditelja mar
iala tovariša Tita. Izrazile so vso svojo hva
ležnost naši narodni vojski, ki je s svojimi žr-
\vami dosegla, da je danes Primorska s Slovensko
Benečijo in Istro del nove Jugoslavije. Vzkliki:
■'Živela naša vojska!", "Živel tovariš Tito I",
;-i se niso hoteli poleči in bili so jasen dokaz,
" ako primorsko ljudstvo ljubi svojo vojsko in svo
ega velikega voditelja, ki je poosebljen izraz
aše velike narodno-osvobodilne borbe.
Ob enem so izrekle svojo veliko hvaležnost Sov
eteki Zvezi, ki daje mogočno podporo naši borbi.
b sem, da njena s slavo ovenčana Bdeča Aririada za-
daja hitlerjevs.kim tolpam smrtne udarce in Jih go
ni proti zapadu, približuje dan končne osvoboditve
za vse zasužnjene narode. Navdušenega vzklikanja:
"živela Rdeča Armada "Živel tovariš Stalin!"/ni
hotelo biti ne konca ne kraja.
Irimors}-:e uatere 30 s ponosom pripovedovale o
svojih padlih sinovih in možeh, Ml a le žene so sa-
mozavestno govorile o svojih dragih, ki so padli
za domovino kot junaki. Ponosno in veličastno je
spregovorila mati "Junakinja" o svojih dveh padlih
sinovih. Iz njenih besed je izzvenela zavest, da
so Žrtve naših najdražjih -prinesle in prinašajo ve
like sadove za naš narod.
Veliko zaupanje so izrazile vodstvu na^SdovJu
goslavije, AVKOJ-u in našemu narodnemu vodstvu., Iz
vršnemu odboru Giy v katerih vidijo jamstvo za
srečnejšo bodočnost slovenskega naroda in vseh na
rodov Jugoslavije v novi, federativni,svobodni,Ju
gosl&v^ji, zgrajeni na bratstvu in enakopravnosti
vseh njenih narodov.
Izrazile so evojo hvaležnost Centralnemu komi
"etu Komunistične Partije o v eni je, brez katere
bi ne bilo veličastne borbe slovenskega naroda za
svobodo in srečnejše življenje. E?S je bila edina
zmožna v najtežjih 'srenutkih slovenskega naroda
povezati ves slovenski narod v Osvobodilno fronto
in ga povesti v.borbo proti okupatorju. Zomonisti
so bili in 30 najboljši in najpozrtvovalnej si bor
ci v vrstah na.se narodno-osvobodilne borbe. £no-
^lasno so izrekle svoje zaupanje in priznanje XP
kot voditeljici narodno-c^svobodilne borbe.
Pripovedovale so o svojem upanju, da bo prine
sla Primorski rešitev biv&a. Jugosl.avi j a. T o da v a-
prilu 1941. as je do	pokazala vsa gniloba -
nekdanja jugoslovans vlade, ki je narod v naj-
težjih trenutkih ^pustila in odšla na varno. Iz
grl vseh navz o čil:, t ena • j e zadonela enoglasno ob-
sodba jugoslovanske begunske vlade s kraljem Pe-
trom II. na čelu. "Oni so tisti, ki so nas izkori
ččali, prodali in zanetili bratomorno klanje", je
odmevalo po dvorani. Postavile so zahtevo, da za-
vftaniki priznajo naso novo vlado s tovarišem Ti-
tom na Čelu, ter obsodijo izdajalsko begunsko vla
do in kralja Petra.
Z ogorčenjem so obsodile Miha j lovila in njego
ve Četnike in z zaničevanjem in gnusom, so govori-
le o Rupniku in njegovih švabobrancih, ki pomaga-
jo Hitlerju uničevati naš narod. Vse delegatke so
bile globoko pretresene, ko je neka tovarišica pri
povedovala o grozotah, ki jih počenj&io Nemci skup
no z izdajalskimi Švabobranci v Ljubljani. Noč za
nočjo vozijo ljudi v zapore. Žene pošiljajo v Ber-
lin, moške pa v Dachau, ki ga imenujejo večni o-
genj slovanstva. V tem taborišču noč in dan gori
krematorij in sprejema vase Žrtve.
Delegatke so se zaklele, da ne bodo dopustile,
da bi domobranci razbili narodno enetapst na Pri-
morskem. V današnji borbi, ko divja po vsem svetu
boj proti suženjstvu in tirans* tvu, je mesto vsa-
kega poštenega Slovenca v Narodno-osvobodilni voj
ski. Z ogorčenjem so obsodile ne samo Švabobrance,
ampak tudi "sredince", ki stoje ob strani v tej o
svobodilni borbi.
Izjavile so, da se ne smemo zanašati, da nas
bodo	osvobodili. Dobro se moramo zavedat:Lda
je edino oborožena borba pod vodstvom maršala Ti-
ta edina pravilna pot slovenskega naroda in vseh
narodov Jugoslavije.
•j Pozvale so vse matere in žene, naj z vsemi si
lami podpro mobilizacijo v narodno vojsko in naj
pošljejo svoje sinove in može v partizane.Izrazi-
le so svojo pripravljenost, prevzeti na svoja ra-
mena vso težo dela v zaledju, samo da bo lahko šlo
Čim več moških v partizane. V dvorani so zadoneli
enoglasni klici:"Vsi v partizane, vse za partiza-
ne!"
