Celje - skladišče D-Per 131/1995 KS H c m 5 Savinjske 5000002998,3 COBISS © Letnik 1 Številka 3 Cena 100 SIT 12. april, 1995 VELIKA NOC PRI NAS DOMA SREČANJE S PRAZNIKOM: barvamo pirhe... pogrinjamo mizo... pečemo in kuhamo velikonočne dobrote... Velika noč je najlepši praznik v letu, saj napoveduje prihod pomladi. Naj posije sonce tudi v naš dom in na našo praznično pogrnjeno mizo. Odprimo vrata, odprimo srca: spomnimo se starih in lepih običajev, povezanih s tem praznikom. Naučimo otroke, da so najlepši prazniki tisti, ki jih praznujemo doma. Skupaj z otroki pobarvajmo pirhe, izdelajmo okraske, pripravimo praznični prigrizek. Pozabimo na običajno naglico in se prepustimo veselju. Poskusimo preživeti velikonočne praznike tako, da se jih bomo radi spominjali. ‘Pri nas doma smo praznovali tako, ” bodo naši otroci nekega dne pripovedovali svojim otrokom, in nič od tistega, kar je lepo in vredno, ne bo zatonilo v pozabo... ___ ____ Vesele in blagoslovljene velikonočne praznike Vam zeli C3LAS Savinjske Savinjske IZ VSEBINE 3 Uvodnik 7 Italijani za ■vsako ceno 8 Kmet sem in tega se ne sramujem 10 Potrošniška košarica 12-18 Velikonočna priloga 14 Pogovor z duhovnikoma 18 Moda za maturantke 19 Med realnostjo in abstrakcijo 21 Borilne veščine 25 Vrelec mladosti 26 Nagradna križanka . 27 Razvedrilo fC & ^ *** , £6 P* ' Naročilnica na strani 23 podjetje KOROŠKE PEKARNE Dravograd, Mislinja, Slovenj Gradec, Prevalje, Črna, Nama Ravne 62370 DRAVOGRAD, Koroška cesta 2 telefon: 0602/83-045 fax.: 0602/84-637 Kruh in krušno pecivo iz naših pekarn - pestrost okusov na vaši mizi. Slovenec Mirko Lebar je prvi invalid brez nog, ki je priplezal na Mt. Blanc. Na najvišjem vrhu Evrope je bil 21. julija lani ob dvanajsti uri po srednjeevropskem času. Njegove podvige si lahko ogledate na video kaseti, ki jo je mogoče naročiti na naslovu: Mirko Lebar, Ložnica 16, 63310 ŽALEC telefon: 063/713 985 HMEZAD KZ BRASLOVČE K0VIN00PREMA Parižlje tel./fax.: 063 721-455 Hmezad NA ZALO&I BLAGO V AKCIJI ZA BffiElSEC kajti podjetnik, imel, man, holj kot m je že jm da problemov pn odpiranju ,e ;a /;; zmožen zgmdltl obrtnih in podjetniških listega ka>. , hjlo občaaom ‘T skupnosti priskrbela kar občina. Druga, tudi verjetna Uredmšnv KMET SEM IN TEGA SE NIKOLI NE SRAMUJEM Pogovor s kmetom, prvakom SLS, občinskim svetnikom. Obiskali smo priznanega kmetovalca, prvaka Slovenske kmečke zveze, občinskega svetnika in v prejšnjem mandatu poslanca v občinski skupščini, Marjana Ribiča iz Latkove vasi. O njegovem delu, kritičnosti in še o marsičem smo hoteli iz prve roke zvedeti nekaj več. razumevajoča in tako je Ribičeva kmetija postala le malce bolj napredna in sodobna. Torej ste prevzeli pobudo v svoje roke in vse je takorekoč krenilo na bolje? “Ne, gospodar je še vedno oče in on je tudi “ta glavni” pri hiši. Trudimo pa se vsi in njegove bogate izkušnje nam vedno pridejo prav. Žal je naša predobra mati prezgodaj odšla. Tudi moja razumevajoča žena je bila prisiljena pustiti službo in prevzela je tisti del, ki mu včasih pri hiši pravimo “trije vogali”. Hvala bogu ji je to kar dobro uspelo! Tudi dobra verska vzgoja pri nas doma in tudi pri njih je krepko temu pripomogla. Taki smo vsi Ribiči, in vse, kar počnemo je sporazumno.” Pravzaprav povejte, kaj je pri vas glavna dejavnost? Je to hmeljarstvo, pridelava mleka, ali prireja mesa? “Rekli bi lahko, da je 60 odstotna pridelava mleka, 30 Ni ga bilo težko najti, ker smo' vedeli, da je doma v Latkovi vasi. Pot nas je vodila do lepo urejene kmetije z novimi in modernimi hlevi, prepričani smo bili, da smo prišli na pravi naslov. Dočakal nas je njegov oče, spoštljivih let, toda še vedno krepak, ki je povedal, da je Marjan nekje v bližini. Ni ga bilo potrebno dolgo čakati. Ko naju je z urednikom videl, je bil najinega obiska izredno vesel. Po pozdravu, in ko sva mu povedala, da ga želiva predstaviti v GLAS-u Savinjske, je zamahnil z roko, rekoč: “Pustite to, v dolini je še marsikdo, ki si zasluži to veliko bolj kot jaz.” Vseeno sem vztrajal in ga vprašal: G. Marjan, prosim vas, da se predstavilte, kdo ste, kaj ste, kakšno izobrazbo imate in s čim se ukvarjate? Kar na hitro me je hotel odpraviti in dejal: “Zapišite, da sem kmet in tega se ne sramujem. Vse drugo je postranska stvar. Že od malih nog sem navajen delati-; zapisan sem zemlji, zato sem tudi ostal zvest svojemu poreklu in delam na domači kmetiji.” Vemo, da je končal kmetijsko fakulteto, toda namesto v službo, je svoje znanje začel vlagati v domačo kmetijo. No, če je že tako, kolikšna pa je potem vaša kmetija? “Smo družinska kmetija. Na vso srečo sta se po starših združili dve kmetiji, mamina in očetova, zato smo se trudili, da iz jemlje čim več potegnemo. Žal je mama pred dobrima dvema letoma umrla.” V očeh smo opazili, da se mu je zaiskrila solza za dragim bitjem, kar je s spretnostjo uspel skriti. Nadaljeval je: “V tistih svinčenih časih sem se po študiju odločil za kmetovanje. Že na fakulteti sem spoznal, da brez ustrezne izobrazbe ni naprednega kmetovanja. Starša sta zato bila vedno odstotkov ima -še vedno hmelj, saj smo vendar Savinjčani", se je nasmehnil, “preostalih 10 odstotkov pa je prireja mesa in ostalega.” Tu misli tudi na prirejo prašičev za lastne potrebe. In kako ste se odločili za t. i. intenzivno kmetijstvo? “Imel sem priložnost obhoditi veliko sveta. Povsod, koder sem bil, sem šel z odprtimi očmi in glavo. Vse, . kar sem videl dobrega v svetu, se trudim prenesti na lastno zemljo. Prepričan sem, da se lahko obnese tudi pri nas. Kdor čepi le doma, ne vidi nič novega in se ne razvija. To pa pomeni nazadovanje in ne nepredek.” Nisem ga hotel vprašati po številu “repov” doma v hlevu in količini oddanega mleka, vem pa, da je med največjimi proizvajalci mleka, da se uvršča nekje med tiste nad 150 litri. Vemo, da ste med ustanovitelji Mlekarske zadruge. Kaj menite o tej problematiki? “Ker je bila zadruga kronično slab plačnik in večni zgubaš, smo se proizvajalci odločili za samostojno zadrugo. Že prvo leto se je to pokazalo za koristno. Plačilo je sprotno in člani so zadovoljni. Tudi participacija v letnem obračunu je dobra in v tem vidimo le korist za proizvajalce mleka.” In kakšna je vaša vloga v tej asociaciji? SttVtttfsKc “Kot pobudnika so me enostavno prisilili, da sem postal njen predsednik. Sedaj, ko je led prebit, mislim, da se bom le-te funkcije nekako znebil. S tem pa ni povedano, da se odrekam dela v njej.” Poznani ste kot aktivist nekdanje Kmečke zveze, sedaj Slovenske ljudske stranke, saj ste tudi njen občinski svetnik? “Res sem od samega začetka član te stranke, saj sem med ustanovnimi člani. Delo na posestvu in obveznosti na občini zahtevajo celega človeka. Zato sem strankarsko vodstvo prepustil Janiju Maroltu, še vedno pa mu stojim ob strani." Kakšne so ambicije vaše stranke? “Pridite na našo skupščino pa boste videli, kakšni so cilji in želje savinjskih kmetov in njihove stranke.” Res sem se skupščine tudi udeležil, škoda pa je, da to niso storili še drugi časnikarski kolegi, saj bi zvedeli marsikaj, kar žuli savinjske kmete. Kaj menite o prihodnosti savinjskega kmetijstva? Kaj bi lahko nadomestilo proizvodnjo v slučaju izpada hmeljarstva? “Nič kaj svetla prihodnost se ne obeta. Z avtocesto smo dobili velikega onesnaževalca, ki bi nam lahko škodoval. Dolina bi lahko bila dober proizvajalec zdravilnih zelišč, toda smog bo to proizvodnjo potisnil na obrobje. Ne smemo pozabiti, kaj nam v dolino pošiljajo sosedje Trboveljčani in Šoštanjčani. Pogovor z Marjanom je bil nadvse prijeten, saj sva razpredala o vsem. Je zelo pozoren in pameten sogovornik. V svojih stališčih je stabilen in miren, čeprav včasih na skupščini izstopa bolj vroče. Marjan je pač takšen in takega ga moramo sprejeti pa tudi prisluhniti mu je dobro. L Jurhar MESTNA SKUPNOST ŽALEC Določitev mest za pomladansko akcijo urejanja in čiščenja okolja 95 od 24.4. do 30.4. 1995. Kontejnerji bodo postavljeni v: 1. Trubarjeva ulica nasproti čistilnice 2. Kajuhova ulica južno na zelenici 3. Tomšičeva ulica pred bloki 4. Prešernova ulica pri bloku številka 3 5. med Levstikovo ulico in ul. Rista Savina ob železnici 6. Velenjska ulica na severni strani pri Mavrici Moj kraj naj bo lep, urejen in čist! J Hmezad Tovarna krmil d.o.o. Žalec VAM NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KRMILA ZA VSE VRSTE DOMAČIH ŽIVALI NOVO NA TRŽIŠČU: KRMILO ZA VISOKO PRODUKTIVNE KRAVE MOLZNICE KI.-Ž v pcletih Po posebno ugodnih cenah nudimo: - koruzna krmilna moka - pšenična krmilna moka - pesni rezanci - ječmen v vrečah - oves - mlekovit 22,50 SIT/kg 18,00 SIT/kg 24,05 SIT/kg 23.40 SIT/kg 24,75 SIT/kg 164.40 SIT/kg - Semena Valentin, semenska koruza - Hrana za pse: "FEBO" in za mačke: "FELIKS" - Etiketirana krmila za konje, doječe kobile in žrebeta PRODAJALNA: KRMIŠ (pri silosih) v Žalcu PRODAJALNA: ZRNO (na Tržnici) v Šentjurju pri Celju SE PRIPOROČAMO! VAŠE MNENJE Stran K) Apni 1995, Št. 3 GREGORJEVEMU žcjncg;> v puščavi, po toči zvoniti je prepozno, mar ne?! “HUGU” IN “KULTURI” OB ROB K pisanju tega zapisa so me spodbudile navedbe gospoda Gregorja Vovka v 1. in 2. številki Vašega časopisa. Nisem poklican, da bi razsvetljeval, ^vendar pa vseeno mislim, da si Vaši bralci zaslužijo . še drug pogled na “aktualna” dogajanja, kot jih komentira gospod Gregor! Moje navedbe so samo skromen poskus, odvrniti bralce iz utečenih, samoumevnih in edino pravilnih razmišljanj, ki jih oznanja gospod Grega, v zdaj že drugem savinjskem časopisu. Poskusiti ni greh, zato gremo lepo po vrsti! To, da je Žalec majhno mesto, v celoti drži, ni pa Žalec alfa in omega vsega v občini z istim imenom. Res je, da je občina Žalec ena največjih; prepričan pa sem, da bo čas pokazal, da je tudi ena od daleč prevelikih občin, ki nikakor ne opravičuje imena in vloge “lokalne” skupnosti. Zaradi tega bo še gospoda Grega kot soavtorja “velike” občine Žalec in še koga iz občinskega centra še kako bolela glava. Gospodu Gregorju in še komu, gre v nos tudi dobro sodelovanje vodstva KS Vransko z “Darsom” in MOP-om (Ministerstvom za okolje in prostor). Rezultati tega sodelovanja so več kot očitni, v obojestransko korist. Na tak način smo se dogovorili tudi o lokaciji bodoče avtocestne vzdrževalne baze v Čepljah (mimogrede je bila s tem rešena tudi eksistenca znane gostilne Grof). Kamen spotike pri vsem tem je očitno dejstvo, da se o zadevi, kot je lokacija AC baze, ni odločalo v Žalcu, predvsem 'pa, da ta baza ni locirana v Arnovskem gozdu. Po Gregorjevem se je zgodilo spet nekaj nezaslišanega. Pretrgana je bila praksa desetletij, praksa odločanja in razmišljanja na edino pravilen in zveličaven način. Oskrunjen, še več, načet je bil način odločanja po “Žalsko” (v vsem žlahtnem pomenu tega pojma). Tudi tu bo gospodu Gregorju in še drugim “centralistom” kmalu jasno (če jim še ni), da je razmerje sil v novem občinskem svetu prvič v zgodovini “Žalske” komune v prid bodočemu enakomernejšemu razvoju in delovanju občine kot lokalne skupnosti. Od skupaj 36 članov občinskega sveta je, za razliko od prejšnjih skupščin, s področja Žalca vsega šest svetnikov. Da se tudi zaradi takšne sestave novega občinskega sveta in še novega razumevanja sil v njem, obetajo novi načini razmišljanja (kar volilci nenazadnje tudi pričakujejo), je postalo jasno med drugim tudi gospodu Gregorju. Tako je bralcu takoj razumljiva njegova žolčna reakcija na naša malo drugačna razmišljanja o delitvi kulturnega (in še kakšnega) dinarja v občinskem proračunu. O tem piše v vaši 2. številki. i Radoživ, kot gospod Gregor je, in od tam, kjer se skupaj s svojo stranko nahaja ( v opoziciji, če še ne ve, ali ne veste), bo zaradi njemu lastnega načina razmišljanja po “Žalsko” tudi v prihodnje našel v našem načinu dela in razmišljanja dovolj snovi za pisanje ( v veselje Vašega in še kakšnega uredništva). Vsekakor pa je Grega “fejst” fant in zato njemu in njegovim želim čim manj glavobolov in izpolnitev najbolj skritih želja. Franc Sušnik VPRAŠANJE ZA GOSPODA MILANA DOBNIKA, ŽUPANA OBČINE ŽALEC V letu 1994 je bil sprejet sklep občine Žalec UL. 20/94, da se za investicijska vlaganja komunalnih storitev, ki se zbirajo na posebnem računu občine Žalec, plačuje na kubični meter porabljene vode 15 . SIT. S 01. 