187. itev.
Pavšalni franko v državi SHS.
LluMJani, v torek 17. avgusta 1920.
ČPST Pesamearaa štev. 1 kr®no.
Leto SV.
Izhaja rasen pentSsilka In cSneva po prazniku vsak dan opoldan.
Uredništvo je v Ljubljani, frančiškanska ulica št. 6/L, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1‘20. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 1’60, Pri večjem naročilu popust.
Glasih JugosEev. seciiaine • (šinokrstiin« stranke,
Telefonska St. 312.
Naročnina: Po pošti ail z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol lete K 120, za četrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino In Amerika Ii 300.
Reklamacije za lisi so poštnine proste.
Upravništvo je v Ljubljani
Frančiškanska ulica št. 6/L, Učiteljska tiskarna.
Dan Svobode — manifestacija iugosicv. profetariiata.
kra3ev so se zbrali za-de|avstva. da manifestiralo za našo kulturno idejo. Veličastna to otia in oolna resnobe vsa prireditev.
silo Življenja, nado bo-, ’° nos' v sebi taeoslo-' V., 1 proletarijat. Prva večja prl-editev ie bila to naše kulturne orga-nizacue »Svobode«, in če bi se ne ie stavile velike prometne težkoče
žantne™^6’ ^ slavnost Impo-
Stevenski proletarijat se zaveda
težkih xVa?^ti sv^e misile v teh no c l[l- ^as Proletariata mu ie w + iCu‘.SDas samega sebe: In kdo ne boj; de*al iu delal, da se osvo-
di v k*®® aQlslu Poide naše delo tu-.^dodnesti za srečo nas — sio-skeea proletarskega liudstva.
tnanif .Na Predvečer.
no n~^a^neca dne sta tekmovala H,.,, 0storu »Ilirije« športna kluba P“°danske in celiske podružnice »svobode«. Uspeh hrre 3 :0 za Ce-le Dokazal, da ima celjska položnica že bo« izurieno moštvo, pasi ne moremo niti ljubljanskemu klubu odrekati precejšnje tehnike.
Ampak, saj ne gre nazadnje za tol Nas ie srčno veseli, da le pokazala delavska mladina toliko zanimanja za ta lepi šport in da noče tudi v tem ^jzirui zaostati za delavsko mladino drugih dežel. Zato. m ker nam Jamči ootek sobotne tekme, da se izkop-emo tudi na tem ooliu do resne vi-^ne, pozdravljamo nastop naših mladih sodnrsrovi
Sprejem gostov.
^ ^ra?e goste so sprejeli na koto-oihi elani pripravljalnega odbora, estre so došli že v soboto in deto-ma Sele ponoči.
Kuhamo - manifestačnl shod v »Unionu«.
Jllik?atrfl so si naši gostje ogledali lubliansko mesto. Ob 9. dopoldne so se zbrale velike množice liudstva ▼ emonski dvorani, da prisostvujejo hianifestačnemu zborovanju. Na °dru. kjer so se razpostavili sodrugi zastavonoše, ie otvorrl predsednik centralnega odbora »Svobode« s Prisrčnimi pozdravi zborovanje, pred-vsem na na vse one, ki so se vpričo
tež£ih, razmer udeležili te prve delavske kulturne manifesta-
prS uagov°ru Predsednika sodr
ške Kftc,-erPf),x aV^ v *memi ameri-
ameriških ! n6iStranke in v ^cnu amerišhih jugoslovanskih rojaikov-
8ef ČTl- F^erik ZaIaznik- S-*	" Amerike, da se informira o
Pozdravih " * del1avskem {ribanju, s taci in i ? ,na^° kulturno manife-bo mn i16 lzrazd svoje veselje, da gom	tafnošniim	sodru-
dovBni iimi P^auizaciid in napre-Natn i!1 slovenskega Droletarijata.
PoSJ M0voril sodr- Ailim Bukšeg. socitei nas ie v imenu hrvatske kratV^ emokratske stranke in na iavstv °Zna^^ P°mcn izobrazbe de-'Obea v boju za njegovo idejo. pr;</la govornikoma je delavstvo w>srcno odzdravilo.
