I>opisi. lz Savinske doline. ?? Naši krnetje se čudijo, kako je to niogoče, da v okrajnern zastopu nimajo več veljavnosti, kakor samo četrtinko vsih glasov, vendar pa znamenito veičino, šc več ko tri četrtinke okrajnih brenien le sami trpeti morajo. — V letu 1848 so padle stare privilegije, pravijo noši kuietje, nii sino sc svoje podložnosti pod nckdajne grajšine za drage denarje rešili, in stopili smo s vsimi drugimi [stanovi pod jednomerno postavo. Od visokega cesarskega prestola so se imenitne besede zaslišalc, da v prihodnosti pri vsih zadevah javnega življenja bode Ie veljalo geslo : Enaka breiuena, enake pravice za vse državljane. Ako pa mi razne razmere našega okraja si na blizo ogledatno, se naui pa vendar zdi, kakor da še zmirom tisti čas ni nastopil, v kojem bi se ta obljuba našega presvitlega cesarja vresničiti mogla, — posebno nam je pa up celo opadel, ko srno se v naših mislili o novi vpeljavi okrajnega zastopa popolnoma ušteli. Celjsko mesto, koje je dozdaj še zmirom nektere svojih starib predpravic obdržalo, in ne nosi enake težave z nami, koje nas kmete časi prav težko zadevajo, je odločno veeino vsih glasov v našeru okrajnem zastopu pridobilo, tedaj je tudi poglavarstvo našega okraja, ako bodo volitve obveljale, zastopnikom Celjskega mesta za prihodne tri leta izročeno. Takovo modrovanje našib kmetov in kmečkih prijateljev, kojim sreča in blagor naše slovenske domovine črez vse velja, je čisto resnično in pravično, al vendar si ne smemo zatajiti, akoravno tudi dotična postava kmečkemu postavu ni posebno prijazna, da so si naši kmečki lastuiki tudi sami nekaj krivi, da pri teh volitvah sploh niso toliko upljiva dosegli, da bi saj polovica vsih glasov bila na njihovi strani ostala, ko se je od več okrajev že slišalo, da se volitve v okrajne zastope vršijo, so še stanovniki našega okraja celo malo marali za to novo naredbo našega ustavnega življenja. Ako premislimo, da veča stran našega naroda korist in važnost samoupravnib naredeb še ne zapopade, ko je bilo ljudstvo od nekdaj le vajeno, da se je v vsih zadcvah javncga živijenja lc po povelju gosposke ravnati moralo, tako se ni ravno čuditi, da so v začetku se naši kmetje in tržani nekoliko nečimerno obnašali zastran teh novib volitev, celo pa, da skoro nobeden se ni trudil dotično postavo si priskrbeti, in jo dobro pretebtati. Tako so se, kakor skoro pri vsih okrajnih volitvah naše slovenske dcmovine različnc ncprimeruosti zgodile, in tudi nii v našem zastopu nisruo dosegli, kar bi itneli po pravici v njein iskati, to je nepopačeni in neprisilj eni izraz želj in potreb vsih k javnemu življcnju opravičenih jfaktorjev našega okraja. Kar se volitve prve skupine, to je velikega posestva tiče niore se reči, da ni nikak primerna našim okoljšinam iu pravičniru željam. Postava veli: V skupini velikib posestuikov ima vsaki avstrijanski državljan voliti, koji od svojega vokraju ležečega uepremakljivega lastninstva na leto naj menj 60 fl. zemljišuega in hišnega davka brez vojskinega doklada plačuje. — Prvi pogled na imenik volilcev, kojega je c. k. okrajni urad Celjski sestavil, nam pokaže, da se postava, koja je sicer v tej točki nekoliko nejasna, ni tako razložila, kakor bi bilo piavičnim tirjatvam in razmeram našega okraja primerno ; pa da se je moglo takrat v pisarnab že zlo mračiti, ko so tiste kmečke poscstnike, koji tudi v to skupino po postavi spadajo, v iiuenik spisovali, drugač bi ne bilo mogoče, da bi med tolikimi kmečkimi lastniki, koji čez 60 fl. naravnega davka brez dokladov plačujejo, ne bilo se jih več našlo, kakor samih osem. — Veliko jib še poznamo, koji plačujejo toliko davkov kolikor postava zabteva k tej volitvi, uradnija jih je sprevidela, sami se pa pri c. k. okrajnem uradu niso oglasili za volilni certifikat, ko postave niso poznali, in važnost volitve tndi ne zapopadli, ker se je kmetov te volitve premalo vdeleževalo, toliko bolj so si prizadevali mestjani, vso vodo na svoj mlin napeljati. Nič ruenj ko 28 hišnih posestnikov iz mesta je bilo k volitvi poklicanih, da je _>a to bilo mogoče, si ne moretno drugač razsoditi, kakor da je postava v tej točki res malo nejasna iii nedoločna. Po po- stavi imajo samo veliki zeniljišni posestniki (Grossgrundbesitzer) v tej skupini pravico volitve. Od velikih hišnib posestuikov v postavi ni nobene besedice, in da ravno tudi oni nekaj zemljišnega davka plačujejo, zato ko vsaka hiša na zerulji stoji, pa tudi za dvorišče in kak vrtič nekaj prostorja potrebuje, že iz tega vzroka ne spadajo v vrsto velikih posestnikov, ko poglavitni davek inestjanskih hišnih posestev ni zemljišni, arupak hišni in tudi ta ne razredni (Hausklassensteuer), ampak