Za vse prisotne bo ostala ta prvavkonferenca
primorskih žena in deklet nepozabna. Čutile smo,da
se uveljavljajo žene z vso silo v političnem živ-
ljenju svojega naroda. Prvič v zgodovini so pri-
morske žene govorile o političnih smernicah in raz
pravljale o svoji usodi in o usodi vsega naroda ,
ter so pri tem pokazale vso svojo zrelost.Pokaza-
4
le so, da se zavedajo svo.je enakopravnosti,Ivi jim
jo je prinesla narodna osvobodilna borba sloven-
skega naroda. Dokazale so, da sovedne tega zaupa
nja in da so tudi sposobne doprinesti velik del k
današnji borbi slovenskega naroda in k bodoči iž~
gradnji svobodne slovenske domovine.
Eatja.
POTEK KOHf EREHCE
Od vseh strani, [primorske zemlje so se zgrnile
zastopnice naših boiN-.snih žena in deklet v prvo
Pokrajinsko konferenco. Člar-ice SPŽZ, ki so i^rihi
tele iz bližnjih vasi, slq skupaj z delegatkami na
polnile do zadnjega kotička prostorno dvorano, ki
je bila ža to priliko okrašena z zelenjem, med ka
terim so se prep letali trakovi slovenske troboj-
nice. Na pročelju s? visele slovenska, jugoslovan
ska in ruska zastava, slika našega maršala in vo-
ditelja tovariša Tita in slika voditelja vseh za-'
tiranih narodov tovariša Stalina. Po stenah so se
brali napisi: Živel tovariš Tito, Naj živi tovariš
Stalin, Živela NOVJ, Živela nepremagljiva Rdeča -
Armada, Živela nača nova vlada, Živela AFŽ, Žive-
la SPŽZ itd.
OTVORITEV ZBOROVANJA
Ob 10.uri se je pričelo zborovanje. Naši bor-
ci so razvili zastavo in po dvorani je zadonelomo
goeno in slovesno:"Naprej, zastava Slave...". Kad
20 let je ta pesem snula v srcih primorske žene,
nad 20 let ni smela glasno preko, ustnic. Dne 2.Te
bruarja se je razlila po dvorani. Njeni zvoki so
božali in izvabljali solze sreče in zmagoslavja.
Tovarišica Nataša, članica Pokrajinskega d-
bora SPŽZza Primorsko je otvorila prvo Pckrajiniro
konferenco slovenskih žena in deklet na Primorškoa
in povdariia ta edinstveni trenutek, ker se nikdar
do tedaj še niso zbrale slovenske primorske žen^,
da bi razpravljale o svoji in svojih otrok usodi
in o usodi vse^a naroda.
Pozdravila je vse navzoče, v prvi vrsti tova-
:išico Angelo, predsednico Glavnega odbora SPŽZ
Slovenijo, iti tovarišico Heleno, Članico Glav-
nega odbora SPŽ2 za Slovenijo. Po dvorani je zado
nel vzklik:"Živel Glavni odbor!" Nato je pozdra-
vila tovariša Vilfana, podpredsednika Narodno-o -
svobodilnega odbora (Pokrajinskega odbora 0? za »
Primorsko Slovenijo) in člana Pokrajinskega komi-
te ca KPS za Primorsko. Sledilo je viharno vzklika
nje Pokrajinskemu NOC, PK-ju in tovarišu Vilfanu.
Pozdravila je tovariša Damijana, sekretarja pover
jeništva Piv ZKUL za Primorsko. V dvorani se je dvi
gnilo vzklikanje: "Živela primorska mladina!"
Nato je tovarišica podala besedo tovariŠiciAn
geli, ki je v imenu Glavnega odbora SPŽZ najprisr
čneje pozdravila vse zborovalke in jim želela o-
bilo uspeha pri njihovem delu. Prinesla je borbe-
ne pozdrave žena z onstran bivše državne meje pri
morskim ženam. Rekla je'."2ene onkraj starih meja
vemo, da ste bile ve tiste, ki ste ohranile slo-
venski jezik. S svojo borbo ste preprečile vse na
L:lepe italijanskih fašistov, da bi iztrebili slo-
venstvo v tej naši prelepi deželi. Vem, da bodete
znale tudi v bodoče čuvati enotnost slovenskega m
reda in enotnost narodov Jugoslavije, kot je naro
čil tovsriš Tito (burni vzkliki:"živel tovariš Ti
to!'1). Cn je jostavil temelj za novo Jugoslavijo.
Vzkliki:"Živela nova Jugoslavija!" Vaša božična
akcija, s katero ste pripravile 20.000 paketov na
šim borcem, zgovorno priča o veliki ljubezni, ki
jo gojice do naše vojske.
Zahvaljujemo se vsem primorskim ženam za vso
pomoč, ki so jo nudile našim internirancem, ko so
se vsi onemogli vračali is Gonarsa in drugih ta-
borišč.
7 imenu Centralnega odbora AFŽ vam prinašam
pozdrave tovarišic i:.' Hrvatske, Bosne, Črne gore
in ^lacedonije. Vzkliki:"Živele naše sestre z juga!"
Tovariš tito je dejal, da je ponosen na delo, ki
ga vrše naše žene. Jie žene moramo biti desna roka
naži vojski in naši narodni oblasti. Je matere,ki
Si o s t-; s a-"o redile otroke, bomo podpirale našo
vojsko, ki je jamstvo za-srečnejše bodočnost načui
otrok.