klenu’ Anton Kristan fe nato v Z9rjal ?0SDCVdarske organizacije opojne ,eos,D°darsko stran sooijali-ei orcrJ .!? Pokga temelje bodo-ie i« j^nzaciii konsuma in produkci-gosnr,,u	izpodbija anarhično
kove j pJ®. buržoaziie. Oovorni-nijp 0cj6^de '3.sprejel zbor z živah-
PoSa
•'50
p^chravaniem. ^ozd ravnim
Jeznih
govorom sodrugov podružnic »Svobode,
So sIphu , poammc »Svobode«. n°te PrV°bširneiši referati ss. Ber-hcvc» ;	a Albrechta, Jakoba Ve-
l^rvj .v a sodružice Ade Kristanove. st*8nhni nafornirai besedami in dra-Primerj razjasnil položaj
proletariata. Kapitalizem hoče neizobražene mase. da lih fožie Diroliufa. Le izobrazba in kulturni napredek more proJetarijatu odpreti oči k spoznanju faktičnega položaja. Sodra e: Fran Albrecht te razvijal naslednje misli:
Buržoazija usužnjuje proletarijat materijelno in duševno. Ogromni zaklad človeškega znanja in duševne sile mu ostane prikrit. Neizobraženost mase ra to buržoazifi orožte v roke. Zato obračajmo svojo pozornost negovanja duševnosti, da dospemo do prave svobode, do svobode vsega človeštva. Sžc. A. Kristanova je v jedrnatih besedah še enkrat poudarjala velikanski pomen kulturnega dela. posebno še med proletarsko mladino. Delavstvo si je ustanovilo svojo lastno kulturno organizacijo, ki jo bomo z vsemi močmi podpirali ia gojili. — ff koncu Je podal sodrug Vehovec sliko o sedanji kulturni organizaciji stavenskenga delavstva. Organizacija je ▼ kratkem času ob-
 napredovala. Podružnice
* bogatimi
knjižnicami, katerih naj *e delavstvo
pridno poslužuje. ..Svoboda" je pričela z intenzivnim delom tudi v mnogih drugih panogah kulturnega Izobraževanja. Vzemimo si v zgled deio delavstva v drugih državah.
Predsednik s. Dražil se je nato zahvalil prisotnemu proietarijatu za veliko udeležbo na tej manifestaciji. Godba Iz Most Je zasvirala, r*evci so odpeli delavsko himno in zborovalci so odšli iz dvonute mirno in v redu.
Miuiifestačni obhod se z ozirom na veliko utrujenost dospelih gostov ni vršil. Kljub trnu so se za godbami rudarjev iz Trbovelj in ..Svobo-dd“ Iz Most razvili izprevodi.
Popoldne.
ob dveh so se zbrali sodrugi in sodružice z godbo rudarjev v .Zvezdi*. Večina udeležnikov je bila odšla že prej v večjih in manjših skupinah v Vovče, kjer se Je vršila sijajna veselica ..Svobode". Ne samo peš, tudi na z venci hi zastavami okrašenih k av*<*»©bHai so se prlpe-i|3w. Vse ]e bilo praznično razpoloženo. Dve godbi sta svitali, med temi rudarska v svofi lepi črni uniformi. Najvišje je prikipete veselje, ko smo dospeli na veselični prostor v Vevče. Tu se je razvila živahna in povsem neprisiljena zabava. Tisož-glave množice! Na veselici so marljivo svirale trboveljska rudarska godba, meščanska godba »Svobode** Šišenska godba ..Svobode** na lok. tamburaši »Svobode** in prepevali pevd »Svobode1*. Dalje je bilo še na sporedu: Ples. šaljiva pošta, srečelov, neprepiezljivi mlaj, ki mu je vendar nek srečnež prispd do vrha, glavni** akrobat, ki je radovedne Uudi tako ,.pošteno" potegnil — pester program, ki je držal ljudstvo v najsijajnejšem razpoloženju do trde noči. Saj veselica tudi ni imela namena, da te prikrajša na žepu, kot je sicer navada pri podobnih klerikalnih in liberalnih slavnostih, ampak nam Je bilo na tem. da združimo za en dan slovensko delavstvo k manifestaciji našega kulturnega stremljenja. In to se Je posrečilo! Kako je že rekel star kme-tiški očanec, ki je prisedel za treno-tek k naši mizi: „Mi svoje moči iščemo", je dejal. „in ako jih najdemo, se prebudimo. Morda smo Jih našli že danes!"
(Vesti LIH'.)
PRVA SEJA RAZMEJITVENE KOMISIJE V MARIBORU.
Maribor. 14. Razmejitvena komisija se ie danes Dopoldne sestala k svoii prvi seri. Na tei seii se je komisija konstituirala. Nato se ie raz-pravlialo o delu. lcl sra ima komi sila
rešiti. Prihodnja sela bo v pondeliek ob desetih dopoldne.
PRIPRAVE ZA ZVEZO MED CE-HOSLOVAŠKO IN JUGOSLAVIJO.
Zagreb, 15. »Narodna Politika« lavlla iz Belgrada. da je prihod češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša v zvezi z upostavitvijo zveze med Češkoslovaško in Jtuoo-slaviio. Vsi tozadevni skleni bodo ob-iavlieni. ker vlada noče sklepati talnih pogodb.
POSLANIK V AVSTRIJI DR. JURKOVIČ.
Belgrad. 15. Z ozirom na to. da je mirovna pogodba ratificirana. Je kraljeva vlada ustanovila na Dunaju poslaništvo in imenovala za opravnika dr. Miroslava Jankoviča, ki je svoje poverilno pismo izročil nemško-avstriiskemu tainfku za zunanje zadeve dr. Renneriu.
KOLERA V SLAVONIJI.
Osijek, 14. V Petrovem Selu v
Bački se je pojavilo več slučajev kolere. Obolelo je šest oseb. Ena oseba je umrla.
NEMČIJA IZVAJA SVOJO NEVTRALNOST.
Berlin. 14. Na brezžično brzojavko ruskega komisarja za zunanje posle Člčerina na nemško vlado, v kateri se orosi nujnega odgovora, ali bo v glasovalno ožemite se zatekle Dcliske čete razorožila in internirala. bo nemška vlada odgovorila na isti način, ne diotomatičnim potom, da ie v zmislu stroge nevtralnosti poliske čete. ki so stopilo na glasovalno ozemlje, že internirala in da bo tako tudi v bodoče delala.