06. 1994 se je ta prispevek povečal na 53,13 SIT. Prosim, da mi odgovorite na naslednje vprašanje: Koliko denarja se je nabralo na tem posebnem računu in zakaj je bil porabljen? Plačniki tega sklada smo upravičeni do te informacije. Za ureditev komunale smo plačevali samoprispevek 5 let, vem, da bi se pri takšni vsoti denarja le moralo kje poznati. Kljub temu. j da se denar zbran od samoprispevka ni nikoli kontroliral, smo v nepravni državi glasovali zanj. Danes, v pravni državi, to ni pomembno, saj namesto nas odločajo občinski veljaki, mi pa imamo pravico le do plačevanja računov. MARIJA AMBROŽ Partizanske} 15 { ________________Žalec | I in hitr Z “uhajanjem” upravne enote za področje' gospodarstva iz Žalca, se je odvalil kamen, ki se bo spožil v plaz, ko se bo začel prenos pristojnosti na pokrajine, ki pa je Savinjčani ne bomo imeli, izključno zaradi nasprotovanja Gregorja in njegove stranke, vladnemu predlogu po ustanovitvi petih občin na področju spodnje Savinjske doline. Preprosto nimamo občin, ki bi tvorile pokrajino. Žal bo “komuniciranje” preko centra bodoče pokrajine postalo dejstvo, ki ga ne more spreobrniti noben apel političnim silam, ki sedaj iz ust Gregorjevih zveni kot krik POTROŠNIŠKA KOŠARICA Za Vas smo napolnili potrošniško košarico po žalskih trgovinah na dan 7. aprila 1995 . ... mSfm Kruh beli 'Tj' - ■ - 113,00 SIT RR 113,00 sir Blagovnica 112.00 SIT 112.00 SIT “"TiLoTstr •tr 112,00 SIT Mleko 1 64,00 SIT 63,00 SIT 63,20 SIT 73,20 SIT 63,20 SIT 63,20 SIT Jajca kos 15.00 SIT 24,00 SIT 19,95 SIT 21,00 SIT 19,50 SIT 21.00 SIT Skuta 500 g 231,00 SIT 223,00 SIT 217,77 SIT 217,77 SIT 219,30 SIT 223,10 SIT Surovo maslo 125 g 80,00 SIT 85,00 SIT 156,87 SIT 250g 158,80 SIT 25 Og 81,50 SIT 99.50 st r Sol kg 47,90 SIT 44,00 SIT 43,90 SIT 48,12 SIT 49,00 SIT 57.00 SIT Riž kg 99,90 SIT 129,00 SIT 115.90 SIT 119,00 SIT 130,00 SIT 200,20 SIT Jedilno olje 1 179,00 SIT 176,00 SIT 187,10 SIT 179,00 SIT 192,60 SIT 200,70 SIT Sladkor kg 120,00 SIT 126,00 SIT 132,40 SIT 125,60 SIT 137,00 SIT 193,00 SIT Moka tip 400 kg 74,00 SIT 93,50 SIT 84,53 SIT 83,60 SIT - 86,80 SIT Moka tip 500 kg 72,00 SIT 76,00 SIT 77.31 SIT 77,30 SIT 83,00 SIT 79,80 SIT Pralni prašek 3 kg ' Ari el • 799,90 SIT Ariel 799,00 SIT Weiser Riese 619,00 SIT Ariel 850,00 SIT - Pn izbiri smo upoštevali najnižje cene. Upoštevali smo tudi akcijske cene! Prihodnjič obiščemo tudi Vaš kraj! TRADICIJA SE NADALJUJE ... PO PETDESETIH LETIH PONOVNO ODPIRAMO - NEKOČ TRGOVINA REMIC, SEDAJ VABIMO VAS, DA NAS POČASTITE S SVOJO PRISOTNOSTJO V ČETRTEK, 20. APRILA OB 15. URI. VESELIMO SE SNIDENJA Z VAMI! /PL d.o.o. Pri Zlatem križu, Petrovče tel.: 0609 622-047 AKCIJA: BELINKA (do razprodaje zalog) - bogata izbira barv,, lakov, lepil, lakov za parket ... - mešanje avtolakov SIKKENS in COLOMIX - 1200 nians za les, kovino, stene, fasade •... Ob 5-letnici trgovine se Vam zahvaljujemo za zaupanje in se priporočamo še naprej. DANI d.o.o. Migojnice 140 GRIŽE tel.: 063 714-746 mobitel: 0609 629-093 - avtoelektrika - komisijska prodaja rabljenih vozil - odkup rabljenih vozil z gotovino - odkup poškodovanih vozil od letnika 87 dalje - na zalogi več vrst vozil Prepričajte se - obiščite nas! VULKANIZACIJA, PRODAJA IN SERVIS AVTOMOBILSKIH PNEVMATIK ŠTEFANČIČ Valerija - Dejan Arja Vas 10, Petrovče, tel.: 063 707-051 + pooblaščen prodajalec avtoplaščev MJUlSfLOM* + avtoplašči vseh cenovnih razredov: od obnovljenih do znamk vrhunske kakovosti: MICHELIN Frelli »HANtaiK OOOD^rEAn + brezplačna montaža pri nas kupljenih avtoplaščev + avtokozmetika, olja PROTON in CASTROL + aluminijasta platišča Za vas smo na voljo vsak dan med 8.00 in 18.00 uro, ob sobotah med 8.00 in 13.00 uro. DA BO VAŠA VOŽNJA VARNA IN PRUETNA! Prodajalna gradbenega in tehničnega blaga TRGOVINA ETI# Dobrteša vas 46 b, Šempeter tel.:063 702-231 AKCIJA + črpalke za zalivanje od 9.500 SIT dalje + opeka MODUL 6/1 59 SIT + SIPOREX 9.900 SIT /m3 + keramične ploščice že od 700 SIT /m2 dalje UGODNE CENE: - stavbno pohištvo - polnila, nosilci - strešna opeka - ITALIJANSKA (dvozareznik) - sanitarna keramika - svetila - barve in laki # lesna \NSKA jj^^TRlPOROČAMO! 01^ Možen nakup na obroke! Kupljeno blago dostavimo na dom! SEDAJ JE PRAVI ČAS ZA UGODEN NAKUP GRADBENEGA MATERIALA! ni«« V3Lr\O Savinjske «»in VELIKONOČNA FRILOGA Stran 12 April 1995, Št. 3 VELIKONOČNA SKRIVNOST Velika noč je cerkveni praznik, ki se je na Slovenskem tako ukoreninil, da tudi Cerkvi nenaklonjeni časi niso prav nič zmanjšali njegovega pomena. To je največji in najstarejši krščanski praznik. Na ta dan se kristjani spominjamo Kristusovega vstajenja. vstajenje, ampak tudi učlovečenje, rojstvo, trpljenje, smrt, vnebohod in prihod Svetega duha. Šele pozneje so posamezne od teh skrivnosti obhajali s posebnim praznikom. Velika noč je res najstarejši praznik, saj se je, denimo praznovanje Kristusovega rojstva, začelo na Zahodu šele v 4. stoletju. Velika noč pa je stara toliko kot krščanstvo. Kristjani so sprva obhajali veliko noč cel teden. Tako je bilo do 13. stoletja. Pozneje sta bila za civilno območje zapovedana kot praznik samo še ponedeljek in torek, v bogoslužju pa se velika noč še danes obhaja z osmino, praznovanje samo pa je skrajšano le na velikonočno nedeljo. Toda to skrčenje praznovanja velja samo za dni po velikonočni nedelji, nikakor pa ne za dni pred njo. Del velike noči namreč ni samo vstajenje, ampak tudi Kristusova smrt in trpljenje pred njo. Ker se je Kristusovo trpljenje začelo v četrtek in se stopnjevalo do petka s smrtjo na križu, sta tudi ta dneva velika. Velik dan je tudi sobota, ko je Kristus počival v grobu. VELIKI ČETRTEK V četrtek je bila poslednja ali zadnja večerja. Po večerji se je Jezus napotil z apostoli na Oljsko goro. Obhajala ga je strahotna duševna stiska, saj je psihično vnaprej doživljal smrt na Kalvariji. Jezus je prestajal peklenske muke, saj je slutil svoje trpljenje. Ponoči so ga začeli zasliševati, po končanem sodnem postopku pred judovskimi oblastniki pa so ga zaprli v ječo. Veliki četrtek je za vernike praznik. Bogoslužje je ta dan razdeljeno na dopoldanski in Kristus je vstal od mrtvih ob prvem jutranjem svitu. Velika noč je praznik odrešenja, ker je po krščanskem verovanju Kristus s svojim vstajenjem odrešil svet. Noč, ko je vstal, je bila potemtakem res velika, zato tudi ime praznika - velika noč - ustreza pomenu tega dogodka. Zanimivo pa je, da takšno pomensko ime za ta praznik poznamo le Slovenci, medtem ko je večina drugih evropskih jezikov prevzela staro hebrejsko ime pasha ali po domače pogansko: italijansko Pasqua, srbsko in hrvaško Uskrs (vstajenje), angleško Easter, nemško Oster itd. Velika noč se določa po luninem koledarju in je vselej na prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni. Zgolj za primerjavo naj zapišem, da je božič določen po sončnem koledarju. V Kristusovem času so bili v rabi trije koledarji: egipčanski, mrtvomorski (esenski) in sončni (rimski). V začetni obliki velikonočnega praznika so bile zajete vse skrivnosti Kristusovega življenja. Torej 'ne samo njegovo večerni del. Dopoldanski je samo v stolnici, metem ko po drugih cerkvah čez dan ni bogoslužja. Ta praznina že kaže na Kristusovo trpljenje, ki se je začelo v večernih urah tega dne. Obredi velikega četrtka se začnejo zvečer, nekako v času, ko je Jezus sedel z dvanajstimi apostoli za mizo. Bogoslužje je slovesno, vse je okrašeno, razsvetljeno. Oglasijo se tudi zvonovi. Nato pa zvonovi ne zvonijo več vse do vstajenjskega bogoslužja na veliko soboto. Ta izraža žalovanje zaradi Kristusovega trpljenja. Po končanem bogoslužju duhovnik odstrani z oltarjev vse okrasje, cvetje in prte. Tak gol oltar pomeni Kristusa, ki so mu odvzeli vsa oblačila, preden so ga križali. Opustela cerkev izraža Kristusovo trpljenje. VELIKI PETEK Jezusa so na veliki petek bičali, obenem pa so mu vojaki spletli iz trnja krono in mu jo dali na glavo. To trnje so mu potem s palicami zabijali v glavo, kar je povzročalo hude rane. Po rimski navadi je moral človek, obsojen na smrt na križu, sam nesti križ na morišče; pravzaprav le prečni tram, kajti pokončnega so že prej zabili v tla. Tudi Jezus ni nesel celega križa, kot je upodobljeno na slikah križevega pota. Na križ so mu z žeblji pribili roke in noge. Jezus je umrl prej, kot so navadno umirali križani. Ti so bili živi na križu tudi do dvajset in več ur ter počasi umirali. In kakšni so običaji na veliki petek? Zaradi Jezusove smrti je to za kristjane dan žalovanja. V cerkvah ni nobenga okrasja, videti so kot izropane. To je edini dan v letu, ko v njih ni svete maše, kajti na ta dan je Jezus opravil svojo življenjsko daritev, maša pa je skrivnostno obnavljanje te daritve. Za veliki petek je značilen tudi strog post, kar pomeni, da naj bi se zaradi žalovanja spričo Jezusove smrti odrasli na ta dan samo enkrat do sitega najedli. Po cerkvah se ljudje zberejo h križevemu potu. VELIKA SOBOTA Velika sobota je dan Jezusovega počivanja v grobu, bfa dan svoje smrti je bil po judovski navadi tudi pokopan. Po stari navadi Cerkev na veliko soboto blagoslavlja ogenj. V bližini župnijske cerkve pripravijo polena in zakurijo ogenj. Ker ga duhovnik blagoslovi, pomeni Kristusovo vstajanje. Že v zgodnjih . urah začnejo po župnijah blagoslavljati velikonočne jedi. V večjih župnijah blagoslov večkrat ponovijo, da lahko vsi prinesejo jedi k blagoslovu. Jerbasi in košare, v katerih ljudje prinašajo jedi k blagoslovu, so lahko tudi zelo lepo okrašeni. Na veliko noč naj bi jedli samo blagoslovljene jedi. Cerkev to tudi utemeljuje. Po dolgem postu je namreč večja nevarnost, da nas bo hudobni duh skušal zapeljati v nezmernost. V blagoslovu Cerkev prosi božje pomoči proti tej skušnjavi. Obenem pa imajo jedi globok simbolični pomen, predstavljajo veliko noč. Pirhi so najbolj značilna jed velike noči. Pomenijo več stvari. Najprej Jezusov grob. Kakor piščanec sam skljuje jajčno lupino in pride iz nje brez tuje pomoči tako je tudi Jezus sam s svojo močjo prišel iz zaprtega groba. Rdeči pirhi pomenijo kaplje Jezusove krvi. Beli pomenijo Jezusove solze, saj je jajce zaradi elipsaste oblike podobno solzi. Pirhe v različnih krajih različno barvajo. Novozavezno velikonočno jagnje, vstalega Jezusa, pomeni meso. Navadno je to šunka. Ob uživanju blagoslovljenega mesa naj bi se kristjani spominjali Kristusovega telesa, ki je bilo darovano na križu za odrešenje človeka. Ker je kolač v sredini votel, spominja na trnovo krono, ki so jo vojaki po