Tovariši ca Nataša se je toplo zahvalila za i-
skrene besede in podala besedo tovarišu Vilfanu.
POZDRAVNI GOVOR
TOVARIŠA VILFANA
Tovariš Vilfan je prinesel borbene pozdrave
Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora in Po-
krajinskega komiteta EPS za Primorsko Slovenski
protifašistični ženski zvezi in Čestitke k njene-
mu delu, z željo, da bi dosegla v bodoče še večje
uspehe. Rekel je, da Če ne bi bilo sodelovanja že
na in deklet, ne bi bili tam, kjer smo, ne bi bi-
li na pragu svobode.
Ve žene in dekleta ste se izkazale-povsod.Pol
no je tistega drobnega dela, ki ste ga ve izvrši-
le. Spominjam se samo vaše božične akcije in mi-
slim, da pravilno tolmačim misli naše vojske, če
vam izrečem v njenem imenu še enkrat zahvalo.(Vz-
kliki : "Živela naša hrabra vojska S " 'Živeli na^L par-
tizani:") Ve^steber političnega dela. Če • "•idem na
zborovanje in vidim na nj m večino žena in deklet,
vem, da bo zborovanje dobro uspelo. Žene niso ni-
kdar krenile s poti borbe, ki jo je začrtal Izvrš
ni odbor. (Burni vzkliki:"Živel Izvršni odbor i")
Uatere, ve ste dale karyimate najdražjega. Dale
ste svoje sinove v partizane, .,'arsikateri izmec. o
nih je žrtvoval svoje življenje za svobodo naše
domovine. Gonili so vas po ječah, mučili so vas .
Tudi marsikatera od vas nas je za vedno zapustila
Spominjam se tistih deklet, ki so prišle ukažeJ^ine
v politično šol o 3 pa se je našel nekdo, ki je pri
peljal zločinske morilce (vzkliki:"Smrt izdajal -
čemi")
Eno moramo prise 'i: za tiste, ki podpirajo o-
kupatorja in njegove bande? ki so krivi smrti naj
boljših, za tiste nič drugega kakor smrti
Vem, da ste se odloČile, da boste vzdržale v
tej borbi do konca. Vendar si želite, da bi bilo
kmalu konec in se sprašujete, kako je na fronti.
Tam na vzhodu zmaguje Rdeča Armada pod vodstvom to
variša Stalina (viharno vzklikanje Rdeči Armadi in
tovarišu Stalinu) bliža se Estoniji in Balkanu in
s tem tudi nam. Dne 23. februarja bo praznovala -
svojo 26.letnico, če bi je ne bilo, bi tudi mi še
dolgo Čakali svobodo. -Njej se imamo zahvaliti, da
s« j bližamo. Naj ne bo vrha, kjer bi ta dan ne
goreli kresovi, naj ne bo kraja, kjer bi ne bili
napisi hvaležnosti, kjer bi ne proslavljali tega
dne na dostoje način (vzkliki:"Bomo!").
Ve poznate sklepe AVN0J-a<> ki je dok$nčnt> po-
trdil, da bo naš& sveta zemlja pripadla v$amo in e
dino Jugoslaviji. Ce bi še kdaj hctel kak tujec
preko naših meja bodo stali za mejo vsi Slovepci
in vsi Slovani, tja do Vladivostoka. AVNr/ je po-
stavil novo vlado, kateri načeljuje tovariš Tito,
ki že tretje leto vodi borbo proti okupatorju. In
prav mi Slovenci smo predlagali, da se podeli to-
varišu Titu naslov maršala (burno vzklikanje:"Ži-
vel maršal Tito!"). Begunska vlada je organizira-
la bratomorno vojno, ki pomaga okupatorju. V našo
novo Jugoslavijo ti ljudje nimajo dostopa. In to
vlado je organiziral kralj Peter(vzkliki: "Dol z
n j im!").
Prihajam s predlogi in nasveti za nadaljno de
lo. Treba je, da prevzamete nase častno odgovor -
nost v našem javnem, življenju. Tako malo tovarisic
je v terenskih odborih. Lloral* bi biti v gospodar
skih komisijah, roditeljskih svetih in vsej javni
upravi. Zavedati se morate, da ste enakopravne v
borbi. Če boste v njej sodelovale, bomo z lahkoto
premagali težave, ki nas ločijo od končnega cilja.
Sedaj boste pretresale svoje delo in naredile na-
črt za bodočnost. Ve,- slovenske matere in žene sfce
vir življenja slovenskega naroda. IZo gradimo Slo-
venci svoj narodni dom, stopa v ospredje Slovenka
žena, ki postaja enakopravna svojemu moškemu to-
varišu. Odpira se ji pot svobode. Štrli bomo fasi
zem, ki je nas primorske Slovence tlačil 25 let
in s tem bomo štrli tudi tistega, ki je izrabljal
ženo in jo najbolj zapostavljal. Naj živi sloven-
8
ska ž ena j- na^zves tejSa pob orni ca nove Jugoslavije!
Taj živi mcgne, trdna Jugoslavija! (i-urno in dolgo
trajno vz-klikanje in ploskanje.; -. .-.;... :
Tople in iskrene so "bile besede tov. Vilfana.
"Prišle so iz srca in segle naravnost v srce.