OBSEDNO STANJE NA SAAR-SKEM UKINJENO.
Saarbriicken, 14. Danes »o ukinili obsedno stanie. Pogajanja med organizacijami in vlado trajajo dalje.
Mainz. 14. Položaj v saarskem ozemlju ie neizpranenjen. Kakih 60 sumllivih oseb ie bilo izdanih. V Palaciji ie lzprtte kovinarjev pripravilo 20.000 delavcev ob kruh.
RUSI USTANAVLJAJO SOVJETE.
London. 14. Po poročilih te Varšave se potrjuje, da Rusi povsod v zasedenem ozemlin sestavljajo sovjete. V to svrho ie pooblastila moskovska vlada liudskega komisarla Noskileva. Angleški krogi menijo, da te to brezdvomno vmešavanje v notranje poljske zadeve.
stavka zaradi VOJAŠKIH
TRANSPORTOV NA FRANCOSKEM.
Ratibor, 14. Delavci glavnih ra-tiborskih delavnic so včeraj zjutraj ustavili transport ^micosldh čet in so. kakor javlja »Oberschlesischer Anzeiger". dosegli, da so postavili transport na stranski tir, kJer ga stražijo delavci. Kakor javlja isti list. so tudi na treh drugih postajah ustavili transportne .vlake. Delavstvo zahteva, da se za rusko-poljske vojne ustavi vsako premikanje čet v Gorenji Šleziji in bo z vsemi sredstvi skušalo doseči izpolnitev teh zahtev.
ODLOČEN PR°T^JaF5ŽS5?"
SKEGA DELAVSTVA PROTI VOJNI.
Pariz. 14. Na zborovanju, ki ga je priredila združena socijalistična stranka, sta poročala Cachin in Fron-rad o položaiu na Irskem. Priznala sta. da boliševiki niso sentimentalni in da vedo. da se bo razredni boi končal samo z uničenjem enega obeh razrodov. Nadalje sta priznala, da razsaia v mnogih krajih Rusue lakota in da mora proletarijat delati 10 do 12 ur na dan. Zborovanje je sprejelo dnevni red, ki zahteva priznanje sovietov.
Pariz. 14. »Anatol France« objavite v listu »LTIumanitč« proglas na
proletarijat. ki konča z besedami: Proletarijat ima usodo Francije v svojih rokah, usodo Evrope ter usodo sveta. Proglas sovjetov na francosko delavstvo ie neposredno pokazalo nevarnost. Položaj ie strašen. Razburjen kličem: Francozi, rešite svetovni mir!
RAZMERJE MED ANGLIJO IN
FRANCIJO SE UBLAZUJE.
Pariz, 14. Listi ugotavljajo, da je napeto razmerje med Francijo in Anglijo postalo mani opasno. Kot vzrok zato navajajo enako naziranje Francije in Amerike. Ameriška nota kaže, da Francija ni osamljena.
ROMUNUA IN RUSIJA
Bukarešta, 14. Romunska vlada le na noto sovietske vlade, ki se tiče mirovnih predlogov, nastopno odgovorila: Romunija se ne nahaja v vojnem staniu z Rusijo in zato ne more začeli mirovnih pogajanj, da konča volno, katero sploh ni vodila. Kar obstoji med Romunijo In Rušilo »nirovno stanje, se more tedaj to le priznati, kar moreta storiti pooblaščenci obeh vJad. Romunska vlada končno teiavifa. da se le RomunUa v veri, da se z Rusijo ne nahaja v vojnem staniu. požurila odposlati zastopnike k nameravani londonski konferenci.
CACHIN IN FRONARD ZA TRETJO INTERNACIONALO.
Pariz, 14. Na socialistični ljudski skupščini, kateri je prisostvovalo 10 tisoč oseb. sta Cachin in Fronard zahtevala oriktopitev k tretil inter-nachonalL
KONFERENCA ZAVEZNIKOV V ŽENEVI ODGODENA.
Ženeva. 14. Iz dobro poučenih krogov «e poroča, da ite za sredo avgusta v Ženevo sklicana medza-vezroSka konferenca, ki bi se imela baviti z obnovitvenimi določbami versailleske mirovne pogodbe, preložila na konec septembra.
ZAROTA PROTI LLOYD GEORGEU.
London. 14. »Dailv Express« do-znava. da le ministrstvo za notranje Dosie včerai »relela obvestilo o nekaki zaroti proti Llovd Georgeu. Ukreni to se ie vse potrebno, da se ščiti angleški ministrski predsednik. Po poročilih angleških listov Ltoyd George nafbrže ne obišče celine.
VENISEL08 OZDRAVI.
Pariz, 14. Zdravniki imajo, da bo mogel Venizelos v trdi dneh zapusti-ti kliniko.________________________
Vladna kriza.
Odločitev ie!« v neka] dneh. Upajo, da sestavijo koncentracijsko vlado. Osebni spori razlog za zavlačevanj« krize.