le stanovinski (Hauszinssteuer). Da pa hišui stanovinski davek, koji se od hišne najemnine plaeuje, za merilo volilne pravice prve skupinc služiti sme, ne najdemo v postavi nobene beseilice. Ako v postavi kakova točka ni toliko jasna, da bi sc po samih besedah labko zapopadlo, kako se je treba ravnati, je spodobno po drugih merilih se ozirati, koji nam na pravo pot pripomorejo. To merilo je pa zopet le naše gore navedeno geslo: kolikor bremen toliko tudi pravic. Naši veliki zemljišni lastniki, alsokniečki, al nekdajni gosposki, imajo razun svojih naravnih davkov, titdi dosti okrajne in občinske (soseskine) tlake obavljati, in to ravno po merilu zemljišnega in hišnega razrednega davka. V sv. Jurskem kraju pridc na vsaki forint naravnega davka po 2 sežnja okrajne ceste nasipati. V Savinskej dolini pride razun okrajnih in občinskib cest še veliko težavne tlake pri Savini, koja se mora vsako leto toliko okovariti, da na polje ne pridere, in mostove, po kojib se skoro vse trštvo te doline giblje na suhem ne ostavi. Poleg vsega tega razdeljujejo se vsa druga plačila na primer za crkvene in šolske stavbe, službena plačila v gotovem al v gospodarskih pridelkib za duhovnike ia učitelje Ie po kmetijskem zemljiščinem posestvu. Zdaj pa poprašajmo tiste gospode hišne posestnike, koji se s svojim hišnim stanovinskim davkom med velike zemljišne posestnike štejcjo, kaj pa oni imajo postranskih dokladov od svojega davka, in zvedeli bodemo, da se ravno tako radi okrajnih bremen ogibljejo, kakor si svoje že davno zastarane cestovinske privilegije zvesto držijo. — Po takem so v tej skupini mestjani dosegli zmagajočo večino in izbrali so si samo svoje. — V drugej skupini se je ravno tako godilo.— Celjsko mesto se je po svojem županu volitve vdeželilo, zato ko mesto ima tudi hranilnico, kojo so ti modri gospodje za trgovino spoznali, al vendar na to čisto pozabili, da ne plačujejo zabtevanega pridobitnega al dohodnega davka (Erwerb- oder Einkommensteuer) od hranilnice, postava pa vendar veli, da vsaki trgovec, obrtnik al rudniški posestnik, koji plačuje naj nienj 60 fl. pridobitnega al dohodkinega davka ima pravico voljenja. Ti gospodje so očitno pokazali, da za postavo malokaj maiajo, al si jo pa tako razložijo, kakor jim bolj sodi. — Tako je tudi en gospod se volitve vdeležil, koji sicer 75 fl. pridobitnine plačuje, pa se vendar še dozdaj ni izpričal, al trgovec, al obrtnik, al rudniški Iastnik. Postava zabteva tudi, da nobeden nc sme se volitvene pravice poslužiti, koji ni avstrijanski državljan, vendar sta pa pri prvih dveh skupinah tudi dva gospoda, koja takrat še nista imela te volitvene lastnosti, se volitve vdeležila, ia tudi v zastop izvoljena bila. — Celjsko mesto je tedaj tudi v drugej skupini zmagalo in se tako oskrbelo, da za vsako ulico, svojega zastopnika ima; obrtnijštvo in trgovina vseh trgov Zavca, Vojnika, sv. Jurja, šest rudokopov inLibojska steklotvornica, koji vendar toliko poštenega dnarca v naš okraj iz ptujih dežel spravljajo, niso nobene milosti našli pred našiini mestjanskimi volilci. V tretji skupini ima Celjsko mesto zopet pravico 5 zastopniKov vohti, takojetedaj pet osminek celega zastopa na svojo stran pndobilo, kar pa zadostuje, da bo vsako prašanje le po volji čistih mestjanov se rešilo. Žavski trg je na take neprimernosti se pri visokem c. k. namestništvu v Gradcu pritožil, in se raj svoje pravice, tudi enega zastopnika voliti smeti, odpovedal, kakor da bi bil veljavnost tega zastopa, koji vgoduje bolj Celjskemu mestu, kakor pa okraju, pripoznal. 26. marca je bila prva skupščina nasega zastopa. Potrdile so se vse volitvc po večini glasov za to ker na pritožbe kmečkih zastopnikov je večina našega zastopa bila sodnica v lastnej reči. V odbor so se volili iz prvfe skupine gospodje Ressingen m Irobhk, iz drugc Lasnik in Frey, iz tretje dr. Higersperger, iz 4te, to je za kmečke občine J. Žuža. Za prvomestnika je lzvoljen enoglasno gospod Moric Sajovic, c. k. notar v Celju. — Tedaj ima kmečko posestvo vsiii 20 občin našega okraja s več ko 30000 du.š, koji skovaj 4krat več navavnega davka plačuje, lOkrat več vojakov daje ino naj menj oOkrat več okrajuih cest posiplje, kakor vse druge skupine našega okraja med šestimi samo enega zastopnika v odboru. Iz Maribora. & Raat želišč je sicer letos za 14 dni zaostala, setve so vendar zlo lepe, kar se tiče vinogradov, se zadosti jasno vidi, da se trs, kteri je lani 24. maja tako zlo pozebel, ni še mogel opomoči, zatoraj tudi ae vidiš na njem grozda in če se kteri pokaže rad odpadne; drugi trsi ženejo vendar tako izvrstno, da imamo upati obilne bratve, ce ne bo spet mraz kako noč vse odnesel.