Tovariši ca Nataša se mu j.e • sahvalila zanje in
podala besedo tov. Damjanu, ki je najprej pozdra-
vil v imenu mladine zborovanje žena in deklet. V
svojem govoru je poveličeval primorsko mater, ka-
tera je rešila otrokom slovanski jezik, katera je
vzgojila mladino, da z lahkoto prenaša žrtve, ki
jih terja danes naša narodno-osvobodilna borba.
Propadla je vsa tista trhla fašistična stavba, ki
je zastrupljala našo mladine) in propadlo bo vse,
kar nima v narodu korenin. Čim večje bo naše sode
lovanje v borbi, tem bližje bo svoboda. Zato na
delo za pomoč naši vojski!
Ko je tovariš Damjan končal svoj govor, se mu
je tovarišica Nataša zahvalila in podala besedo
tovarišici ICatji, katera je dala podrobno poroči-
lo o dosedanjem delu.
Podala je razvoj ženskega gibanja v bivši Ju-
goslaviji in razvoj organizacije SPŽZ v Sloveniji.
Konkretno za Primorsko pa je navedla njene uspehe
in izrekla izrecno pohvalo tovarišicam iz Brkin,
I!rasa in Pivke. Na osnovi še doseženih uspehov je
pozvala vse borben Primorke na še večjo delavnost
in pomoč naši narcIni oblasti ter naši vojski.
Njenemu poročilu so sledili viharni vzkliki na
ši partizanski vojski, Protifašistični ženski zve
zi, Tatji Pejnovič, predsednici AFŽ in prvemu kon
gresu SPŽZ za Primorsko.
S tem je bil dopoldanski program končan.
Popoldne se je zborovanje nadaljevalo. Politi
čni referat je podala tovarišica Angela., predsed-
nica Glavnega odbora SPŽZ za Slovenijo.
REFERAT' TOVARIŠICE ANGELE
"Tovarišice primorske Slovenke! Prvič v zgodo
vini bo&te lahko danes izrazile svoje narodno pre
pričanje in obsodile vse, kar je krivo vašemu 25
S
letnemu trpljenju. V- nes smo vse Slovenke prvič v
zgodovini slovenskega naroda enakopravne. Prvim
partizanskim edinicam, ki so organizirale pcve par
tizane na Primorskem, se moramo zahvaliti, da se
je podrla meja, ki nas je ločila 25 let, in da 1 ah
ko zboruj erio.
Žene onstran starih meja smo vedno razumele mr
šo bol, vaše trpljenje, v katero vas je pahnil fa
šizem, ki vam je j:;mal sinove za svoje osvajalne
boje v Abesiniji in Španiji in končno za rusko
fronto« Ve ste pričakovale rešitve od stare Jugo-
slavije. Ivle pa smo vedele, da vas ona ne more re-
šiti, ker njena vojska ni bila ljudska, temveč voj
ska petokolonskih generalov kakor je Rupnik.Njeni
voditelji so hujskali narode drugega proti druge-
mu in ko je prišla vojna vihra, so njene narode -
prodali."
Očrtala nam .je vso gnilobo razmer, ki je bila
v Jugoslaviji in borbo Komunistične Partije proti
fašizmu, ki si je utiral pot v Jugoslavij >.Prišlo
je do napada hitlerjevske Nemčije na Jugoslavijo.
Radi izdaje generalov in politikov je Jugoslavija
v ne: aj dneh propadla. Okupacija, ki je sledila ,
nam je prinesla trpljenje, prinesla nam je pa tu-
di narodno-osvobodilno borbo. V tistih težkih dne
vih je Komunistična Partija Slovenije dala pobudo
za ustanovitev ' svobodilne fronte.V narodno-osvo-
bodilnem boju sd deluje v polni meri tudi žena.Že-
na se bori kot borka, bolničarka in politična de-
lavka ob rami svojega moškega tovariša in postaja
z njim enakopravna.
Leta 1941- sta bili pred nami dve poti: pot
časti in pot hlapčevstva. Če bi sprejeli drugo,bi
naši sinovi krvaveli na ruskem bojišču za tuje in
terese. Slovenske žene so to razumele do dna. Z
vsemi močmi so podprle partizanstvo,v katerem je
naša rešitev. Tovarišica Angela je orisala nasta-
nek naših partizanskih edinic, ki so zrasle v mo-
gočno Narodno-osvobodilno vojsko. Pokazala je na
klaverno ponašanje Hitlerjevih pomočnikov:bele in
plave garde, ki so krivi, da je na tisoče naših
domov po&ganih, da je na tisoče naših ljudi trpe-
li 0
lo in še trpi v taboriščih. Jamstvo, da vse trp" -
Ijenje in vsa prelita kri ne "bo zastonj, so skle-
pi AvITOJ-a, lani novembra meseca. Tovarišica Ange
la nam je podala kratko a jasno si4ko o pomenu na
še nove jugoslovanske vlade ped vodstvom maršala
Tita, ki bo znala očuvati vse pridobitve triletne
narodno osvobodilne borbe narodov Jugoslavije.
Tovarišica Angela je končala svo: referat z
izrazi občudovanja.za slavne zmage Raeče Armade ii
za požrtvovalno delo naših ruskih ses;ra. "Sioven
ske žene bomo sledile vzgledu ruskih ~ena« Delale
bomo za našo vojsko, Živele bomo le z? naše osvo-
boj enje."