Belgrad, 14. Danes od 11. do 18. so se sestali ministri parlamentarne zajednice v kabinetu ministrskega predsednika C Ves-niča. Dr. Vesnič je obrazložil situacijo txr apeliral na prisotne, naj pristanejo na to-6ke sporazuma, ki se je sklenil pri zadnjem sestanku. Dr. RIsta Drlnkovlč In dr. Ivica Kovačevič sta v Imenu Narodnega kluba izjavila, da bosta dala končnoveijavno izjavo precej, ko to sklenejo člani njihovih klubov. Ta sestanek Narodnega kluba se vrši jutri.
Belgrad, 14. Včeraj so imeli posamezni klubi parlamentarne in demokratske zajednice sejo, na kateri so razpravljali o sestavi koncentracijske vlade. Politični krogi trdijo, da bo trajalo še nekoliko dni, da se poslanci končnoveijavno zedinijo; upajo, da Incident z Narodnim klubom radi pisanja demokratskih listov proti Dritrko-viču in Stojanoviču ne bo imel posebnega vpliva, tako da se bodo izravnale vse tež-koče.
Belgrad, 14. Jugoslovenski klub je javil ministrskemu predsedniku, da jc pripravljen podpisati zapisnik sporazuma po svojem zastopniku ministru dr. Korošcu. Narodni klub se protivl povišanju železniških tarif za 300 odstotkov,
Zagreb, 14. »Obzor« javlja Iz Beograda: Kriza je došla na mrtvo točko, vsled tega pa položaj ni težji kakor je bil do-sedaj. V Belgrad so došli zastopniki hrvatske zajednice. Pred odhodom Iz Zagreba s« Imeli konferenco, na kateri je bila potrjena predložka sporazuma. Sklenil! so, d* bodo zavzeli v Belgradu svoje stališče.
Beograd. 14. Včerai dopoldne jo imel dr. Vesnič posvetovanje s čl a« ni riarlamentarne zajednice. Posvetovanje delegatov ie traialo od desetih do trinajstih.
Beograd. 14. V političnih krogih’ govore, da obstoie neka nesoglasla' radi pisanja demokratskega tiska orofl dr. Drinkoviču. Clan narodnega kluba ie iziavil dopisniku, da se še ne ve, ali bo vstopil Narodni klub' v koncentracijski kabinet. V političnih krogih govore, da bi vlada mogla biti vendar sestavljena tek,ant dveh ali treh dni.
Rusko-poljska vojna.
Varšava, 14. (Brezžično.) Poljska mirovna delegacija je davi pod predsedstvouf državnega podtajnika v uradu za zunanjo posla odpotovala v Minsk.
Varšava, 14. Narodni brambul svet ]( na svoji seji dne U. avgusta pooblastil vlado, da pokliče pod orožjn letnike 1889 dtf 1885.
Pariz, 14. »Petlt Parili en« poroča tl Varšave, da se je velika bitka okoli Varšave pričela na odseku od 40 km, in slcen na severu, severovzhodu in na vzhodu. Bitka bo trajala več dni in bo mogoče odločila. Ako pa bodo Poljaki v tej bitki premagani, se zarada tega ne ustavi boj.
Berttn, 14. Poveljnik IV. botjševišlce armad« je včeraj Izrazil poročevalcu lista »B. Z. am Mittag«, Id se nohajn na rusko« pollslcl fronfl, At |e VarSava od Štirih strani obkoljena In da se vsak čas pričakuje padec mesta.	f
VarSava, 14. Poljski parinmenterji sa se 12. t. m. vmfli s fronte. Sporazumeli s« se z zastopniki sovjetske vlade glede sestanka delegatov v svrho pogajanj za premirje in mir v Minsku. Potjsko delegacija tvorijo državni podtajnik DombrovSkl la Vroblevskl ter zastopniki parlamenta in generalnega štaba. Delegati bodo prekoračil fronto dne 14. t. m. zjutraj. Časnikarjem j« vstop dovoljen.
Kodanj, 14. Pollskl minister za zunanl« posle Sapieha je poslal Brumontu brzojavko, kjer veli: Ker Je Poljska dan zvez« narodov, naznanja Poljska uradno, da onemogoča postopanje ruske vlade ustavitev, ■ovražnostl. Sovjetska vlada le odklonila, pričeti pogajanja o premirja, vendar pa' Poljska ni prenehala In ne bo prenehala narediti vse mogoče, da doseže sprejemljiv mir.
Politični pregled.
+ Htthea ne Izročijo. Češkoslovaška
vlada je izjavila, da ne izroči pod nobenim pogojem znanega nemškega špartakista ta prevratnika H51za, ker ni izvršil nobenega navadnega, ampak samo politične zločine.
-f V saarškem revlru je začela francoska vlada z najstroijim zasledovanjem, nemirnih elementov. Aretacije In hišne preiskave so na dnevnem redu. Nemškem« tisku 1« zabranjena vsaka svobodnejša bo-seda. Vsled tega ie opažati veliko razburjenje med prebivalstvom in vsak hip pričakujejo izbruh splošne stavke. Nemci upajo, da bo nadomestila zveza narodov sedanjo vladno komisijo z novo, ker Izvaja današnja vlada najhujšo francosko anekslj-sko politiko.