bičanju dali Jezusu na glavo. Hren pomeni žeblje, s katerimi so mu pribili roke in noge na križ. Čeprav se z blagoslavljanjem velikonočnih jedi že pripravljamo na praznovanje velike noči, so cerkve vso soboto še vedno kot izropane. Oltar je razkrit in čez dan, tako kakor na veliki petek, ni maše. Celo April 1995, Št. 3 VELIKONOČNA PRILOGA Stran 13 obhajilo lahko prejemajo čez dan samo umirajoči. VELIKA NEDELJA -VELIKA NOČ Tretji dan je Jezus vstal od mrtvih. Toda noben evangelist ne pove natančno, kdaj ponoči od sobote na nedeljo se je to zgodilo. Evangeliji tudi ne povedo, kako je Jezus vstal od mrtvih, ampak govorijo samo o vstajenju. Vstajenje je vsekakor skrivnost in predmet verovanja so skrivnosti, ne pa gledanje ali tipanje. V cerkvah obhajajo spomin na Jezusovo vstajenje večinoma v soboto zvečer, vendar tako, da se vigilija ne začne pred začetkom noči. Če pa je kje ponoči, se mora končati pred zoro velikonočne nedelje. Bogoslužje velike noči je izredno bogato. V vsaki cerkvi je ogromna sveča, večja od vseh sveč, ki gorijo po cerkvah. Ta sveča predstavlja od smrti vstalega Kristusa. Po blagoslovu je sprevod s prižgano velikonočno svečo v cerkev. Postopno se razsvetli vsa cerkev. Velikonočna vigilija je uradno obhajanje Jezusovega vstajenja, velikonočna procesija pa je ljudska pobožnost. Znana je samo pri nas in v avstrijsko-nemških deželah. Veliko noč praznujemo tudi doma, pri velikonočnem zajtrku v nedeljo pravimo mu velikonočno jagnje ali velikonočni žegen. Tako se imenuje zato, ker jemo jedi, ki smo jih na veliko soboto dali blagosloviti. Ko se družina vrne iz cerkve, kjer je bila pri velikonočni maši, obeduje blagoslovljene jedi. Začetek je vedno takšen, da se olušči blagoslovljeni pirh, če je družina večja, tudi dva, ga razrežejo, tako da ga dobi vsak košček. Pomoči ga v kis in nato zaužije. To jih spomni, kako so vojaki namočili gobo v kis in jo ponudili Jezusu na križu. Velika noč je tako velik praznik, da se na ta dan ne obiskujemo. Obiskujemo se, si voščimo in se obdarujemo na velikonočni ponedeljek. KAJ PEČEMO ZA VELIKO NOČ Za veliko noč romajo na mizo dobrote: od šunke v kruhovem testu do jagnječe pečenke, od domačega kruha do praznične potice. Pečemo po starih in novih, po domačih in sposojenih receptih. Spominjamo se starih običajev in jih* vnašamo v svoj vsakdanjik. Bomo spekli potico ali mandljev venec ali belo jagnje iz sladkega snega? Bomo barvali pirhe s kupljenimi barvami ali z naravnimi barvili? Kako bomo zavili pobarvane pirhe, ko jih bomo podarili prijateljem? Kako bomo okrasili mizo, da bo zasijala v pomladanskem lišpu? kozarec marelic v kompotu (marelične polovice), 1 beljak, 250 g sladkorja v prahu, 1 žlico limoninega soka. Jajca sladkor m vanilin stepamo z medicami električnega mešalnika, da dobimo gosto penasto zmes. Na vrh > moko z jedilnim škrobom in rahlo premešamo. Ježimo s peki papirjem. Na papir nanesemo stopinjah 10 minut. Vzamemo iz pečice. Biskvit takoj zvrnemo na krpo, potresemo s sladkorjem. Odstranimo peki papir. Segrejemo marmelado, jo gladko razmažemo namažemo na biskvit. Od krajše stranice zvijemo biskvit rolado. Pustimo, da Ležemo na IslSl Odcedimo marelice, lz| »r- ’ -' trd sneg. plffi vtepemo sladkor' prahu in limonin sok. 4 Narezano rolado na sred,no vsakega kosa posadimo polovico marelice. VELIKONOČNA TORTA ŠUNKA V KRUHOVEM TESTU Priboljšek, ki nam polepša velikonočne praznike in je sicer bolj redko na mizi, je šunka v testu. Pa jo znamo pripraviti? Poglejmo, kaj svetuje gospodinjam, ki se prvikrat lotevajo priprave te jedi. Slovenska kuharica avtorice Felicite Kalinšek. Recept smo vzeli iz sedme izdaje, ki nosi letnico 1923. Kako se prašičevo stegno v testu peče? V mlačni vodi umij prekajeno prašičevo stegno in ga namoči čez noč v mrzli vodi. da se: zmehča in sol ven potegne. Drugi dan zamesi z mlačno vodo 3/4 litra slabe bele moke ter naredi mehko, kakor vlečeno testo, ga pokrij in pusti, Četrt ure. Potem ga razvaljaj za prst na debelo, položi ravno na sredo umito, odtečeno in obrisano stegno, zavij ga v testo, da se nikjer ven ne vidi, deni v pripravljeni pekač in peci kakor kruh v peči ali pečici. Mrzlemu olupi testeno skorjo, potem ga narezuj, kakor ga rabiš, na tanke rezine. Tako ga ohraniš dalj časa, ker ne zadahne tako hitro kakor kuhano. _____ Potrebujemo: 8 jajc, 250 g sladkorja, lupino dveh limon, 2 vanilijeva siadkoija, 175 g moke, 125 g| jedilnega škroba, 3 žličke pecilnega praška. Za nadev: 1/2 litra mleka, 1 vanilijev puding, 75 g sladkorja, 250 g masla ali margarine, 1 ananas kompot, 3 lončke sladke smetane, 3 vrečke trdilca za smetano, 31 vanilijeve sladkorje. 100 g marcipana, 50 g sladkorja v prahu, 2 žlici sesekljanih pistacij, sladkorne okraske. Ubijemo 5 jajc, ločimo beljake od rumenjakov. Rumenjake, 150 g sladkorja, naribamo lupino ene limone in 1 vanilijev sladkor penasto umešamo. Zmešamo 100 g moke,:'75 g jedilnega škroba in 2;|lički pecilnega j praška. Primešamo jajčni zmesi. Nazadnje primešamo trd sneg iz 5 beljakov. Testo damo v tortni model s premerom 26 cm in pečemo v pečici pri 175 stopinjah 30 minut. Potem pripravimo iz preostalih sestavin še eno biskvitno testo in ga spečemo v manjšem pekaču s premerom 16 cm. To testo pečemo; približno 20 minut. Pečeni torti ohladimo. Vsako dvakrat vodoravno prerežemo. Nadev: iz mleka in praška in sladkorja skuhamo puding. Mešamo ga, da se ohladi. Penasto umešamo maslo in margarino. Po žlicah dodajamo puding in ga razmešamo z maslom. Dobimo masleno kremo z vanilijevim okusom. Ananas odcedimo. S koščki ananasa obložimo Spodnjo, večjo plast torte. Na ananas namažemo kremo. Pokrijemo z drugo plastjo torte, namažemo s kremo. Pokrijemo z zgornjo plastjo torte. Plasti stisnemo. Enako sestavimo malo torto in jo postavimo na veliko torto. Smetano stepemo in sladkamo z vanilinom. Vtepemo trdilec za smetano. S tretjino stepene smetane napolnimo vrečko za vbrizganje, ji > Postavimo na hladno, S preostalo smetano namažemo torto z vseh jf. c 1 strani. Okrasimo jo z nabrizganimi kupčki smetane, z rožicami, bonboni. . / Marcipan zgnetemo s sladkorjem v prahu. Razvaljamo ga na debelino T' 1 cm. Iz marcipana izrežemo zajčke in jih posadimo na vrh torte. Potresemo z zelenimi pistacijami, ki so kot trava. OB VELIKI NOČI Pred bližnjimi velikonočnimi prazniki smo za razgovor naprosili žalska dušna pastirja. Oba sta se vabilu ljubeznivo odzvala. G. župnik pater Viktor Arh in g. kaplan pater Jože Rupnik, pater Viktor je v Žalcu že 27 let, pater Jože pa 22 let. Kako sta zadovoljna s svojim delovanjem v Žalcu kot dušna pastirja? Pater Viktor Arh: Duhovnik, ki bi prišel v Žalec iz versko vzgledne fare, bi se življenja zelo težko navadil, kajti žalska župnija je nasploh jiekaj' čisto posebnega po sami sestavi. Tu žive ljudje, ki so sem prišli iz raznih krajev. Ko z njimi živiš, prideš do prepričanja, da imajo mnogi iskrico vere. Ko to spoznaš, se moraš truditi, da bi njihova vera šla še naprej, da jo izpopolnjujejo. Moraš se truditi, da tisto, kar imajo, oplemenitijo. Če tako gledašin delaš, imaš tudi uspeh. Mnogo tega se ne vidi. Vidi se recimo tisto kar je zunaj, če se obnovi cerkev. Kaj se zgodi na duhovnem področju, se pa na zunaj ne da ugotoviti. Pater Jože Rupnik: Vera ima predvsem namen, da bi bili ljudje bolj zadovoljni, da bi čutili srečo v sebi, da se ne bi izgubili v materialnosti. Koliko je tukaj uspeha, je težko reči. Takšni uspehi se vidijo ponavadi čez 20, 30 ali 40 let. Uspeh pa je v tem, če je nekdo postal boljši človek, kot je bil prej. Veliko se ukvarjamo z otroki, jih učimo. V enem letu se le malo doseže. Uspeh je v tem, da, ko odraste, postane dober človek in smo lahko ponosni nanj. Upamo, da delamo, kar je v naši moči. Kakšen je uspeh vaju kot dušnih pastirjev? Ne smemo pa zanemariti tudi dela patrov Manesa in Vančija, ki sta bila tudi tu. Res, da so bili ob vašem prihodu precej drugačni časi in zagotovo lahko rečemo le, da napredujete. Lahko tudi rečemo, da so z vami farani zadovoljni, kar je pohvalno. Pater Viktor: Želim delati po svoji vesti, tako da bo v ljudeh res napredovala človečnost. Po človečnosti pa se človek približa Bogu. Oznanjanje ' evangelija mora biti iz osebnega prepričanja. Res, če te hvalijo, potem se vprašaj, če morda ne govoriš le tako kot je ljudem všeč. Tudi take pripombe lahko slišimo v Žalcu, predvsem od tistih, kateri si cerkvenost predstavljajo nekoliko drugače. Marsikdaj o tem razmišljam in želim delati tako, da bi ljudem približal Boga. Oznanjati vero pomeni človeka reševati in osvobajati. Pri vsaki stvari je potrebno gledati tisto, kar je bitno, ne pa samo zunanje formalnosti. Pater Jože: Glede uspeha je zelo problematično govoriti. Res je, da veliko ljudi prihaja v cerkev, veliko otrok je pri verouku. V odstotkih pa se ne moremo primerjati z okoljem. K verouku hodi 400 otrok in to je velik uspeh. Sprašujemo pa se, kje je tistih drugih 400, ki k verouku ne hodijo? Žalec je po sestavi zelo različen. Ali je čutiti, da verouk obiskujejo otroci staršev, ki so druge vere? Pater Jože: Nekaj je takih, ki so iz družin, kjer je eden od staršev katoliške vere, drugi pa pravoslavne ali muslimanske. Iz čiste muslimanske družine pa jih ni. Pater Viktor: Imamo pa primere, da je eden veren, drugi pa ne, vendar se vseeno odloči za verouk. Pred nami je, kot poudarjamo, največji katoliški praznik, Velika noč. Kako ta praznik pričakuje Žalec? Pater Viktor: Ljudje ga pričakujejo zelo različno. Tisti, ki jim je vera res globoka in ozko živijo z njo, se že sedaj pripravljajo, prihajajo med tednom k maši, križevemu potu in podobno. Postne nedeljske službe božje so bolj obiskane. Pridejo tudi takšni, ki sicer ne hodijo redno. Mnogi od njih opravijo spoved in prejmejo obhajilo. Več jih pride na Cvetno nedeljo z butarami, kar je tudi folklora. K božjemu grobu prihaja zelo malo ljudi, blagoslov jedil pa zajame najširši krog. Veliko jih pride tudi k maši za veliko noč. Verjetno jih je ob blagoslovu hrane več kot na sam praznik. Vsakemu pa želimo lepo praznovanje. Pater Jože: Otrokom prenašamo skozi verouk krščansko tradicijo. Vzgajamo jih, da to naj ne bi bila samo tradicija, temveč izvor pravega krščanskega življenja. Veliko noč praznujemo kot zmago dobrega nad zlim, kot zmago življenja nad smrtjo. To je v bistvu tisto, česar bi se morali zavedati. Vprašanje pa je, ali otroci to sprejmejo in razumejo. Mladi to še nekako sprejmejo. Če nekdo skusi kaj pomeni premagati smrt, potem je to nekaj velikega. Smo tik pred Veliko nočjo. Kaj naj bi faranom in občanom to pomenilo? Kakšno je vajino sporočilo kot dušnih pastirjev, saj na vajino besedo mnogo dajo? Pater Viktor: Sporočilo velike noči je sporočilo o življenju. To lahko razmišljamo v različne smeri. Jezus je premagal smrt. On se je apostolom pokazal živ in mi to verujemo. Ta vera povzroči, da človek ne živi samo za ta svet, ampak za nekaj več. Živi za sočloveka, za dobroto. Takrat pa človek živi tudi za Boga. To je sporočilo o življenju... Čisto po človeško pa vsakemu želimo, da bi nekaj lepega doživel na veliko noč, ko bo ob velikonočnem zajtrku zbrana vsa družina. Takrat doživimo to medsebojno povezanost. Praznično je tudi, ko si med seboj čestitamo in se obiskujemo. Srečo doživljamo po drobcih. Otrok, ko dobi pisanko, doživi nekaj lepega... Sreča je skrivnost, ki se na tisoč načinov doživlja v življenju. Zakaj