Hjen govor so neprestano prekinjali vzkliki? i
ploskanje tovarišic. Vzklikale so naši vojski,AV-
ROJ-u, tovarišu Titu, Komunistični Partiji Slove-
nije, Centralnemu komitetu KPS in njegovemu sekre
tarju tov. Luki; z nepopisnim navdušenjem so pa
prekinjale govornico, ko je govorila o borbah in
zmagah Rdeče Armade z vzklikom tovarišu Stalinu ,
Sovjetski Rusiji, Rdeči Armadi in ruskim sestram.
Po govoru je sledilo vihamo ploskanje, vedno no-
vi in rovi vzkliki so se trgali iz prs zborovalk.
Zdelo se je, da jim ne bo konca.
Ko se je dvorana počasi pomirila, je tovar:'.ši
ca ftataša otvorila debato.
K debati se je oglasilo 28 tovarišic. Ni pa
bila to navadna debata, kot je običajno pri takih
zborovanjih. Bile so navdušene in pretresljive iz
povedi tovarišic o trpljenju in o borbi vsega na-
roda. Govorilo je njihovo srce, do kraja predano
naši narodno-osvobodilni borbi. Te izpovedi so pri
klicale vsem navzočim solze v oči« (Prizore iz de
bate bomo objavili v prihodnji številki.	ur.)
ITa koncu debate je vsa dvorana enoglasno obso
lila podle domobranske izdajalce, Hitlerjeve biri
če in vaipte, ki pomagajo hitlerjanskim barbar o m
uničevati slovenski narod. Obsodile so izdajalsko
begunsko vlado v Kairu, ki je iz tujine organizi-
rala bratomorno klanje in se vdinjala Hitlerju.Ob
sodile so izdajalskega kralja, ki je središče,, o-
koli katerega se zbira vsa protiljudska klika, ki
11
upa, aa se bo s pomočjo kogarkoli zopet vrnila v
Jugoslavijo in ponovno sedla jugoslovanskim naro-
dom na vrat. Zahtevale so, naj zapadni zavezniki
obsodijo begunsko vlado in prekinejo z njo vse
stike. Obsodile pa so tudi vse tiste, ki stoje v
današnjem narodno-osvobodilnem boju ob strani in
Čakajo, da jih bodo drugi rešili. Tovarišice so
povdarjale, da si bomo le z borbo priborile svoje
mesto v bodočem svetu, ne pa z brezplodnim govori
čenjem, k»t delajo to takozvani "sredinci". Eno-
glasno je zagrmelo po dvorani:"Vsi v partizane !
Borba je naša edina pot!* Delegatke so soglasno -
sklenile, da bodo Žene prevzele v zaledju na svo
ja ramena vse delo, upravno in politično. Vsi moš
ki morajo v partizane, da bo Čim prej zavihrala v
naši svobodni domovini slovenska zastava s petero
krako rdečo zvezdo.
REFERAT TOVARIŠICE HELENE
Referatu tovarišice Angele je sledil organiza
oijski referat tovarišice Helene, Članice Glavne-
ga odbora SPŽZ. V njem nam je podrobno očrta!a,ka
ko je nastala na pobudo Osvobodilne fronte SPŽZ ,
v kateri je lahko tudi slovenska žena in na ti bor
te,za svobodo slovenskega naroda, ne da bi zgrabi
la za puško in se ločila od svojega doma in otrok.
Na kratko je orisala organiziranje SPŽZ .na Pri-
morskem in organizacijo SPŽZ ter AFŽ, v kateri so
povezane tovarišice ±y vse Jugoslavije. Izčrpno je
govorila o vseh nalogah, ki jih izvršuje in ki jjh
ima SPŽZ. Osnova vsega dela, ki smo ga vršile in
ki' še stoji pred nami pa je zgraditev novega Člo-
veka, poštenega, resnicoljubnega on svobodnega,ki
ga mora oblikovati kot vzgojiteljica slovenska že
na. Končala ja svoj referat z vzklikom: "Naj živi
slovenska žena, ustvariteljica novega Človeka, u-
stvariteljica tovarištva svobodnih, veselih in de
lavnih ljudi."
Tudi po tem referatu se je razvila živahna de
bata.
Po zaključeni debati je tovarišica Orana pre-
12
čitala i^scrr.T:.^ brc o javka ATNOJ-u in Nacionalne-
mu komitetu svoboditve Jugoslavije, tovarišu Ti-
tu, Izvršnemu odboru OP, Centralnemu komitetu KPS
in Centralnemu odboru AFŽ ter pozdrave Pokrajinsie
mu odboru OP za Primorsko Slovenijo, Pokrajinske-
mu komitetu EPS za Primorsko Slovenijo in Glavne-
mu odboru ZI&L Vsi pozdravi so bili z navdušenjem
sprejeti.
Sledila je volitev. Izvoljen je bil-ves dose-
danji iniciativni odbor. Vanj je bila sprejeta e-
na nova članica. Za častno Članico Pokrajinskega
odbora SPŽZ pa je bila izvoljena na splošno željo
mati Junakinja,
Zborovanje se je zaključilo z vzklikanjem to-
varišu Titu in s pesmijo "Naprej, zastava Slave i'"
Zvečer je bil prirejen lep kulturni večer, (0
tem bomo poročale v prihodnji številki.Op.ur.)