+ Poljska dobi zemljo od Nemčije. Kakor javljajo berlinski listi, je nemška vlada prejela noto poslaniške konferenc« v Parizu glede določitve meje vzhodne in zapadne Prusije. Po tej noti pripade 50 tX široki obrežni pas na desnem bregu Visi« ter luki Marleuwerder in Kurzpbrock navzlic nemškim ugovorom Poljski.
+ Podpis letsko-ruske mirovne pogodbo. Kakor Javljajo iz Rige, se je dne 11. avgusta podpisala v- Rigl letslco-ruska mirovna pogodba.
'+ Med Finsko in Rusijo sc je dosege! na konferenci v Dorpatu sporazum sled« pogojev premirja. Sklep premirja sc pričakuje v teh dneh,
Stran 2.
NAPREJ.
Stp.v. 187.
;+ češkoslovaška vlada ie odredila flelno mobilizacijo, tako porota iz Dunaja češkoslovaški tiskovni urad. Poslali bedo vojake na poljsko mejo, da v primeru poljskega vpada na češko ozemlje razorože Poljake.
+ Češka scciiaina demokracija za mir ■ Rusijo, Poslanci senatorji češkoslovaške socijalno demokratične stranke so imeli v petek pod predsedstvom poslanca Nemca skupno sejo. Po notranjem in zunanjem položaju je poročal poslanec Sturm. Po debati je bila enoglasno sprejeta resolucija, v kateri jemlje skupščina na znanje izjavo češkoslovaške vlade o njeni nevtralnosti v ruskopoljskem konfliktu. Socijalno demokratski poslanci senatorji pooblaščajo predsednika obeh klubov in člane zunanjih odsekov obeh zbornic, da uvedejo korake, da stopi Češkoslovaška v diplomatske stike z Rusijo.
+ Angleško in francosko delavstvo. Konferenca delavskih zvez je sklenila, takoj odposlati v Pariz odposlanstvo angleških delavcev, ki naj podpira francosko delavstvo v tem, da ne bi dožlo do nesoglasja med delavci obeli držav. Drug sklep veli, da se ne sme zgoditi, da bi se Anglija udeležila vojne med Francijo in Rusijo.
+ Spor zaradi Dobrudže. Prizadevanje bolgarske vlade, da se čimprej prično bol-garsko-romunska pogajanja o Dobrudži, Je zadelo na težkoče, ki jih povzročuje Romunija. Ta pogajanja, ki bodo prosta izmenjava misli, se ne bodo vršila preje, kakor v drugi polovici septembra.
+ Italijanski nacijonalizem in imperializem podpira — papeži Da ugodi italijanskemu imperijalizmu, je papež že svoj-čas poslal na Reko apostolskega vikarja Constantinija, ker mu kot Italijanu ne diči niti jugoslovanski škof. No, in sedaj se je sljub Taznim zavitim dementijem klerikalnega časopisja, uresničilo ono, kar so drugi listi slutili: nemški listi namreč poročajo, da je konzistorijalna kongregacija iz-premenila Reko v samostojno škoiijo, ki Jo Je papež podelil dosedanjemu apostolskemu administratorju Constantiniju. — Naj Se potem trdijo klerikalni listi, da papež ni prav tak nacijonalnl šovinist, kakor D’ 'Anunnzlo!
+ Tudi Norveška zahteva odškodnino. Norveško poslaništvo v Berlinu je Izročilo S pooblastilom zunanjega ministrstva nemškemu zunanjemu ministru noto, v kateri Zahteva odškodnino za norveške pomorske izgube tekom vojne.
Novice.
r— Požar v Podgorici. Dne 10, avgusta Je pričelo goreti skladišče ameriškega »Rdečega križa« v Podgorici. Gorelo je 24 ur. Skoda je znatna.
— Iz sovjetske Rusije. V Petrogradu izpreminjajo pivovarne, v kojili se vsled |>repoved| alkohola ne kuha pivo, v tovarne za pavna nadomestila. — Do 20. junija jc bilo v Severnem morju zgrajenih 500 ladij lajše tonaže. — Splošni delavni penzum se giblje v razmerju k produkcijskemu programu od 50 do 65%. V zavodih Putilova Je pa stopil v zadnjem času na 120%. — Neglede na blokado v Rusijo še vedno uvažajo. V zadnjih dveh mesecih je došlo v Jamburg 17 vagonov gospodarskih strojev, 5000 sodov slanikov, 63 vagonov papirja etc. Stroji so došli deloma čez Saratov, deloma drugod. — Svet petrograjskih delavcev Je od 25. junija zvišal dnevne racije kruha, in sicer za skupino A na 1 in pol funta, za B na 1 funt in za C na tri četrt ftinta. Otroci brez razlike dobijo dnevno tri četrt funta. — V pekovski guberniji grade elektrarno, ki bo preskrbovala okolico z lučlo. — Gojcnci moskovskih vojno-iehničnih kurzov v Moskvi so izgotovili v S' in pol mesecu vlak s 40 vagoni. — Rdeči vojaki iz serpudovskega skladišča so dali enodnevno hrano ln mezdo v prospeh poljskega proletarijata. — Delavci gar, bratovske tovarne so priredili v prospeh francoskih vojakov slavnostni metine, ki je prinesel 9000 rubljev.