je Velika noč večji praznik kot Božič? Življenje je nekaj velikega pa vendar trdimo, da je Velika noč nekaj več. Pater Jože: Kristjani vemo, da se življenje začne z rojstvom. To nam je vsakdanje. Verujemo pa, da se življenje ne konča s smrtjo, temveč preide v novo življenje, ki je veliko večje od začetka našega življenja, ki dostikrat pomeni trpljenje. Vsakdo si želi srečo in nikoli v življenju ni povsem tako, kot bi želeli. Imamo torej kratko življenje s trpljenjem, verujemo VELIKONOČNA PRILOGA April 1995, Št. 3 Stran 15 pa v večno življenje in popolno srečo. Zaradi tega je velika moč večji praznik od Božiča. Kristus je najavil svoje trpljenje, umrl in vstal. To je zapisano v Svetem pismu. To se pravi, da to pomeni več kot samo rojstvo? Pater Jože: Za kristjane je smrt novo rojstvo in zato tudi, ko slavimo nekega svetnika, ne obhajamo praznik njegovega rojstva, temveč dan, ko je bil rojen za večno življenje. Hvala za pogovor. Menim, da smo mnogo razčistili in tudi bralci si bodo ustvarili pravo sliko. Pater Viktor: Torej oba praznika sta velika. Zgodovinsko pa je velika noč starejša. Cerkev je veliko noč obhajala mnogo prej, božič pa se je pojavil pozneje. Na koncu hvala lepa in vesele praznike. To so želje uredništva dušnim pastiijem, kakor tudi vsem spoštovanim bralcem. -ar VELIKA SOBOTA, IS.april: Blagoslov jedil ir Dekanija Žalec: - Galicija ž.c. ob uri: 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 16.00, 17.00 - Sv. Jungrt ob uri: 10.00 - Pernovo ob uri: 14.00 - Gotovlje ž.c. ob uri: 10.00, 14.00, 16.00 - Sv. Jedert ob uri: 12.00 - Petrovče ob uri: 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 16.00 - Polzela ob uri: 11.00, 14.00, 15.00, 16.00, 17.00 - Šempeter ob uri: 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00 - Žalec ob uri: 16.00 Dekanija Braslovče: - Prebold ob uri: 12.00, 17.00 - Marija Reka ob uri: 13.00 - Šmartno ob Paki ob uri: 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 16.00 - Gorenje ob uri: 15.00 - Vransko ob uri: 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 17.00 y ■ * Za ostala župnišča žal nismo uspeli dobiti podatkov! KOŠARICA PISANIH PIRHOV Barvanje pirhov je star in lep običaj. Pisani pirhi so najprej namizni okras, lahko so prijazno darilo, vsekakor pa so tudi okusen dodatek k hladnemu prigrizku ali sočni zeleni solati. Za barvanje izberemo sveža Jajca z brezhibno lupino. Jajca naj bodo čista in po možnosti bela, kajti bela lepše in laže obarvamo. Jajc ne vzamemo iz hladilnika, kajti če so mrzla, med kuhanjem rada počijo. Jajca damo v kozico, zalijemo jih z mrzlo vodo, toliko da so Pokrita, nato jih pristavimo na štedilnik. Vodo počasi segrevamo, da zavre. Nato kuhamo jajca 10 minut. Jajca pustimo v vodi, da se ohladijo, med ohlajanjem pa jih nekajkrat previdno obrnemo. Ko se voda ohladi, poberemo jajca iz kozice, zložimo jih na razgrnjeno, krpo, da se posušijo. Barvamo jih lahko z barvicami, ki jih kupimo v trgovini, ali pa z naravnimi barvami. Nekateri ljudje so alergični na kupljena umetna barvila, predvsem rdeča in rumena barva radi izzoveta alergije. Naravna barvila so neškodljiva. Rumena: vodi, v kateri kuhamo jajca, dodamo nekaj svetlih čebulnih lupin, ali pa skuhamo jajca v kamiličnem čaju. Roza: skuhamo 500 g rdeče pese in jo zmiksamo. Rdeča: jajca skuhamo v vodi, ki ji dodamo olupke 500 g rdeče čebule in dodamo malo kisa. Brez kisa so jajca rjava. Zelena: 500 g zmiksane špinače. Pisane pirhe pa barvamo tako: Črte: jajce ovijemo z belo nitko. Mreža: jajce ovijemo v mrežasto tkanino. Lise: jajce ovijemo v čebulno lupino. Rože in listi: na jajce položimo peteršiljev list, cvet marjetice, majaronove lističe. Jajce nato zavijemo v kos stare najlonke in pobarvamo. Ostane obris nepobarvanega lista ali cveta. Najlonko in list odstranimo šele ko je jajce hladno. Marmorirani pirhi: Pirhe pobarvamo s pastelno barvo: svetlo zeleno, svetlo modro, svetlo roza. Nato jih zložimo v jajčni karton, karton pa postavimo na debelo plast časopisnega papirja. Razredčimo tempera barvo. Staro zobno ščetko pomočimo v barvo. Ščetko podrgnemo ob rešetko ali cedilo. Barvo rahlo razmažemo s papirnatim robčkom. Ko se posuši, pobrizgamo jajce še z druge strani. Kam postavimo pirhe? Pirhe postavimo na mizo v košari, na krožniku, v lepem zelenem vencu, v vencu testa... — —GLAS VELIKONOČNA PRILOGA Stran 16 Apni 1995, Št. 3 Trgovina MIKLAVC Dolenja vas 182 63312 PREBOLD tel.,fax.: 063 723-047 Prijetne velikonočne praznike ter obilico pirhov Vam želi kolektiv trgovine Miklavc. GOSTIŠČE VOLK Studence 52 (Pri Vel. Pirešici) 63310 ŽALEC, tel.: 728-222 V prijetnem ambientu vam nudimo: - jedi iz domače kuhinje - nedeljska kosila Sprejemamo rezervacije za zaključene skupine na telefon: 063 728-222 Svojim strankam se zahvaljujemo za zaupanje, hkrati pa vsem želimo prijetne velikonočne praznike. MESNO TRGOVSKO PODJETJE d.o.o. GRIŽE, Migojnice 4b, tel.: 063 711-386 JEŽOVNIK Vam nudi 10% predpraznično velikonočni popust za suhomesnate izdelke domače proizvodnje, ob tem pa Vam želi lepe in prijetne praznike! MOŠKO FRIZERSTVO " ALJAŽ " tel: 063 715-020 Šl. trg 21, Žalec Se ob bližajoči petletnici delovanja zahvaljuje svojim strankam za zaupanje in želi vsem strankam in občanom srečne in vesele velikonočne praznike. VELIKONOČNI AKCIJSKI POPUST V času od 3. do 17. aprila Ir^ja 10% gotovinski popust za tekstilne izdelke, primerne za velikonočna darila (pisanke) in 5% popust za igrače. Gotovinski popust se daje pri nakupu nad 5.000,00 SIT T/iiem o&žcut&tim i*t o&čtutam uoTčimčk vedele vdU&o*točtte fncvpu&ef $ SAVINJSKA trgovsko družba Žalec Trgovina na drobno A BREG 13, POLZELA /J telefon: 063 720-064 odprto: 10.°°- 18.00, sobota: 8.00 - 12.°°. Velika izbira oblačil vezenine bled primernih za mature, valete, birme in PRVO SVETO OBHAJILO ^ bluze "le elegantni hlačni kompleti "fc kostimi, obleke, krila ... TENIS PROGRAM moške, ženske in otroške - trenirke - kratke hlače - majice Ostala ponudba: Kavbojke že od 1.950 SIT dalje Bluze od 2.890 SIT dalje Plišasti kompleti od 1.980 SIT dalje n VATI. O M* Velika izbira otroških kompletov, prehodnih jaken, pletenih kompletov, tunik, puloverjev, mikic, spalnih srajc, pidžam ... Možnost plačila na več čekov! Obiščite nas in se prepričajte o resnično kvalitetni ponudbi in hkrati najnižjih cenah! Prijetne velikonočne praznike Vam želimo! AKCUSKA PRODAJA ZA APRIL V PRODAJALKAH Z ŽIVILI # SAVINJSKA 1/ čom od J 0.4. d* 23.4.1995 to. fiotetaU fiiod^a atcij* tuutccUjiti aitiMo«: PERSIL 2.4 kg ČISTO ZA POSODO J 1 VINO NAMIZNO 1 1 KAVA CELA 250 gr LOKA zav. 5. KAVA MLETA 250 gr LOKA zav. 6. VAFEL KOCKE 1 kg SLADKOSNED 420.00 7. PUDINGI več okusov 30.00 8. MLEČNA ČOKOLADA 100 gi: PARK LANE 85.00 9. LEŠNIK ČOKOLADA 100 er PARK LANE 89.00 PRI NAS KUPUJEJO SAVINJČANU čjlp SAVINJSKA trgovska družba Žalec mimmimmrv© m Avrmmimm JURE VELIGOŠEK, Griže 123 C, tel.: 712-788 ODPRTO OD 8-18 UR€, SOBOTR DO 14 URČ PRODAJA NOVIH IN OBNOVLJENIH GUM, MONTAŽA, BALANSIRANJE IN POPRAVILO GUM. PRANJE AVTOMOBILOV, TRAKTORJEV IN KOMBIJEV, POLIRANJE Z NAVADNIMI IN BARVNIMI POLIR PASTAMI - KEMIČNO ČIŠČENJE AVTOMOBILOV. PRI NABAVI NOVIH GUM BREZPLAČNA MONTAŽA IN ZUNANJE PRANJE. Priporočamo se za obisk in Vam želimo lepe praznike! RoMargT Kmetijsko vrtnarska trgovina Parižlje 38/E, BRASLOVČE Tel.&Fax.: 063 720-587 V pomladanskem - .semena za vrtnine in cvetje času vam nudimo: - sadike in čebulice okrasnega cvetja - semenski krompir - vse vrste zemlje in gnojila za vrtičkarje - aparati za pranje KARCHER - vrtne kosilnice že za 25.990 SIT Priporočamo se za obisk in vam želimo prijetne velikonočne praznike! Avtopoligon Ločica ob Savinji tel.: 063 701-640 +■ servis vozil: CITROEN, PEUGEOT, RENAULT, ŠKODA + tehnični pregledi traktorjev + ročno pranje vseh vozil Odprto: 7.00 - 15.00, sobota 8.00 - 12.00 Vsem svojim strankam želimo prijetne velikonočne praznike! CTRANr pohištvena industrija d.d. polzela INDUSTRIJSKA PRODAJALNA POLZELA TEL.: 063/ 720-020 VELIKA VELIKONOČNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA od 10.4. do 13.5.1995 Nudimo vam bogato izbiro pohištva za opremo vseh bivalnih prostorov: gotovinsko plačilo - Samska spalnica HALA 41.869,00 SIT - 2D omara z drsnimi vrati 26.070,00 SIT - 3D omara z drsnimi vrati 32.863,00 SIT - Zakonska spalnica VEGA-NOVA 101.908,00 SIT - Spalnica SUZV-3 44.879,00 SIT pohištvo za opremo dnevnih, otroških sob, predsob, spalnic, pisarniško pohištvo, omare z drsnimi vrati, kosovno pohištvo, jedilnice, sedežne garniture, kavči, vzmetnice, pohištvo iz masive, ostanke od izvoza in še in še. Ugodne cene, plačilo na več obrokov, dodaten popust za nakupe nad 100.000,00 SIT POHIŠTVO GARANT POLZELA POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! tel.: 063/ 720-020 Zdimo vam vesele velikonočne praznike, z obiskom pri nas bodo še lepši! \3LSavinjske GAUDEAMUS IGITUR M maturantke nazm/:,' Smej« se, popi« va penine, plesite, sveže in nape, bodite norčavi pogumni in nonkorfonnistični! Nadenite si težko italijanski) čipko, tisto, pri kateri je yideit}™k kot da smo jo skvačkali sami. Oblecite karkoli zlatega, nasploh svetlikajočega se, iskrečega se! Dober bo star pulover iz lameja, sijajno bo že zdavnaj pozabljeno krilo iz brokata. Prav bosta prišla taft in velur, kot nalašč bo stara šara iz zmečkanega žameta, ki smo jo mislili že zavreči Tudi večerne minice so še vedno “in", pravzaprav jih oblecimo s kančkom nostalgije: tiste, ki boste hotele biti v tem letu res, krilo, a take kose garderobe si privoščimo le tedaj, ko veirio, da se bodo dobro vključili v okolje, sicer se utegne zgoditi, da nam bo ves večer nelagodno. Poleg bleščečih se kamenčkov so v modi spet tudi perle. Če se boste ovesile z vsemi starimi perlami, kar jih je dobiti doma bmK«?..... UMETNOST RAZUMEVANJA Zdi uverturo sestavka bi rad pojasnil, da sem jaz amater in da se komajda malenkostno spoznam na opisovane stari; da nimam nobenega ultimativnega mnenja o njih, da se le sproti učim in bežno razumevam... in zato bodo moji sklepi večkrat dvomeči, neumni ali pa tudi smešni - in prav vesel bom, če vas bom pahnil v dobro voljo - ne vzemite jih torej kakor krike spoznanja ali viharje temeljne resnice, temveč le kot šepete; šepete mojega srca, šepete iz mojega sveta, ki vam bodo morda kdaj vzniknili iz spomina, ko jih boste potrebovali, ko boste zaslutili, da morda pripadajo tudi vam; in če se bo zgodilo tako, bom morda to zaslutil jaz, in bom zadovoljen. Naj vam torej zašepetam... o razumevanju. Kolikokrat se vam zgodi, da se spotaknete ob kakšen nesporazum: če že ne drugače, tedaj, ko morate tujcu obrazloži ti, kje je najbližja pot do avtoceste, pa ga pošljete k mesarju; pa tudi med prijatelji ali pa celo v družini, kot da bi si tudi tam bili le tujci, ki govore različne jezike? Seveda je to tudi problem izražanja, a vendar, poglejte skozi moje oči: vi govorite o nečem, izražate svoje mnenje skozi svoje izkušnje, svoje načrte, svoje želje in svoje strahove, dvome ali dvoumnosti, ne nazadnje pa tudi v senci razpoloženja, v katerem trenutno ste, in tudi POSLUŠATE skozi filtre vsega tega. In potem vaša žena (recimo) veselo vzklikne: “Kakšen veter je!” in misli pri tem na to, kako naglo se ji bo posušilo perilo, vi pa takoj mrknete v zlovoljnost, ko pomislite, da vas bo prepihalo in prehladilo na poti v službo; in potem je ona