Mara
p POZDRAVNE B R Z 0 J A V K E A
POSLANE
PRVE POKRAJINSKE KONFERENCE S P Ž Z j
ZA PRIMORSKO
_ 1 j
AVNOJ-u IN NACIONAINBI.UT KOMITETU OSVOBODITVE JUGO-
SLAVIJE
Primorske žener zbrane na svoji prvi širši Po
krajinski konferenci pošiljamo borbene in plamte-
Če pozdrave AVNOJ-u in naši prvi pravi ljudski vila
di, Nacionalnemu komitetu osvoboditve Jugos"avije.
Zavedajoč se velikega dne drugega zasedanja AVNOJ
--a in njegovih odlokov, med njimi odlok o priklju
čitvi Primorske k novi Jugoslaviji.
Primorske žene so na svoji prvi konferenci ob
sodile begunsko londonsko vlado s lir al jem Petrom
na čelu radi njenega izdajalskega delovanja, ker
pomaga. Nemcem pobijati naše partizane in požigati
naše domove.
Primorske žene zahtevamo od za^adnih zavezni-
kov, da takoj nrekine j o vse stike z izdajalsko be
13
-gunsko londonsko vlado in priznajo Nacionalni ko
mitet osvoboditve Jugoslavije kot edino zakonito,
pravo ljudsko vlado.
PRVEi.aU JARSALU JUGOSLAVIJE TOVARIŠU TITU
Zastopnice vseh borbenih žena Primorske, Slo-
venske. Benečije in Istre pošiljajo s svoje prve
Pokrajinske konference svoje borbene plamteče po-
zdrave Vam, genialnemu vojskovodji in Vrhovnem ko
mandantu Narodno osvobodilne vojske Jugoslavije ,
ki nas je s svojo krvjo rešila 251etnega suženj -
stva. Zavedamo se, da je naša s slavo ovenčana voj
ska jamstvo za našo svobodo in srečnejso bodočnost
v novi demokratični svobodni -Jugoslaviji.
IZVRŠNEHU ODBORU OSVOBODILNE FRONTE
SLOVENSKEGA NARODA
S svoje prve Pokrajinske konference vam poši-
ljamo kot zakonitemu zastopniku slovenskega naro-
da p?otifašistke s Primorskega svoje borbene po-
zdrave in vam izrekamo svojo globoko hvaležnc>st in
priznanje za modro vodstvo slovenskega narodne-o-
svobodilnega gibanja, iz katerega je zrasla Narod
no osvobodilna vojska Slovenije, ki je osvobodila
našo Primorsko iz 25Ietnega suženjskega italijan-
skega fašizma.
CENTRAlNElIU IvOLUTETU SOLIDNI STIČNE PARTIJE
SLOVENIJE
S prve Pokrajinske konference pošiljamo primer
ske žene protifašistke Komunistični Partiji Slove
nije svoje borbene in hvaležne pozdrave. Zavedamo
se, da Primorska ne bi bila osvobojena brez osvo-
bodilnega gibanja slovenskega naroda, katerega ne
bi bilo brez KPS. Še posebej pa pozdravljamo Ko-
munistično Partijo kot prvoboriteljico za enako,^
pravnost žene in kot poroka, ki bo vedno na vsa-
kem koraku ščitila pravice žena.
CENTRALNE-.riT ODBORU AFŽ ZA JUGOSLAVIJO
Primorske žene in dekleta, zbrane na prvi Po-
n
krajinski konferenci	7aa pošiljamo borbene se
strske pozdrave. Zavedajoč se svojih dolžnosti v
narodno-osvobodilni borbi bomo z vsemi silami pod
prle junaško borbo in napore žena vse -Jugoslavije
za zgraditev boljše, srečnejše skupne domovine, v
kateri bodo tudi žene dobile vse pravice.
ig
.PRAZNIK VSEH
! MARlC BORBENIH ŽENA
Pred 30 leti je veljal 3.marec kot praznik bor-
be delovnih žena vsega sveta. Od tckrat naprej so
delovne žene na ta dan demonstrirale po ulicah ve
likih mest in dajale duška svojemu sovraštvu do
vseh onih, ki so vzdrževali ženo v suženjstvu, ki
so izkoriščali človeka po človeku. Večkrat so bi-
le te demonstracije razbite"s policijskimi pendre
ki in bajoneti Žandarjev. Toda borbe žena niso mo
gli zadušiti, ker jo je vodil delavski razred s
svojo revolucionarno Partijo na Čelu, ki v Vjrbi
nikdar ne kloni. Tako je proslava 8.marca začela
kot borba za žensko enakopravnost.
8. i-1arec, praznik borbenih žena, praznoval v zrrA-
;čeitju borbe proti krivični vojni
v prvi svetovni imperialistični vojni, ki je
gnala družinske očete v vojne klavnice, so ostale
žene in matere s svojimi otroki same doma s dvrbjo,
kako preživeti družine. Treba je bilo rešiti svet
tega neplodnega klanja, te krivične vojne. Delav-
ski razred je prevzel nase to nalogo. Ruske delav
ke so prve odgovorile na poziv Lenina, ki s. je
glasil: 'Mirni in delavni, prenehajte s tem me dr 5
bojnim klanjem, ki je v korist osvojilcem!" Žene
in matere mnogih zatiranih narodov so se odzva le
temu pozivu. Najglasneje in najodločneje je dvig-
nila svoj protest proti krivični vojni Roza Luxem
burg, znana bojevnica za ženske pravice. Tedaj so
si delovne žene izbrale S.marec za mednarodni žen-
15
jki dan. Ta dan so izbrale zato, ker se je na ' ša
dan vršila p?va demonstracija, s katero so ameri-
ške ž;ene zahtevale enakopravnost.