— Delegacija češkoslovaških strokovnih organizacij, ki gre v Rusijo, bo obstojala Iz sledečih sodrugov: Vojtecha Dun-dra, urednika »Kovinarja« v Pragi, Vaclava Kruanskega, urednika »Drvodelavskega lista«, Martina Švaba, tajnika Zveze poljedelcev v Pragi, Jakoba Polacha, urednika »Textllnlka« v Brnu, Karla Svetlika, tajnika strokovne komisije v Ružomberku (SlovaSko). — Razen tega sta delegirana na željo tozadevnih zvez še:	sodr. Karl Pltak, urednik »Delavca« v Pragi in sodru-žlca Barbara Rezlerova, urednica »Zveze Poljedelcev« v Pragi. — Delegacija se poda takoj na pot, ko dobi potrebne potne liste. Delegacija hoče izpolniti želje strokovno organiziranega delavstva in ga nepristransko Informirati o ruskih zadevah.
— Nlkljastl drobiž na Francoskem. »Journal officlel« poroča, da l>o francoska Vlada izdala nov nikljasti drebi?. po 15, 10 In 5 cent. Teža bo znašala 5, 4 ln 1 K.
Dnevne
Koroški plebiscit. Ponovno pozivamo j Vse našince, ki imajo glasovalno pravico, naj javijo sv;,j naslov Narodnemu svetu v Velikovec. Glasovalno pravico pa imajo v •pašu A brez razlike spola vsi tisti, ki so
bili: 1. leta 1919. stari najmanj 20 let; 2. ki so na dan 1. jan. 1919 stalno bivali v katerikoli občini pasa A in 3. ki poleg teh točk izpolnijo vsaj še enega izmed sledečih treh pogojev! a) rojeni morajo biti v pasu A ali b) stalno so morali bivati v pasu A vsaj od 1. jan. 1919 ali pa c) ki so v katerokoli občino pasa A pristojni. Isti so pogoji za glasovalno pravico v pasu B. Prijavijo naj se pa tudi tisti, ki dvomijo, če imajo glasovalno pravico in sporoče svoj naslov z natančnimi podatki. — Za narodni svet: dr, Dolar, i. r.
Pri državni posredovalnici za delo, podružnica za Mursko Soboto In Prekmurje v Murski Soboti so na razpolago sledeče delovne moči: trgovski, mesarski pomočniki, strojni ključavničarji, navadni, poljedelski delavci in delavke, hotelske sobarice in služkinje. — Delodajalci naj se ob potrebi kake izmed teh delovnih moči zglase pismeno in s podatki natančnih delovnih pogojev pri prekmurski podružnici državne posredovalnice za delo.
Računanje v dinarjih se ie pričelo pri vseh železniških blagajnicah v področju železniškega ravnateljstva v Sarajevu. Vsi tarifi sc tam od 15. t. m. plačujejo in zaračunavajo ne več v kronski, temveč v dinarski vrednosti. Ne bo dolgo, ko bodo dr. Korošec in njegovi tovariši tudi Slovence osrečili s kako tako odredbo In nam podražili in pogrenill že itak drago in grenko življenje!
Za zagrebško univerzo je zahtevala posebna deputacija pri finančnem ministru in ministru za prosveto, da se odobri za potrebo zagrebške univerze kredit 20 milijonov dinarjev. Najbrž bo finančni minister tej prošnji ugodil. Kredit bodo uporabili za zgradbo poslopja medicinske fakultete.
Uvedba selske službe. Z dnem 16. avgustom t. 1. se uvede pri kr. poštnem uradu Sv. Vid pri Ptuju dostavljanje poštnih pošiijatev po selskem pismonoši v sledeče vasi: Pobrežje, Lanca ves ln Tržeč. Z istim dnem se izloči občini Jurovec pripa-daioči popisni kraj Tržeč 'z poštnega okraja Ptuj. Dostavljanje se bo vršilo vsak pon-deljck, sredo, petek in soboto.
Izjava ministra za pošto in brzolav. Minister za pošto in brzojav je izdal kot popravek na članke v raznih časopisih tole objavo:	1.	V	resortu ministrstva za
pošto In brzojav se niso prekoračili, niti porabili predujmi in dovoljeni krediti lanskega leta, ki se je končalo letos koncem meseca maja. To se je zgodilo vsled tedanje krize In vsled tega, ker minister tedaj ni hotel nakupovati materiala v inozemstvu radi tedanje slabe valute. 2. Draginl-ske doklade se morajo izplačati vlem uradnikom brez Izjeme, po odloku ministrskega sveta, po proračunu finančnega komiteja in kredita ped rubriko: Vrhovna državna uprava. Medtem je začasna uprava predhodnikov sedanjega ministra za pošto ln brzojav iz leta 1918, 1919 In 1920 Izplačevala te dodatke pošta Iz svojih sredstev na račun finančnega ministrstva. Na ta na- • čin je finančno ministrstvo dolžno ministrstvu za pošto in brzojav okroglo 120 milijonov kron. Ministrstvo za pošto fn brzojav je neprestano urglralo pri ministrstvu za finance, naj vrne pošti kar je izplačala pa račun slednjega, ker se ni hotelo, da na odgovornost sedanjega ministra pošta ne bi mogla vršiti svojih dolžnosti, ki jih ima do ljudstva, ki ji Je denar poverilo. 4. Sedanji minister za pošto in brzojav le zahteval nov kredit; to pa ne zato, da bi kril, kar je samolastno potrošil, nego zato, da bi ga investiral, posebno v Srbiji za pošto, brzojav in telefon, da d?!uje za narodovo in državno korist.