prizadeta, premišljujoč, da kaj vam je rekla, da ste tako mrki... rezultat: skupaj paseta žalost, ne da bi se zavedala, kje je sploh nastopilo 'trenje, kaj je povzročilo konflikt. Tole je sicer izredno blag in naiven ter otročji primer (ne pričakujte od mene zrelejših primerjav, sam sem preveč otročji), a mislim, da je povsem jasen; predvsem jasen. In če primerjavo razširite na vse odnose med ljudmi: prijateljske, gospodarske, politične, nepomembne, preveč pomembne, realne, . iluzivne, krhke, močne... in pri vseh teh pridevnikih si bo vsakdo predstavljal SVOJE cilje v odnosih... se vidi, v kakšni zmešnjavi ter raznolikosti živimo. Nazaj k primerjavi: če bi oba, mož in žena, razložila sebe, ali ne bi bilo obema lepše - ne glede na to, kako piha veter? K temu trudu, k temu razmišljanju bi vas rad povabil jaz; ne bom poskušal definirati vaših šepetov; čim manj bom vplival na jasnost vaših razlik; to morate storiti sami, zase ali pa s kom drugim, sebi ali pa komurkoli; toda potrudil se. bom, definirati svoje šepete... poskusil se bom odpreti. In vi? Vi pa lahko strogo ocenjujete... me ignorirate... skomignete z rameni... ali pa: RAZUMETE. Peter Zupanc Dnevi Mladinske knjige v mesecu aprilu! TRGOVINA 50 čet Naj bo ob Veliki noči vaše darilo knjiga ali družabna igra! V ta namen smo v Mladinski knjigi znižali cene igrač in knjig do 50% izkoristite priložnost in obogatite svoj knjižni hrami GLAS StlVtUJskc MED REALNOSTJO IN ABSTRAKCIJO 11. aprila, so v prostorih Občinske matične knjižnice v Žalcu odprli razstavo grafičnih listov likovnega pedagoga Arpada Salamona. Risarsko in slikarsko snovanje Arpada Šalamona, razvidno iz mnogih razstav, lahko razdelimo na več likovnih zvrsti: na akvarele, olja, risarske in grafične tehnike, na eksponate z literarno vsebino in eksponate, ki so čiste likovne stvaritve in plod slikarskih inovacij. Podobno bi lahko rekli za njegove grafike, ki so plod njegove ustvarjalnosti, plod likovnih iskanj in eksperimentiranj. Umetnik Šalamon je raziskovalec likovnega iskanja v barvi, teksturi in kompoziciji, kjer se likovna vsebina podreja formi in inovacijskim, čustvenim in grafičnim rešitvam. Ustvarja v olju in akvarelu, toda grafika ga je vedno še posebej zanimala. Imel je več kot 100 skupinskih in 55 samostojnih razstav v Sloveniji, in v tujini. V okviru svojega slikarskega in grafičnega snovanja nas vedno preseneti z drznimi variantami in likovnimi sozvočji. To je videti tudi na tokratni razstavi v Žalcu, ki bo odprta do 25. aprila, v času, ko je odprta knjižnica. PREDSTAVITEV KNJIGE Tako kot v vsej Sloveniji, je tudi na Celjskem zlasti v prvih povojnih letih, prišlo do i številnih političnih in zrežiranih sodnih procesov, katerih žrtve j so bili predvsem podjetniki,:: ; trgovci, kmetje, duhovniki in drugi, ki jih je tedanja oblast : štela za svoje nasprotnike. Mnogi med njimi so bili brez vsake krivde obsojeni na dolge zaporne kazni in na zaplembo j imetja, nekateri pa tudi na smrt. Še pred nekaj leti se o teh sodnih procesih ni smelo niti govoriti, kaj šele pisati, zato večina o teh procesih ve zelo malg, ali pa o njih ni niti j slišala. Da bi ti sodni procesi, ki spadajo med najbolj tragične dogodke naše povojne zgodovine, ne utonili v pozabo. je poskrbel zgodovinar mag. Milko Mikola s svojo knjigo Sodni procesi na Celjskem 1944-1951. V njej na osnovi ohranjenih arhivskih dokumentov obravnava vse najpomembnejše sodne procese na Celjskem, ki so bili v letih 1944-1951 pred vojaškimi sodišči, pred Sodiščem slovenske narodne časti in pred celjskim okrožnim ter okrajnim sodiščem. V okviru problematike sodnih procesov pred partizanskimi vojaškimi sodišči je v knjigi obdelana tudi problematika medvojnih in povojnih izvensodnih usmrtitev, ki so jih. na Celjskem izvajali predvsem terenci, pripadniki Varnostno-obvcščevalne službe (VOS), Vojske državne varnosti (VDV) in Oddelka za zaščito naroda (OZNA). Knjigo lahko kupite ali naročite pri Zgodovinskem arhivu v Celju, Trg Celjskih knezov 10, 63000 Celje. Naročam ..... izvodov knjige SODNI PROCESI NA CELJSKEM po ceni 2.500 SIT. Pošljite na naslov: VALTER VERHOVSEK IZDAL SVOJO PRVO PESNIŠKO ZBIRKO Za svoj rojstni dan je Žalčan o upešno prehojeni Valter Vrbovšek iz Velenjske ulice kasneje o drobnih življenjskih v Žalcu izdal svojo pivo pesniško stiskah med soncem in dežjem, zbirko “Dvajset mojih pesmi”, ki da bi na koncu, kot vizionar, jo je uredil in pripravil za tisk dodal še"l^^aj črnili pesmi o novinar Novega tednika, Tone času, ki nasNse čaka. Valterjeve Vrabl. V njej izpoteduje dogodke pesmi so vezane na runo, rade iz svojega življenja. se rikenein v sin m nreveinnn a f se (ij ...enejo v staro, prevejc pesniško modo. Med črno Pred let, sc je otresel sovražnika, vsebino je tudi neka] sonca m k, je skrb v sodih m steklenicah ^Ict, je, da bi nekdaj kasneje ter našel novi svet v praznih belih Mo to razmerje ugodnejše v listih m svinčniku. Ust, so začel, korist sonca. ............§L “POT K SONCU” POMOČ OTROKOM S CEREBRALNO PARALIZO Minuli petek ste si v Domu Svobode na Polzeli lahko ogledali dobrodelno prireditev za pomoč otrokom s cerebralno paralizo, ki sta jo organizirala OŠ Polzela in Društvo za pomoč osebam s cerebralno paralizo Celje. Prireditev je potekala v okviru državnega projekta Korak k soncu, v katerem sodeluje 110 slovenskih šol. Mojca Kralj, učiteljica OŠ Polzela, je mladostno izvedla razgiban program z naslovom Pot k soncu. S tematsko zgodbo je vodila gledalce v svet drugačnosti. V projektu so sodelovali glasbeni gostje: Miki Šarac, Sanja Mlinar, Matjaž Ograjenšek, Duo Primavera, Palma in Duo Banana. Z modno revijo pa so se predstavile trgovine: Oljka, Žiga, Manca in Devetka. Celotno prireditev je tonsko izvedel Matjaž Jeršič, izkupiček prireditve pa je namenjen otrokom s cerebralno paralizo na celjskem območju. “Največja modrost je osrečiti sočloveka. Če sočloveku vlijemo vero vase - srečo, bomo tudi sami srečni!” Urška Jeršič Iz knjižice “Srečno”, ki jo je izdala Marija KUMER, knjižničarka iz Prebolda. Veselje in vedrina zabelita vsak obed. (nemški pregovor) Ce so ljudje pravi, je za njihovo sožitje vseeno, kakšen je njihov svetovni nazor. (Rudi Ringbauer) Vsaka mama je prava mama, dana na srečo in na veselje. Prava in ena sama za vse življenje. (Tone Pavček) ... Ko pa grobar pospravi me na varno, ko bom v podpritličju ležal vznak, na grob zneso mi celo cvetličarno, najlepše je živeti kot MRTVAK. (F. Milčinski Ježek) Knjižico lahko naročite na tel. 0631442-663. ■irk ■•Slumwm (ŠLSavinjske ZBOROVANJE RIBIČEV Znano - neznano Prvo nedeljo v aprilu so se na svoji letni skupščini sestali ribiči spodnje Savinjske doline. Ribiška družina Šempeter je svoj sedež prenesla v občinsko središče v Žalec. V upravljanju ima kar 231 kilometrov ribolovnih in varstvenih voda, predvsem na reki Savinji ter njenih številnih pritokih. Upravljajo pa tudi z nekoliko umetnimi jezeri. Trenutno imajo 468 odraslih članov ter 68 mladincev. Aktivni so tudi na športnem področju, saj je bila njihova članica celo na svetovnem ribiškem prvenstvu. To je Herta Erece, ki je zastopala naše barve na Portugalskem. Pohvalijo se lahko, da so iz lastnih vzrejnih potokov in voda vložili v Savinjo, potoke in ustrezna jezera kar 4.000 potočnih postrvi, 1500 ciprinidov v dolžini 30 - 40 cm ter 1.500 kg ribjega zaroda. Vložili so še nekaj zaroda postrvi, mladic ščuke, podustov in blizu 5 tisoč zaroda sulca. Odlovih so le 5.355 rib, kar znaša približno 3.965 kg. Na svojem letnem zborovanju so MALI OGLASI Prodam mladiče škotskih ovčarjev, Lesi, šampionskih staršev. Naslov: Matej Salobir, Jamova 3, CELJE alil tel.: 0621621-111. AMIGA 1200, 2MB RAM, 270 HDD , barvni monitor, joystick, + vsi dodatki, UGODNO - NUJNO -POCENI! Tel:: 0631856-636 nekoliko spremenili svoj statut in pravilnik o športnem ribolovu ter uvedli nova priznanja ribiške družine. Izbrali so si tudi nov emblem ribiške družine. Pomenili so se tudi, kako bodo letos gospodarili. V nove ribolovne vode bodo letos vložili kar za 4 milijone rib, predvsem krapov. Ker letos slavijo svoj častitljivi 40-ti jubilej, načrtujejo razstavo v drugi polovici meseca maja. Osrednja proslava naj bi bila 20. maja pri Domu ribičev v Preserju. Imeli naj bi še kar 12 ribiških tekmovanj. Prvo je tekmovanje 8. aprila v Braslovčah, ki bo nočno. Njihov predsednik poudaija, da ribištvo ne pomeni samo posedanje ob vodotokih in namakanje palic in trnkov, temveč mnogokaj drugega. Predvsem poudarja skrb za ribji zarod, za nova vlaganja mladic iz gojitvenih potokov v reke. Skrbijo tudi za zdravo okolje, predvsem vodotokov in jezer, lepo obrežje ter za snažne vodotoke. I. Jurhar 13. POHOD PO MEJAH KRAJEVNE SKUPNOSTI LIBOJE Planinska sekcija Liboje organizira v soboto, 22. aprila, s pričetkom ob 9.00 uri, tradicionlni pohod po mejah Krajevne skupnosti in spominskih obeležjih NOB. Zbirališče pohodnikov je na savinjskem mostu v Kasazah. Za vse udeležence bo ob zaključku na Brdnici pri domu krajanov poskrbljeno s toplim obrokom hrane. Vsak udeleženec prejme spominsko obeležje in spominsko skodelico ter nalepko. Pohod je namenjen proslavi 50 obletnice zmage nad fašizmom. Pohod bo ob vsakem vremenu. ■ Pot nadaljujemo iz avtobusne postaje na Vranskem. Gremo, mimo sole m zdravstvenega doma, do križišča. Napotimo se na malo vzpetino “Na gorici”, kjer je spomenik 174-im talcem, ki so bili VRANSKO -PRESEDLE -VELIKA PLANINA markirana pot do Ločice, kjer se odcepi cesta za Kamnik. Po slabem kilometru poti ob glavni cesti zavijemo levo na makadamsko cesto v vas Zaplanino. Cesta gre vse do Presedle, ki se lepo vidi iz doline z glavne ceste. Tu je spomenik v obliki sedmih glav, posvečen padlim partizanom v ofenzivi leta 1944. Od kapelice pri spomeniku vodi mimo velike češnje slab kolovoz, ki preide v lovsko stezo na Veliko planino (1.206 m). Steza se dviguje do vrha, kjer je malo pod njim smrekov in macesnov gozd. Na samem vrhu je skrinjica ^ z žigom in vpisna knjiga. Če tam ne najdemo žiga, ga dobimo v koči Čemšeniške planine, ki je 15 minut oddaljena od vrha. Z vrha gre markirana pot do samotne kmetije ter naprej na Krvavico (906 m), kjer je žig. Od tod se spustimo po markirani poti do Zajčeve kmeta Učakarja. Dobre četrt koče, od nje pa naprej do ure od ceste je spomenik in doma Savinjskih in Zasavskih grobišče 39-im talcem. Pot nas borcev. Tu je bil nekoč žig, vodi ob potoku Zaplaninščica, ker pa je dom neoskrbovan, ki je desni pritok Boljske. Teče tam žiga ni več. Od tod bomo po dolini med Kozico in pot nadaljevali po kolovozu do Breskovim gričem. Pred nami naslednje točke - Reške Velika ali Čemšeniška planine. Pa srečno pot! 4 Adriatic zavarovalna družba d.d. BI ŽELELI DELATI KOT ZAVAROVALNI ZASTOPNIK? Zavarovalna družba Adriatic vabi k sodelovanju zastopnike za naslednja področja: VRfMfKO, TABOR, GOmilfKO' fCmPETER' PREBOID, VIAfKfl GORA' GAUCIJA' POAIKVA, DOBRAA. Nudimo ustrezno izobraževanje in usposabljanje ter možnost redne zaposlitve. Prijave in informacije: AZUR d.o.o. Žalec, Šlandrov trg 24, 63310 Žalec, tel.: 063 712-181 SLOVENIJA ZMAGOVALKA MEDNARODNEGA ROKOMETNEGA TURNIRJA Na mednarodnem rokometnem turnirju, za pokal Savinjske doline, ki so ga odigrale mladinske državne reprezentance Avstrije, Madžarske in Slovenije, od 31. marca do 2. aprila 1995, so dosegle domačinke zavidljivo prvo mesto. Z dvema zmagama so osvojile sigurno prvo mesto pred svojimi vrstnicami iz Madžarske in Avstrije. Med Slovenkami so nastopile kar štiri žalčanke in sicer T. Randl, V. Dolar, B. Hudej in S. Klinc, ki je bila tudi kapetanka ekipe. Manjkala je le domačinka, B. Jelen. Najboljša vratarka je bila slovenska igralka, Barbara Gorski, najboljša strelka, Gal Andrea iz Madžarske, najboljša igralka pa Strass Sylvia iz Avstrije. Slovenske igralke so na kazenski klopi presedele najmanj. Posamezni izidi: Madžarska : Avstrija 23:23 (11:9) Madžarska : Slovenija 22:23 (12:11) Avstrija : Slovenija 14:25 (9:14) Predsednik ŽRK Žalec, Milan Dolar, se je na koncu vsem udeleženkam zahvalil z naslednjimi besedami: “Minil je prelep rokometni vikend. Pričarale ste nam rokomet poln znanja, borbenosti in navdiha. Vesel sem, da je kljub tekmovanju zmagalo prijateljstvo med športniki sosednjih dežel. Čestitam vsem k zasluženim priznanjem, hkrati pa upam, da je turnir le kamenček pri premagovanju ovir do cilja, ki ste si ga zadale in to je turnir na svetovnem mladinskem prvenstvu v Braziliji. Tja vas spremljamo z željo, da se tam ponovno srečate, iz Žalca pa ponesite Odprto: 9.30 - 13.00 in 15.00 - 19.00, sob. 8.00 - 12.00 lepe spomine na športna srečanja, ria ljudi, ki so bili z vami in na prelepo mesto Žalec ter Savinjsko dolino. Še enkrat: Nasvidenje v Braziliji!"