V letih 1914- - 1917. je bilo največje zlo im
perialistična vojna, največji sovražnik žena in m
ter so" bili .netilci. te vojne. In zato se je 8.ma-
rše v vseh teh letih proslavljal v znamenju ostre
borbv proti vojni. Na ta dan so žene manifestira-
le svejo borbo:"Konec krivični vojni!" Na Čelu te
borbe je bila ruska Partija boljševikov.
Najlepša proslava 8.marca je bila ona, ki je
za ruske žene pomenila konec, vojne. To je bilo 1.
-1917., ko so ruske žene šle na ulico in manifesti
rale svoje zahteve-," Mir in Iruh!" Takrat so ru-
ski vojaki s?oipno z delavci otinili orožje proti
zasovraženim carskim oficirjem. Stavkujoči so si
podali roke z ženami in vojaki, osvojili so Petro
grad. Tako so ruske žene proslavile svoj zadnji
8.marec v suženjstvu. Takrat so dosegle en.-.k oprav
nost in svobodo, blagostanje in mir. Cd tedaj je
ženski dan za sovjetske žene praznik svobode in
proslavljale so ga kot takega vse do te vojne. V
letih borbe proti fašizmu pa ga slavijo v znamienji
borbe proti smrtnemu sovražniku, nemškemu fašiz
mu, V sovjetski domovini so sp-oznale, kaj se pra-
vi biti srečna žena in mati in za to srečo se bo-
rijo kot levinje. Njihova ljubezen do Rdeče Arma-
de je neizmerna, njihova pomoč Rdeči Armadi nad
vse izdatna.
7 stari Jugoslaviji mnoge nismo vedele za 8«
marec. Nismo vedele, kaj nam grozi od fašizma,do-
kler nam ni Komunistična Partija pokazala vso ne-
varnost, ki grozi ženi in materi in vsemu narodu
od tega zla. KP nam je odprla oči:"Ne delajte si
utvar. Laž. je, da vam fašizem nudi mir in dom in
družinsko srečo."
In res, kar je IIP v svoji previdnosti proroko
vala, se je zgodilo. Razgalil se je fašizem v svo
ji okrutni, ostudni goloti. I/Iatere in žene smo do
Živele najhujše, kar nas more doleteti: požigaj o
nam domove, morijo nam otroke, ubijajo može, po-
16
siljujejo hčere,streljajo sinove.
Letošnji '8.marec je že tretji, da ga praznuje
mo v znamenju borbe proti fašističnemu okupatorju,
za osvoboditev našega naroda in v$eh narodov Jugo
slavije. Kajti mednarodni ženski dan praznujemo v
smislu mobilizacije vseh ženskih sil za dosego ti
stih ciljev, za katere se žerv* takrat borijo«Pred
30 leti so se borile za enakopravnost. V le tih sve
tovne vojne- so se borile proti krivični vojni, po
končani vojni spet za ženske pravice, sedaj se bo
rimo za zmago narodno-osvobodilnega gibanja, za
mir, ki ga ne bomo dosegli drugače, kot z bortc. "
In zato bomo letošnji mednarodni ženski ^an -
praznovale v znamenju velike ljubezni do naše voj
ske. Dale bomo naši vojski več, kot smo dale do
sedaj, da bo še bolj zmagovito bila po sovražniku
in ga končno izgnala z naše svete zemlje. Prazno-
vale bomo 8.marec skupno z ženami vse Jugoslavije,
ker smo vse ena sama enotna protifašistična zveza
žena. Naša vojska se pod modrim vodstvom marša la-
Tita bori za svobodo vseh narodov Jugoslavije in
me bomo pomagale, da se njihova enotnost še bolj
poglobi.
Na prvi Pokrajinski konferenci SPŽZ sem se sre
Čala z materjo, ki ji pravijo radi njenega junaš-
kega ponašanja pred nemškimi okupatorji mati Juna'
kinja.
Sedela je v prvi vrsti," še opazila je nisem ,
dokler ni-vstala s svojega sedeža. Bila je vlscka,
krepka in lepa žena, oblečena v preprosto črno o-
bleko. Glavo so ji pokrivali le Črni lasje,med ka
terimi še nisi opazil sivih pramenov. Vsa njena po
java je bila v skladu z njo samo. Vse oči so se o
brnile k njej in jo napeto gledale. Počasi, kakor
da bi zbirala svoje misli, je spregovorila. Njena
beseda je bila jasna in krepka, osvojila je takoj
vse poslušalce, pritegnila vsa srca. Irej glasna
dvorana je hipoma onemela in prisluhnila besedam
(Iz okrožnice Glav.odbord.)
17
matere Junakinje.
Takole je govorila junaška mati:
"Tudi jaz šem mati treh partizanov. Dva sta v
boju že padla in ni mi žal, da sem vzgojila take
sinove. Kaj ne bo matere, ki bi ji bilo žal,Če bi
njen sin ali brat padel v"boju za svobodo, naj ne
bo matere, ki bi dala svoje sinove belogardistom.