Tvrdka Ponikvar to drutr. i>rva slov. tvrdka v svoii. naznania d. n. občinstvu otvoritev mehanične delavnice. Cilei inserat.
»Lana«, tekstilna tovarna v Zgo. šah pri Begunjah, ie razstavila svoie prve izdelke v izložbi tvrdke Gričar in Meiač. Izdelki so iz čiste volne in vzbuiaio vso pozornost. Podietie ie v domačih slovenskih rokah. Podpi-
raimo domačo industrik)!
Oklic vsem najemnikom stanovanj v Ljubljani. Prejeli smo:	Zastopniki	hišnih
gospodarjev sc zberejo te dni v Belgradu, da sklepajo o pridobitvi baje izgubljenih pravic hišnih gospodarjev, o povišanju najemnin, o znižanju hišnih davkov, o prosti odpovedi stanovanj itd. Najemniki stanovanj! Preti Vam v tej stanovanjski bedi in v tej splošni draginji še novo, občutljivo bremo, povišanje stanarin. Proti že dobro organizirani močni organizaciji hišnih posestnikov Vam ne preostane drugo sredstvo nego edinole samopomoč v močni pro-tiorganizaciji najemnikov, vsled česar se ustanovi društvo stanovanjskih najemnikov, katerega društvena pravila so že od vlade potrjena. Vzgled drugih mest kakor na primer Trst, kjer je že slična močna 20.000 članov breječa organizacija, ki se bori z uspehom proti pohlepnosti hišnih po-! cestnikov, bodi v vzpodbudo. Kdor uvide, a j nujno potrebo te organizacije v lastno obrambo, naj se prijavi prt hišniku Inšpektorata drž. žel. v liceju ali pa v Gradišču št. 7, pritličje levo, druga sot.i. Pristopnina znaša 1 K v c*hrlt!e tekočih stroškov. Občni zbor in volitev vodstva sc nar.-uni čim najprej mogoče potom časopisja. — Pripravljalni r Jbor.	h
Vsem, ki so se prijavili za sprejem slovenske dece z Dunaja, sporoča poverjeništvo za socijalno skrb, oddelek za zaščito dece in mladine, da je naznanilo »Jugoslovanskemu pripomočnemu društvu na Dunaju«, naj ne pošilja dece v Slovenijo, ker se je priglasilo za sprejem le 30 rodbin, a otrok bi morali porazdeliti 172.
— Izjava avstrijske železničarske organizacije. Izvrševalni odbor socijalno demokratične železničarske organizacije javlja: Vesti o baje nameravani Izvedbi mezdne reforme za železničarje so napotile zastopnike socijalno demokratične železničarske organizacije, da so se podali k državnemu tajniku Hanuschu, da se informirajo o stanju zadeve. Hanuseh je izjavil, da se telegrafično pozovejo odsotni vladni člani, tako, da bodo že tekom tega tedna kredložili ministerijalni sklep o mezdni reformi narodnemu predstavništvu. V Avstriji bodo ustregli železničarjem, pri nas jih pa zapirajo in na cesto mečejo.
Popravek. V »Napreju« št. 176 z dne 4. avgusta so bile priobčene v sestavku »celjske novice« naslednje besede:	Med
posvetniki zagledate semtertja tudi kakega kapucinarja, ki plava za vitkimi zapeljivimi trikooblekami, s katerimi nagajivo koketira ... To besedilo je prišlo pomotoma v list in ga zaraditega preklicujemo, ker nimamo nobene podlage, da bi to očitali celjskim kapucinom.
Iz stranke.
S. K. Svoboda, Ljubljana, vabi vse igralce nogmetnega odseka, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki bo v torek (17. t. m.) v običajnih prostorih. Ker je sestanek za nadaljm razvoj kluba odločilnega pomena se morajo seje udeležiti vsi Igralci, posebno pa vsi odborniki.
Vse ljubljanske zaupnike opozarjamo na sestanek v torek ob 8. zvečer v Mali dvorani Mestnega doma. —
Gospodarstvo.
— Mizarsko orodje. Urad za pospeševanje obrti Je prejel iz Dunaja nekai kompletnih garnitur mizarskega orodja, katere
bo porazdelil med obrtnike. Interesenti, ki žele prejeti celo garnituro, naj takoj zaprosijo ustmeno ali pismeno pri Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska ccsta 22, od 8. do 12. ure dop. Priglasiti Je treba najkasneje do 25. t. m. Na poznejše priglase se ne bo mogoče več ozirati.