___________________ Prastara borilna veščina_________________________________ jiu - JITSU SEKCIJA PREBOLD Poleg bolj znanih borilnih treningi pod njegovim športov, kot sb karate, sikido vodstvom nevsakdanje in judo, se pri nas širi tudi JIU doživetje. Pohvali sc lahko tudi JITSU, ki je i:izrazito: s svojimi učenci, ki pridno somoobrambna veščina. v stopajo po njegovih stopinjah Slovenijo jo je prinesel Kazimir in širijo vedenje in znanje te Škraber iz Šmartna ob Paki. prastare japonske veščine, ki Danes deluje poleg matičnega je obogatena s sodobnimi kluba v Šmartnem ob Paki še metdami treniranja in tako še: šest sekcij in sicer v Preboldu, bolj primerna za širšo Velenju, Šoštanju, Žalcu, populacijo. S tem športom smo Šentilju in Doliču. Nad vsemi se seznanili v preboldski bdi in koordinira delo, ter tudi sekciji, ki jo vodi Sandi Jelen trenira že omenjeni Kazimir nosilec črnega pasu 1. dan, Škraber, mojster JIU - JITSA njegov pomočnik pa je Roman 5. dan. Želičj nosilec vijoličnega pasu Ta športna samoobrambna in je mojstrski kandidat. V veščina vsebuje vse elemente preboldski sekciji je trunutno boja, ki so prisotni v ostalih okrog 20 članov. Treninge borilnih veščinah. Čeprav je JJ imajo vsak četrtek ob 17. uri izrazilo samoobrambna veščina, v mali telovadnici OŠ Prebold, vsebuje tudi nekaj ' Ofenzivnih Vsakdo, ki bi rad postal bolj napadalnih tehnik. Vsekakor je samozavesten, trden, oz. se primerna tako za moške kot za spoznal s tem športom, je ženske. Pravijo tudi, da za to vabljen, da se jim pridruži., veščino Človek ni nikoli prestar. Vsekakor vabijo v svoje vrste kar je najbolje dokazano tudi la'KO dekleta kot lante. Vse pri samem mojstru Kazimirju predhodne informacije ali Škraberju, ki je star že 65 let prospekt o JJ pa so vam na in je pred štirimi leti v voljo na telefonih: 063/723-689 Beogradu položil peto stopnjo (Sandi) ali 063/723-280 črnega pasu - 5. dan. Je tudi (Roman), nosilec zlatega odličja SAMURAJ. Prav tako so JIU - JITSU VZNEMIRLJIVA AZIJA NOVA MISTIKA -NACIONALIZEM Ko jo je Ataturk takole zagodel svojemu ljudstvu, da mu je spod zadnjice izmaknil šege, vero, jezik, svečenike, postavo, narodno nošo in vsa izročila na katerih je sedel - niti Lenin nikoli ni posegal tako daleč -mu je vse to pač moral z nečim nadomestili. Za novo mistiko je izbral nacionalizem. Tako je bilo prav. Zdaj je treba le še nadaljevati po tej poti. Leta 1955 si pokolenje dvajsetletnikov v Turčiji prilašča kot narodno svojino ne le hetitsko in sumersko kulturo, ampak tudi etruščansko, kretsko, egipčansko, helensko in preko nje tudi rimsko kulturo... Listava po knjigah. Navedbe izpisujeva dobesedno, vselej od leve na desno. Takih je na pretek. Turško že dokaj dobro obvladava. Tako zvemo: ... da je osnova indoevropske kulture turška, torej so Turki edini pravi arijci." ... da “so živeli hetitski Turki, preden so se naseleli v Ankari 6000 let pred.n.št. ob sotočju Tigrisa in Evfrata.” ... toda tudi, da je “Turke, ki so od pradavnih časov prebivali v Srednji Aziji, pregnala huda suša, ki je razsajala na koncu ledene dobe, in so obljudili Kitajsko in Indijo ...” In tako naprej. Resnično čudna je preprostost sredstev v turškem univerzitetnem slovstvu, ki je staro le nekaj desetletij, ker so morali vse na novo izdati v jeziku nove republike. Vsepovsod isti naivni obrazec v raznoliki podobi. Naletiva na množico moških, ki se neznansko ponosno sklicujejo na skrivnost jugoslovanskega porekla (vsak drugi od njih pa je tudi takratno Jugoslovansko ljudsko armado - vojsko služil v Sloveniji). Bitolskemu Makedonecu, sva kar “zemljaka”, saj je skoraj osem mesecev svojega življenja preživel v Mariboru. Sedaj je veliki gospod, “gazda” ima... Na dolgo nama pripoveduje o umskih sposobnostih Turka, bodisi je velik ali majhen. Te so neznanske. Na nesrečo pa prav tako hitro pozabi, kakor se je hitro naučil. Če dobi rekrut v vojski nekoliko daljši dopust, je že mala katastrofa. Ko se vrne v vojašnico, ga morajo naučiti vsega še enkrat, od abecede do rabe orožja. Veijetno reče to bolj za šalo, kot zares?!? Najprej vprašam: “Kako se je Turčiji posrečilo preiti od Ataturkove dobrodejne diktature k stvarni demokraciji, katero pozna danes?” Ataturkova diktatura je trajala vendar sedemindvajset' let! Ohranila se je celo prek Ataturkove smrti. Dvajset let je ostala enostavno diktatura brez diktatorja. Ataturk je umrl šele sedeminpetdeset let star, ko je izsrkal vse, kar mu je moglo dati življenje, ki mu je dobro obrodilo, umrl je kot diktator, čeprav je vedno zanikal, da bi mu bila diktatura sama sebi namen. Zanj je bila diktatura bolj udobnost kot nauk, revolucionarno sredstvo za uresničevanje vse časti vrednih namenov. V nasprotju z drugimi vsemogočniki se Ataturk nikoli ni oziral čez meje svoje male anatolske republike. Mir doma, mir na svetu. Kakor je bila kruta nacionalizacija vseh turških industrij, vseh osnovnih proizvodenj, samo sredstvo za oživitev gospodarstva dežele, da ne bi prišlo v roke tujemu kapitalu tako naj bi trajal avtoritatizem tako dolgo, dokler ne izvrši svojih reform. Sledila naj bi postopona demokratizacija, zajamčena z osnovnim načelom “populizma”: ljudske vladavine. Mustafa Kemal je sovražil Istanbul. Sodil je, da je dekadenten, sprijen, zasmrajen z vsemi kužnimi nesnagami Sredozemlja z demokratsko nesnago vred, umazan in sofisticiran (tega izraza v tisti dobi sicer še niso poznali). Prepojen z dvatisočletnim skepticizmom in neosnažljiv je bil bizanc, stara koketa v bleščavih škrlatnih cunjah, morda tudi premočen zanj. Najbolj pa mu je zameril, da ni dovolj turški. Ko je Ataturk napravil svojo revolucijo in je Turčija v nekaj letih preskočila iz dobe kolovrata v dobo hladne valjarniške proge, je “očeta Turkov” popadel strah, da bi zahodne sile kakor več ali manj povsod - zlasti v sosednjem Iraku in Iranu - izkoristile slabost dežele in se polastile njenih naravnih bogastev. Ataturk je bil na tem polju prav tako trd kakor na drugih. S svojim načrtom nacionalizacije je za prihodnjih petindvajset let odstranil iz Turčije poparjeni tuji kapital. Pozneje so se stvari nekoliko spremenile. Pa ne mnogo. V nobenem primeru se ni spremenil turški kmetovalec. Tudi najmanjši posestnik se divje oklepa svojega individualizma, privržen je pradavnim šegam, ki se izražajo v glavnem tako, da pošilja ženo strgat njivo že od prvega dne poroke pa vse do smrtne postelje. TURČIJA DANES Turčija dvajsetega stoletja je nastala leta 1923, po propadu osmanske države, ki se je nekoč razstezala daleč v Evropo, Azijo, in Afriko. Njene mere zajemajo zdaj tako rekoč ozemlje prvotne države Osmanov pred začetkom velikih osvajanj. Po turškem ozemlju je težko razpeljati mrežo sodobnih prometnic, kar še bolj ovira gospodarski razvoj in povezanost posameznih območij med seboj in z velikimi svetovnimi prometnimi in blagovnimi tokovi. Kljub temu poteka preko nje nadvse pomemben prehod med Zahodom in Vzhodom. Njeno prebivalstvo hitro in močno narašča, veliko hitreje, kot se povečuje število delovnih mest. Gospodarstvo se razvija razmeroma naglo, pri svojem razvoju in posodabljanju računa na pomoč Evrope. Turčija je od svojega rojstva obrnjena k Evropi, sprejema zahodnjaške šege in zahodne vzorce družbene zgradbe, toda islam jo povezuje tudi z gibanji v drugih deželah Prednje Azije oziroma Bližnjega vzhoda. neba blagoslovljena, ali natančneje, od sodobnega političnega gospodarstva, ki se priklanja narodom, ki lahko zadoščajo sami sebi. Dodajmo še železo, svinec, premog, lignit, baker, mangan, krom, antimon v njenem podzemlju, in petrolej, ki bo začel brizgati v trenutku, ko bodo želeli, da začne teči. Pa sem napisala približno statistično podobo tegale novodobnega Kanaana. Nekdanja oblačila so izginila, samo v vzhodnih krajih še spominjajo na stare čase. Po vaseh še živijo stare naporne obrti (usnjarstvo, kovaštvo). Vsakdanje vaško življenje je še vedno pod vplivom izročil in meril, globoko zakoreninjenih v islamu in patriarhalnih družinskih vezeh. Vsaka turška vas ima halkevi, ljudski dom, kjer dobivajo vaščani zametek politične vzgoje in se lahko Številno prebivalstvo - presegalo naj bi 61 milijonov - in narašča po 2,5 odstotka na leto, poraja resne težave. Takšna hitra rast pomeni, zlasti v mestih, naraščajočo brezposelnost, kar še zaostruje priseljevanje anatolskih kmetov v mesta. Redkokatera država, tako blizu Evrope, se mora bojevati s tako hudimi družbenimi nasprotji, političnimi pritiski, uničevanjem okolja in narodnostnimi spopadi, kot se zgrinjajo nad Turčijo. Narodnostne manjšine vse glasneje zahtevajo svoje pravice, zlasti Kurdi na jugovzhodu, ki hočejo ohraniti svojo kulturo ter si celo osnovati samostojno državo. Turčija je dežela v razvoju,' ki postaja že industrijska. Visoke stopnje rasti v osemdesetih letih so preobrazile gospodarstvo in nova usmerjenost Turčije se kaže v njenih željah po tesnejših zvezah z EU. Po uvedbi Ataturkovih reform je mnoge industrije (npr. jeklarsko), železnico in predelavo tobaka več desetletij upravljala država, zdaj pa vlada spodbuja več zasebnega podjetništva in tujih vlaganj. Razvoj je seveda neenakomeren. V bolj razviti zahodni polovici je več vlaganj in novih delovnih mest, medtem ko ostaja revni vzhodni del še zmeraj v ozadju. Zaradi dragega uvoza mora Turčija marsikaj izdelati in pridelati sama, vendar je ena njenih glavnih “izvoznih postavk” še vedno delovna sila. Resnica je, da je Turčija potencialno morda najbogatejša dežela sredozemskega bazena. Celo bogatejša kot Francija. Je dežela, ki proizvaja žito in hkrati riž, ječmen in čaj, krompir in bombaž, tobak, vino, olje, Pomaranče, limone, banane in najboljše fige na svetu, hkrati jabolka, češnje, slive, breskve, koruzo pa tudi konopljo in mak, 1° se pravi hašiš in opij (Istanbul je danes verjetno glavno središče trgovine s tem mamilom na svetu, čeprav je nekoliko tvegano ugotavljati statistike o tej stvari). Po mili volji bi lahko jedla - če bi bila vsaj malo iznajdljiva - vso evropsko divjačino in vse ribe sveta - od potočnih