Fašistom ste dajale svoje sinove. Kadar je fašizen
klical, ni nihče rekel:J?£L ne gremoi Sedaj, ko kli
Če naš narod, se nekatere matere izgovarjate na
bolne sinove in ne mislite na sramoto, ki vas bo
•doletela tisti Čas, ko bomo zadihali svobodo. Iz-
govarjate se, da vam bodo požgali hišo, Če bo Šel
sin v partizane. Kaj zato, Če jo požgo, saj bomo
po vojsk:i zgradili novo, lepšo in večjo. Sedaj se
pripravljamo na nekaj velikega in za to veliko mo
ramo žrtvovati vse."
Njeni stavki so presunili navzoče. V globoki
ganjenosti je zapela dvorana:"Kot Žrtve ste. padli
v borbi..." Tudi mati Junakinja je pela in bila j^
visoko vzravnana. Njena pest je bila krčevito sti
3njena in je klicala po maščevanju. Njen glas je
bil mehak in čist. V očeh sta ji blesteli dve sve
tli solzi« Vedela sem, da-je v tistih trenutkih vi
dela v duhu svoja dva fanta, krasna mladeniča, ka
tera je žrtvovala za našo sveto borbo.
V odmoru sem stopila k njej.. Rada bi se bila
še kaj pomenila z njo, izvedela še kaj iz njenega
živijenja-
"Tako vesela sem, da sem te spoznala,tovariši
ca. Tvojega sina sem spoznala že pred meseci,'kra-
sen fant je."
"Ali ti mojega sina poznaš?" mi je rekla in
postala takoj bolj zaupna do mene.
Pogovorili sva se tako, kakor bi bili znanki
že dolgo vrst.- let. Grozne dneve je prestala mati
junakinja v zadnjih mesecih te naše borbe. Ni ic^ar
se ji ne bodo izbrisali iz spomina, ker se zbrisa
ti ne dajo. Še zamamiš jih komaj.
Po razsulu Italije se je odloČil tretji sin,
ia gre v partizane. Velik, stasit mladenič je bil,
življenja in upanja poln. Prisrčno s'Ga se ^oslovi
;8
la tisti večer in nista niti od daleč slutila, da
se poslavljata poslednjič. .Ki slutila, da "bo zave-
dno izgubila svojega otroka, ko: je odhajal čez do
mači prag in stopil na trdo cesto. Izvajalčeva sto
pinja mu je sledila prav do podrtije, kjer je pre
nočil. Proti jutru- so prišli Nemci in so ga ubili.
Zdrav je zapuščal prejšni dan domaČo vas, mrtev
se je drugi dan vračal vanjo. ITemci so ga pripelja
li na lojterskem vozu vsega razmesarjenega in kr-
vavega. Sklicali so skupaj vso vas, hoteli so ve-
deti, Čigav je. Zatajiti je morala svojega otroka,
čeprav se ji je srce trgalo od bolečin, kiti ena
solza ni smela preko lica. Nemški psi pa so laja-
li vanjo, da je psica in ne mati, ker ne joče za
svojim otrokom* Ona pa je morala tajiti, tajit^do
skrajnosti. Šele ko so ji pokazali njegovo legiti
macijo s sliko,ni mogla več tajiti. Namesto,da bi
spremljala svojega mrtvega otroka na njegovi po-
slednji poti, je morala v zapor.
Dva sinova je Žrtvovala za svobodo naše Primer
ske, za vsakega posebej je trpela, a trpljenje je.
ni strlo, le ojeklenilo jo jc. Gledala sem jo po-
zne je, kako je spremljala z največjo pozornostj o po
tek konference in zdelo se mi je, da živita njena
dva mrtva sinova v njene d delu.
U & w jL J U \ t< K h v. a | f | u
ICraško okrožje je nabralo v mesecu januarju -
preko 50.000 lir prostovoljnih prispevkov, 56 kg'
masti in 23 1 olja.
V Trstu je postavljen okrožni odbor in tovari
Šice so se z vso požrtvovalnostjo vrgle na organi
zacijsko delo.
Okrožje Brkini; tu so prirejale masovne mitin
ge po vaseh v zvezi s kampanjo za AVNOJ.
Tovarišice iz Tolminskega okrožja so organizi
rale delavne čete, ki pridno delujejo.
Pivsko okrožje se je v zadnjem mesecu zelo po
vzdignilo in ga danes štejemo v vrsto najboljih o
krožij.
Ajdovsko okrožje je nabralo v mesecu januarju
19
51.890 lir prostovoljnih prispevkov in posojila.
Vsi do danes doseženi uspehi nam morajo "biti
le v spodbudo in nam dajati še več volje in stop-
njevati na&o delavnost in borbenost.
Pokrajinski odbor SPŽZ
za Primorsko.
Razpisujemo plemenito tekmo okrožij, rajonov
in vasi v nabiralnem mesecu od 3.II. do 8.III.1944
V tem mesecu bomo pridno zbirale vse potrabKo za
naše ranjene borce. Točnejša navodila so dobili o
krožni odbori SPŽZ. Prihodnjič bomo objavile ime-
na okrožij, rajonov in vasi ter imena tovarišic ,
ki se bodo izkazale najboljše pri tem delu.
Pridno na delo, naše geslo v tem Času mora bi
tis
"Vse za naše ranjene borce!"-
Smrt fašizmu - svobodo narodu!
Pokrajinski odbor SPŽZ
za Primorsko.
tehnika Grmada