postrvi, do krapov, sardin, sardel, skuš vse do kaviarja ribogojnic na Črnem morju. Takšna dežela je od Toda Turčija ni Kanaan. In morda nikoli ne bo. Na pustih visokih planotah Anatolije, kjer bi nedvomno lahko imeli neizmerne ukrajinske žetve žitaric, se še vedno klatijo krdela volkov. Kljub blagoslovljenemu smimskemu podnebju ob Egejskem morju pobira jetika trabzonske Turke v ledenih črnomorskih meglah. Vseeno živi osem od desetih Turkov od zemlje, ostala dva sta pogosto neposredno odvisna od nje, kajti polovica turškega narodnega dohodka prihaja od kmetijstva. Skoraj vsak turški kmet, tudi če je samo yarici, spolovinar, poseduje svoj košček lastne zemlje. Obdeluje jo s kar najbolj primitivnimi sredstvi. Plug iz najstarejših časov z lesenim, na oglju utrjenim lemežem (nemara ga je izumil Turek) še vedno kraljuje na njivah. S takšnim, kakršnim pač je, si pridela lastnik skromni živež kot v izročilu, črni kruh in zelenjavo, ki mu od nekdaj zadoščata. Uboštvo, ki bi ga najlaže imenovali revo, uboštvo nima posebnega pomena, če ga kakor tukaj ne spremljata niti domišljija niti negotovost. Življenje vaščanov je še zmeraj preprosto. Hiše so majhne, nekatere celo iz betona, vse pa zelo so čiste. Hrano sestavljajo ovčje meso, kruh in zelenjava. učijo celo tujega jezika, glasbe, in v verjetnejšem primeru, da so nepismeni, se lahko naučijo pisati in brati. Včasih sedita na večernem tečaju oče in sin v isti klopi. Vsaka vas ima tudi mošejo, vendar tudi Ataturkovo poprsje ali kip. Turčija je z Ataturkovimi prenovami stopila v sodoben svet, toda za kmete in vaščane se je življenje le riralo spremenilo. Boljše zdravstveno varstvo preprečuje umiranje otrok, zato pa - kot že rečeno - naraščata brezposelnost in odseljevanje v mesta. Svet sodobnih mest nezadržno vabi vaščane. Tisoči njih si iščejo dela drugod in podeželje je polno opustelih kmetij in vasi. Nekateri odhajajo v industrijska mesta-Istanbul, Izmir (Smirna), Bursa in Adana ali v tujino. Zdaj živi na tujem, v glavnem v Evropi, okrog 2 milijona Turkov, samo v Nemčiji 1,4 milijona. Turški delavci v Evropi upajo, da se bodo nekoč vrnili z dovolj denarja, da bodo lahko začeli kakšno obrt ali podobno dejavnost ali pa si vsaj zgradili novo hišo. Toda njihovi otroci, ki so zrasli sredi evropskega mestnega življenja, se pogosto težko privadijo življenju na vasi. ZA KONEC Podoba dežele je stkana iz pisane mešanice narodov in jezikov, iz valov nezadržnega naraščanja prebivalstva, iz gmotne revščine ter kulturnega in duhovnega bogastva. Spet odhajava iz Turčije z dobrim - trojnim - prepričanjem. Ta dežela je zdrava, svobodna, pomembna. Turek ima najbolj hladno glavo na Vzhodu. Nekoliko posvaljkan gospod, neotesanec, ki je doslej resnično ljubil samo poljedelstvo in trgovino, in ki naravnost pobožno sadi vsako leto svoje drevesce in se ne sramuje pohajkovati s šopkom cvetlic v roki, dasi je sam brez vsake sentimentalnosti, togi Turek, obdarjen s komaj trohico humorja, nezmožen tudi najmanjše domišljije, brez sence dvoma o lastni preteklosti ali o svoji usodi, zaneseni Turek, ki se vendarle tako daleč spušča v igro napredka, da zmore zase nenaravno čednost - strpnost, tale Turek je videti zgrajen po meri za dobo, ki se še odpira pred njim... Hasta la vista, Istanbul! Narccilnica Naročam Časopis GLAS savinjsk,- za □ 3. mesece = 600,00 SIT □ 6. mesecev = 1.100,00 SIT □ 12. mesecev = 2.000,00 SIT Ime in. priimekCiT^^ 'Ulica;l:T;fc. j.;.;;;;:;.čfv;;.. .(.i;;.;; Poštna št.' in . krajPi-jlM:; ^ Datum:........ . ..Podpis:. Pošljite na naslov: SARSA d.o.o., Velenjska 12, 63310 Žalec Naročniki sodelujejo v nagradnih igrah! Stran 24 IZ POLICIJSKE BELEŽNICE Prometne nesreče: PRESERJE, 20.03.1995: Ob 8.30 uri je Nataša C. iz Žalca, stara 40 let, vozila osebni avtomobil po regionalni cesti iz smeri Letuša proti Šentrupertu. V naselju Preserje jo je v blagem ovinku pričelo zanašati. Pri tem je zapeljala na nasprotni vozni pas, kjer je vozilo zavrtelo za 90 stopinj in je bočno drselo proti stanovanjski hiši Preserje št. 5. V tem trenutku je na desni strani, iz smeri vožnje voznice, hodila peška Terezija G., stara 66 let, iz Preserj, v katero je zadela z levim bokom vozila in jo zbila izven vozišča. Peška, Terezija G., se je pri nezgodi hudo telesno poškodovala. Sopotnik v osebnem vozilu Franc C., star 73 let, iz Žalca, pa se je lažje telesno poškodoval. Oba sta bila z reševalnim avtomobilom pripeljana v bolnišnico Celje. BREG PRI POLZELI, 02.04.1995: Ob 1.15 uri je 42-letna. Marjana Ž. iz Brega pri Polzeli vozila osebni avtomobil po lokalni cesti Polzela - Breg pri Polzeli. Ko se je pripeljala v bližino st. hiše Breg pri Polzeli št. 54, je zapeljala v levo izven vozišča in s sprednjim delom vozila trčila v električni drog, ki je bil oddaljen od roba vozišča 0.5 metra. Pri trčenju je sopotnik v vozilu, 25-letni Josip Ž. iz Velenja, dobil hude telesne poškodbe, tako da je bil najprej odpeljan v ZD Žalec, nato pa v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Kazniva dejanja: ŽALEC - LATKOVA VAS, 20.03.1995: V času od začetka avto - Žalec, Šlandrov trg 11 tel.: 063 / 715 250 e sedežne prevleke -10% ® olje CASTROL GTX 5/1 po 390 SIT/1 Odprto: 8." - 12“ in 15.” - 18.“ Sobota: 8.” - 12.” meseca marca pa do 20.03.1995 je neznani storilec vlomil v delavnice Avtoprevoza Šempeter v Latkovi vasi. Iz treh pisarn, v katere je prav tako vlomil, je ukradel računalnik PC s tipkovnico, štiri električne računske stroje znamke TRS 208 in TRS 612, tri Iskrine telefone starejšega tipa in infra peč. Z vlomom je Avtoprevoz Šempeter oškodoval za okoli 100.000,00 SIT. ŽALEC, 24.03.1995: V noči iz 12. na 13.03.95 je neznani storilec vlomil v Vzgojno varstveni zavod Janko Herman Žalec enota Polzela v Polzeli in odnesel fotoaparat Fuji, tip DL-90 in oškodoval vrtec za 25.000,00 SIT. ŽALEC, 24.03.1995: Med 04.30. in 10.00 uro je na parkirnem prostoru pred hotelom v Žalcu, neznani storilec vlomil v osebni avtomobil znamke Mercedes. Iz vozila je vzel vozniško dovoljenje in plastični del avtoradia. Igor K. iz Češke je z dejanjem oškodovan za okoli 15.000,00 SIT. ŽALEC, 24.03.1995: tega dne, okoli 18.32 ure, je nastal požar na gospodarskem poslopju lesenem seniku na Gomilskem, ki je last Antona K. V požaru, do katerega je prišlo zaradi otroške igre z vžigalicami in svečo, je zgorelo celotno poslopje velikosti 5 x 6m in v njem 4 voze koruzne stelje, 50 lesenih zabojev zluščene koruze, leseni voz, in okoli 5 m3 hrastovih in smrekovih desk. V požaru, katerega so pogasili gasilci, je nastalo za okoli 500.000. 00 SIT materialne škode. ŽALEC, 25.03.1995: Preko noči je neznani storilec iz parkirnega prostora Kidričeve ulice v Žalcu odvzel osebni avtomobil znamke Renault Clio 1,2 RL, kovinsko sive barve, reg. št. CE 38-77E. Z dejanjem je Blanka J. iz Žalca oškodovana za 1.500.000,00 SIT. ŽALEC, 26.03.1995: V času od 23.03. do 25.03.95 je neznanec iz sobe v odklenjeni stanovanjski hiši v Drešinji vasi odtujil devize in tolarje, v skupni vrednosti 145.000. 00 tolarjev. Oškodovanec je Franc Z. iz Drešinje vasi. ŽALEC, 30.03.1995: V času med 18.30 in 19.15 uro je neznani storilec neopazno vstopil v nezaklenjeno stanovanjsko hišo na Savinjski cesti v Žalec in iz spalnice odnesel več kosov zlatega nakita. Lastnico, Rozalijo R., je oškodoval za 150.000,00 SIT. ROJSTVA Irena STRAUHAL iz Tabora -deklico Mojca BERGANT iz Tabora -deklico Ivanka RAT iz Polzele - fantka Albina ŠIRŠE iz Gomilskega -deklico SMRTI JOŽE KELNER, 65 let, iz Zaimkov ice MARIJA RAZBORŠEK, 81 let, iz Arje vasi ANTON BRUNŠEK, 85 let, iz Andraža AMALIJA VPLAZNIK, Ti let, iz Matk MARIJA OCVIRK, 88 let, iz Sv. Lovrenca Vanja NAJV1RT iz Polzele -deklico Dušanka COKAN iz Žalca -fantka Sonja ARHANIČ iz Žalca - fantka Martina PRISTAN \z Malih Braslovč - fantka Tatjana HRIBAR iz Prebolda -deklico Andreja BREŠNIK iz Tabora -deklico ANTON BRUMEN, 68 let, iz Kasa/ JOŽEF GRAČNAR, 55 let, iz Šempetra FRANC VEBER, 84 let. iz Galicije PAVEL KUKOVIČ, 81 let, iz Žalca FRANC VODLAK, 68 let, iz Malih Braslovč Romana ŽNIDAR iz Braslovč -deklico ANDREJ KUDER, 63 let, iz Šempetra Danijela KUNC iz Braslovč -fantka Andreja VRANIČ iz Tabora -fantka Bernarda KOŠIČA iz Vranskega -fantka t' | Jg 11\ I^_j ; Sr/lPJL?®” 'r M RAJKO GRENKO iz Dolenje vasi in NATAŠA PEČAR iz Studenc DANIJEL OGRAJENŠEK iz Zavrha in MARIJA POCAJT iz Žalca DEJAN VIDETIČ iz Ložnice in ŠPELA BEŠKOVNIK iz Žalca SERGEJ ZUPANC iz Migojnic in BARBARA PAVLINC iz Petrovč MAKSIMILJAN LUKEŽ, 59 let, iz Liboj ANGELA U RANI EK, 80 let, iz Ponikve MARIJA KOČEVAR, 74 let, iz Šempetra FRANČIŠEK DROBEŽ, 77 let, iz Vrbja IVANA GOMINŠEK, 67 let, iz Griž TVAN COKAN, 80 let, iz Prebolda : > POGREBNA SLUŽBA IVAN ROPOTAR Ob boleči izgubi bližnjega vam v tujini Sutnnjshe FENOMEN ODVISNOSTI_____________ KDO JE PRAVZAPRAV ALKOHOLIK (nadaljevanje iz prejšnje številke) Kot rečeno, sestavlja SINDROM ODVISNOSTI OD ALKOHOLA skupek znakov, ki nesporno in objektivno (znanstveno ugotovljeno!) kažejo na dejstvo, da je nekdo že pijanec ali pa je na najboljši poti, da to postane. Seveda se v nadaljevanju opisani znaki pojavljajo pri posameznikih v različnih kombinacijah. Nobenega dvoma o alkoholizmu posameznikapa ni, če so prisotni vsaj trije znaki. Sindrom odvisnosti sestavljajo torej naslednji simptomi: 1. PREVLADOVANJE VEDENJA, USMERJENEGA V ISKANJE PRILOŽNOSTI ZA PITJE: Človeka ne zadovolji več zmerno pitje ob raznih praznovanjih, kozarček dobrega vina po nedeljskem kosilu..., temveč zavestno išče priložnosti za pitje. Ve, kdaj ima kdo denar, kje bo naslednje popivanje, skratka, ne zamudi nobenega popivanja v svoji socialni sredini in/ali pijanski subkulturi. 2. ZAVEDANJE ŽELJE PO PITJU: Gre za “žejo”, ki je voda ali sok nikakor ne moreta Daniel ben Akiba TAROT VEDEŽEVANJE, IGRA S KARTAMI ALI ZEMLJEVID duše? (nadaljevanje iz prejšnje številke) ■'dalo Arkado Tarota sestavljata 2 podskupini, to sta Dvorske karte in Številke. Dvorskih kart je 16, pripadajo pa 4 ezoteričnim praelementom, oziroma agregatnim stanjem materije: ognju, ki ga simbolizirajo Palice ali kopja, vodi (kelihi ali kupe), zraku (meči) in zemlji (novčiči ali pentakli). Tako imamo 4 Kralje (ali Viteze), 4 Kraljice, 4 Prince in 4 Princese ali Paže, ki pripadajo omenjenim elementom in odsliku-jejo posamezne značaje, hkrati pogasiti. Nadaljnji komentar skoraj ni potreben... 3. OBČASNI POSKUSI ABSTINENCE: Alkoholik si skuša dokazati, da (še) ni pijanec in skuša abstinirati. Običajno vsakomur uspe, da nekaj časa ne pije, kar smatra kot zadosten dokaz, da lahko zdrži brez pitja, torej lahko - ker ni pijanec -gre spet pit! 4. PONOVNO PITJE PO ABSTINENCI: Gre za nadaljevanje prejšnjega znaka. Alkohol postaja gospodar nad hotenji in voljo posameznika... 5. POVEČANJE TOLERANCE (PRENOSLJIVOSTI) ORGANIZMA NA ALKOHOL: Ta znak nesporno kaže na razvoj odvisnosti. Zmeren pivec ima vedno enako toleranco: pozna svojo mejo in zna reči tudi drugim, da ima dovolj. Sicer pa toleranca skozi redno opijanje v prvi fazi raste. Človek pije vedno večje količine alkohola, d^ doseže željen učinek. V naslednji fazi se toleranca ustali na relativno visokem nivoju. Gre za že razvito telesno in duševno odvisnost. Ta faza lahko traja tudi deset ali več let, nakar začne toleranca (zaradi pa nivoje ali komponente procesa nastajanja Univerzuma in/ali Zavesti. Kralji simbolizirajo voljo, aktivni princip, Jang... ognja, vode, zraka in zemlje. Kraljice so simboli moči, pasivnosti, Jina... seveda spet znotraj naštetih elementov, ki jim dajejo specifične lastnosti. Princi so tipično moški aspekt “součinkovanja”, oziroma posledica Kraljev in Kraljic, Princese pa ženski aspekt istega. Številke prav tako pripadajo že omenjenim elementom, ustrezajo pa posameznim sefiram na (v prejšnji številki skiciranemu) kabalističnemu Drevesu življenja. Vsaka karta iz te skupine simbolizira določeno stanje in/ali čustvo (žalost, poraz, ljubezen, sreča...) in ima svoj planet v posameznem zodiakal-nem znamenju; torej na ustrezen način korespondira z astrologijo. Kart s Številkami je 40: od 1 do 10 v ognju, vodi, zraku in zemlji. oganskih posledic dolgoletnega popivanja) spet padati: dva kozarca sta premalo, trije pa preveč. Kronično obdobje, dokončen propad, če ne pride do zdravljenja... 6. IZGUBA KONTROLE NAD POPITO KOLIČINO ALKOHOLA: Tudi ta znak sam po sebi zadostuje (kot tudi naslednja dva) za ugotavljanje že razvite odvisnosti, pa čeprav gre lahko za delno ali popolno izgubo kontrole. Pri slednji pije pijanec “do konca”, čeprav bi moral po otroka v vrtec ali iti v trgovino. “Slučanjo” naleti na znanca in, dobremu namenu, da bo spil le eno pivo, navkljub, se napije kot žolna. Nima več “prave mere”, pije zato, da bi bil pijan. Ko začne piti, ne zna več reči: “Za danes imam dovolj”. 7. ABSTINENČNI SINDROM (ABSTINENČNI ZNAKI): Je eden od bistvenih znakov za dokaz odvisnosti. Ne ga mešati 'z običajnim mačkom, ki sledi vsakemu čezmernemu popivanju, četudi človek ni alkoholik. Pri abstinenčnih znakih gre za pomanjkanje alkohola v organizmu, ki je pitja navajen. Ti znaki se kažejo kot močno tresenje rok, čezmerno potenje, jutranje kašljanje in bruhanje, glavobol, nespečnost, notranji nemir, zbeganost... Lahko preidejo v epileptični napad, preddelirantna stanja ali pravi delirij. Če jih opazite pri sebi, TAKOJ K ZDRAVNIKU, ne v gostilno! 8. IZOGIBANJE ABSTINENČNIM ZNAKOM: Alkoholik kmalu ugotovi, da se je vsem neprijetnostim abstinence moč izogniti s ponovnim pitjem. Kaj je lepšega, kot prvi jutranji požirek hladnega pivca ali “nekaj kratkega” zraven kavice po včerajšnjem popivanju! Ko bo blaženost popustila, pa spet za šank. Zmerno pitje? V naslednji številki pa nekaj o posledicah alkoholizma in zdravljenju. Danijel Bedrač, socialni delavec, terapevt za zdravljenje odvisnosti Vsi, ki ste bolj ali manj pozorno prebirali pisanje v prejšnjih dveh številkah časopisa, boste najbrž po vsem, kar ste prebrali danes, že začutili neskončne možnosti kombinacij med posameznimi kartami, ki jih je toliko, da o tem ne moremo reči ničesar določenega, saj interpretacije variirajo v skladnosti z izrazoslovjem posameznih interpretov, hkrati pa je simbolika posamezne karte v določeni meri odvisna od lege karte v posameznem načinu polaganja... Lahko bi rekli, da se Tarot na nek način obnaša kot celovit organizem, seveda skozi primerno uporabo. Vse pravkar zapisano zveni sicer zapleteno, da pa temu vendarle ni povsem tako pa več v naslednji številki, ko bom skušal opisati praktično .uporabnost Tarota. VRELEC 1 1 MLADOSTI ni 5 TIBETANSKIH || |J - JUVANJA itil i Uai mladostni in vek si je baj. mčnd: je iskal : mA”. Sel bi % našel pa bi’ga em seb. iluzija, preprosta i? krni V petih prepih ki:jim tibetanski ^iZdpira vratfTepoti 111 d LAS Savinjske \ iiuijjigifc mm............ KRIŽANKA Stran 26 April 1995, Št: 3 Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov: Glas Savinjske, Velenjska c. 12, 63310 Žalec, do 23.4.1995. Nagrado prispeva Savinjska trgovska družba Žalec. Nagrajenka iz druge številke je: Barbara Zupanc, Kidričeva 7, 63310 Žalec. Nagrado dobi i v uredništvu. April 1995, Št. 3 RAZVEDRILO Stran 27 MEDNARODNA ZGODBICA : Ameriški predsednik Bill Clinton je povzročil novo afero, ko se je nepremišljeno spustil v vroče razmerje z indijsko princezo. Vsiljivi paparazzi so ju ujeli, ko sta v poljskem fiatu izmenjala blagodejne francoske poljube. Angleška kraljica se je močno zgražala in vztrajala, da mora ameriški dolar tokrat nujno ! pasti. Hillary je za moževo nezvestobo zvedela pri i zajtrku in ruski bife je v trenutku izgubil zanjo |ves svoj čar. Madžarska salama se ji je zataknila [v grlu in z veseljem jo je, slabo prežvečeno, prestregel nemški ovčar, ki se ji je ravno takrat motovilil pod nogami. Se švicarski sir ji ni več | spolzel skozi požiralnik. Zvesti podaniki so jo ; najprej želeli razvedriti z ruskim kozarčkom, I nato so poskusili še z modno revijo škotskih kiltov, a nobena od teh zadev pri ameriški prvi dami ni vžgala. Vpila je, da bo dala Billa, ki ;ji natika rogove, živega zazidati v kitajski zid. | V mislih je imela še hujšo kazen (da bi vse I življenje jedel srbski pasulj), a se je njeno srce j zatem nekoliko omehčalo. Odločila se je, da zadevo prespi in morda poskusi vrniti možu milo za drago. Dvignila je ! slušalko, odtipkala niz arabskih cifer in I zažvrgolela: “Halo, gospod Husein, si utegnete vzeti kaj časa? Glas o vaši vročekrvnosti je | segel tudi čez lužo...” 1__ "MAKRO” VRANSKO .1* Ob stoletnici potresa, ki je leta 1895 porušil Ljubljano,, smo poglegali zapiske, “Posojilnice na Vranskem, registrbvane zadruge Z neomejeno zavezo.” V zapisniku najdemo ugotovitev. “Na Podlagi sklepa odbora od 8. maja 1895"se je Izplačala pomoč mestu Ljubljana, zaradi potresa, 50 goldinarjev.” ...(($$. : :r>*$ ■ '■ igllpt.er .... ^ Sploh se na delo teh posojilnic vse preveč pozablja. Bile so trden borec za ohranitev slovenstva, na Vsakem koraku so podpirale slovenske organizacije. * olistajmo po zapisniku izrednega občnega zbora Posojilnice, ki je bil 10. novembra 1901. Razpravljali so o nakupu stavbnega prostora Za novo šolo, za katerega je bilo potrebno odšteti 1.400 kron. Po dolgotrajnem posvetovanju se je sklenilo, da se daruje 2.000 kron kot začetek k zidanju in za prve stroške s pogojem, da dobi nova šola \\ slovenski napis za vse čase. Tudi gasilcem so v Posojilnici zagrozili, da jim ne bodo več pomagali, če ne uvedejo slovenskega Poveljevanj te___________________ ■' REŠITEV NAGRADNE križanke IZ DRUGE ŠTEVILKE ŠANSONJERKA ZVEZDE GOVORIJO od 12.4. do 26.4. Piše: TRICON ; OVEN od 21. 03. do 19. 04. P° 23. aprilu boste bolj opaženi, mož J/ lahko zagorijo kar na vašem delovnem možne so nenadne simpatije, ki mestu. Vaš zodiakalni vladar se dobro počuti in v prvih dneh boste obilno založeni z energijo. ...... Izkoristite prvi teden, kajti postopoma vas bo zadržal Saturn in Hilli!«! Vnesd P°treben Premislek. j BIK od 20. 04. do 20. 05. Energije vam ne bo manjkalo, zadnji dan boste uravnovešeni telesno jj in duševno. Vseeno 22. 4. ne razpravljajte s prijatelji o politiki in — ; verskih dogmah - sprli se boste, še preden vam bo jasno zakaj. ;. L;—^---.._J - - . Tudi n« vladar je v takšni koži. da vam bo še najbolje v naslonjaču. Poslušajte klasično glasbo, premišljujte o prednostih samote. DVOJČEK od 21. 05. do 21. 06. Prvi teden si še lahko privoščite dolg jezik, ki ga že tako vešče pj sučet. Okoli 26. 4. raje modro molčite. Včasih so rekli: “Jezik ga je tepel. ” S pametnim zadržanjem lahko požanjete celo kaj javne hvale, saj vam Danica maže tirnice. - RAK od 22. 06. do 22. 07. Tč j Tj: Občutek imate, da je potrebno nekaj globoko spremeniti na področju vaše ustvarjalnosti. Ne upirajte se tem trendom, saj tudi v delovnem okolju žanjete več pozornosti. LEV od 23. 07. do 23.08. Se vedno ste na krilih energije, ki pa ji moč že počasi usiha. Takrat si boste pomagali na star način in poiskali družbo zanesljivih prijateljev. Nekaterih ne bo, prijateljstva se namreč kalijo v ognju,. ■ DEVICA od 24. 08. do 22. 09. Device bodo morale premisliti, kaj govorijo in obljubljajo. Poznejše Čič izgovarjanje na zmedenost in pijanost ne bo pomagalo. Drugi bodo tokrat resni sodniki. Pospravite stanovanje - odleglo vam bo (kot _ ponavadi). TEHTNICA od 23. 09. do 23. 10. Zadržanost na eni in pretiravanje na drugi strani vam bodo pobrali j:j.j: moči. Po krajši onemoglosti se boste pobrali na noge, ampak še ;p vedno si ne boste povsem zaupali. Čakali boste na razumevanje s strani drugih. Občutek vas ne vara. V nedeljo, 23.4., bo pravšnji 08; dan. ŠKORPIJON od 24. 10. do 21. 11. Feč vzpodbud boste iskali v okolici, vendar se ne boste mogli prav p razživeti. V prejšnjih dneh ste marsikaj novega izvedeli, ampak ne ponujajte svojega znanja vsem, sprli se boste, popustili pa (kot ponavadi) zelo težko. STRELEC od 22. 11. do 21. 12. '.OOP: Na vaša vrata že trka Pluton in naznanja, da bo potrebno vašo življenjsko filozofijo (pa če je še tako veselo optimistična) globlje predelati. Ne gre za muho enodnevnico, raje pljunite v roke". Sicer Tadar že odpira nove horizonte, letos 1 pa vam vaš vladar že | KOZOROG od 22. 11. do 20. 01. letos je na vaši strani. i| Ufi Obdobje, ko ste z lahkoto navezovali stike, se končuje. Treba bo premisliti, kakšne odnose boste imeli v družini in s sorodniki. K temu nas najbolj učinkovito prisilijo težave (beri: prepiri). VODNAR od 21. 01. do 20. 02. Vaše obdobje prihaja, ne pravijo zaman, da smo v Vodnarjevih časih. Originalne in nove ideje bodo sprejete z manj zadržki. 22. 4. imate možnosti, da preživite dan s prijateljem, a tudi prepir ne bo daleč. Boste uspeli prepluli med Scilo in Karibdo? RIBI od 19. 02. do 20. 03. Vaše ideje so tokrat za spremembo bolj na tleh. Spet cenite konzervativne ideje in zadržanost. 16. aprila je vaš težnji dan. Ne j utopite skrbi spet v kozarcu, že zdavnaj so se naučile plavati. OGLASI Stran 28 April 1995, Št. '3. Blagovnica AGRINA Žalec Celjska cesta 7, 63310 Žalec tel.: 063 715-311 Diskont pijač in živil AGRINA Žalec tel.: 063 711-464 Blagovnica AGRINA Ilirska Bistrica tel.: 067 41-192, 067 41-731 SUPER CENE (ponudba velja do prodaje zalog) motokultivator Robi 56 66.675,00 SIT možnost različnih priključkov baterija enoročna za umivalnik in bide uvoz 7.607,00 SIT sušilo vrtno Dežnik 6.811,20 SIT sušilo stoječe 1.861,60 SIT baterija enoročna za kopalno kad uvoz 14.368,10 SIT miza za likanje Z rokovnikom 7.627,10 SIT nahrbtna kosilnica Vamato od 59.990,00 do 67.189,50 SIT cena vključuje glavo z nitko, 8-zobni rezilni nož vrtna motorna kosilnica Murray vrtna motorna kosilnica Murray s košem vrtna samohodna motorna kosilnica Murray s košem (^PersUnovi 2,4 kg 763,00^S][f WEISSER RIESE 2,4 kg 650,30 SIT prašek DASH COLOR 2,5 kg 1.316,00 SIT prašek VIZIR COLOR 2 kg 1.124,00 SIT prašek VIZIR ULTRA 2,5 kg 1.190,60 SIT 5-delna kovinska polica posoda za mleko (vino) Inox od 30 do 300 cev za zalivanje Reflex 314 50 m U2 50 m svetilka prenosna 60 IV/10 m palice škropilne od 50 do 200 cm od do 27.289.50 SIT 45.874.50 SIT od 73.489,50 SIT do 90.289,50 SIT 5.854,00 SIT l od 7.848,00 SIT do 27.772,00 SIT 4.495.00 SIT 3.211.00 SIT 1.151.00 SIT 1.727.00 SIT 2.425.00 SIT pečica de Longhi 10% popust za gotovino celovita ponudba rezervnih delov BCS, ACME, LAMBORDINI, "GORENJE" Muta semena vrtnin in cvetlic znamke Dotto 100,20 SIT vi PMif čebulice rož za spomladansko sajenje: - dalije 1/1 204,10 SIT - gladiole 1/10 219,80 SIT - lilije 1/1 204,10 SIT - velika izbira čebulic in gomoljev rož, kot so ranuncule, ixie, anemone - sadike okrasnih rastlin : klcmatitisi, dature, sobni javori ... - okrasne trave za vrtove ... strešnik Vinkovci 333 10% POPUST ZA GOTOVINO VELIKA VELIKONOČNA PONUDBA