— Dobava kopit. Urad za pospeševanje obrti ima na razpolago nekaj garnitur kopit. Intercsenti-obrtnild naj priglase svoje potrebščine najkasneje do 25. t. m. pri Uradu za pospeše-vanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta 22, od 8. do 12. ure dop. Na poznejše priglase se ne bo mogoče več ozirati.
— Češka pogodba z Belgijo. »Politika« doznava iz Sofije, da je češkoslovaški komite pod predsedstvom g. Schulterja tri tedne vodil trgovinska pogajanja z bolgarsko vlado. Pogajanja so uspela. Tudi Iz Belgrada je dobil komite dovoljenje za prevoz blaga skozi Jugoslavijo. Računajo, da se že s 1. septembrom prične izmena blaga med Bolgarijo in Češkoslovaško s posebnimi vlaki, ki bodo plombirani šli skozi Avstrijo in Jugoslavijo. Cehi so izkoristili osamljeni položaj Bolgarske s tem, da so sklenili z njimi zvezo, ter so na ta način dobili, kar so želeli. — Jugoslovanski politiki se pa drže — kislo . . .
Prireditve.
Kongres jugoslovanskih dobrovoljcev za Slovenijo, združen z občnim zborom Društva jugoslovanskih dobrovoljcev za Slovenijo, se bo vršil letos dne 8. septembra v Ljubljani.
Iz Slovenije.
C'lic. Izobraževalno društvo »Svoboda« v Celju je priredilo dne 12. avgusta t. 1. pri »Zelenem travniku« društveni shod, ki je sijajno uspel. Dvorana je bila nabito polna. Predsednik sodrug Uršič je poročal o velikih težavah, ki nam jih je delala železniška uprava za izlet v Ljubljano na »Dan svobode«. Akoravno so nam vsi časopisi javljali, da se podraži vožnja na železnicah za 100% £e!e 16- avgusta 1920. Železniška birokratična uprava se sklicuje, da velja to že za Incl. 15. avgusta. Zaradi tega se je mogel posebni vlak, ki bi drugače- pripeljal na tisoče sodrugov v Ljubljano, že 14. avgusta, to je v soboto cb pol enajsti uri peljati, kajti ee bi se peljal 15. avgusta, kakor jc bilo projektirano, bi moral delavec, torej tisti, ki tvori življenje v državi, 100% več plačati! Vrhu tega nam jc šlo načelstvo celjske postaje zelo na reko. Zahtevalo je, da so si morali vsi izletniki Ze pred sedemnajsto uro listke kupiti, po sedemnajsti uri pa sc ni dalo izletnikom socialistom nobenega listka več, ako ravno se odpelje vlak Se le olj triindvajseti uri, tore! šest i;r pred odhodom vlaka! Tu to samo zaradi tega, ker klerikalci 'tako želijo! Mi nc rečemo železniški j r.radrdki — ne — kajti oni sc tudi po prsih j bijejo in pravijo: mi smo tudi socljalistl, S ampak novi (narodni). Oni dobro vedo. da
nas na ta način najbolj zadenejo, in zakaj? Koliko in koliko bi se jih rado izleta udeležilo, pa niso mogli, ker dobijo svojo plačo šele ob šestih ali sedmih zvečer. In vsi ti niso mogli iti, ker po petih popoldne niso dobili več voznih listkov. — Na shodu »Svobode« je predaval sodrug Vilitn Buk-šeg iz Zagreba, ki se je slučajno nahajal v Celju. V enoinpolurnem govoru je natanko razložil razliko med socijalizmom in sedanjim komunizmom. Orisal nam je razvoj francoske gospodarske in revolucijonarnc. zgodovine v njeni revolucijonarni dobi i:i nam pokazal sliko tistočasnih ruskih političnih in gospodarskih razmer do dosedanjega zmagovitega ruskega socijalno-revo-lucijonarnega razvoja. Razlagal nam le jasno in razumljivo političen in gospodarski razvoj angleške države in angleških delavskih organizacij. Dokazal ie, po nauku Marksa in Engelsa, da se ne da vse slepo kopirati, kar je v drugih državah. Videli smo po njegovih slikah, katere nam je slikal z besedami, strmo skalnato pot, po kateri moramo navzgor, da pridemo do soln-ca. Ta pot ni lahka, ampak mi jo moramo iti, kateri zaostajajo na sredi te poti, tisti propadejo. Mnogo lažje je govorniku govoriti za navdušenje mas, obljubiti jim za \ jutri ali pojutranjem revolucijo. Toda pravi J organizator in pravi socijalist mora in more vedno le govoriti resnico. On mora opozoriti delavsko maso na ovire, ki ležijo na poti, da se pri preveliki naglici masa ob njih ne pobije. Končno nam je sodrug Buk-šeg še opisal madžarsko socijalno revolucijo in vzroke njenega propada. Delavstvo je z zanimanjem poslušalo to podučno predavanje, na kar je predavatelj žel mnogo odobravanja. Govorila sta šc tajnik »Svobode« iz Ljubljane in sodrug Leskovšek. Predsednik sodrug Uršič je v zaključni besedi še enkrat pozval vse navzoče, katerih je bilo okoli 400, da se naj ne ustrašijo nobenih žrtev v boju za delavsko stvar. — Nato je zapel celjski delavski pevski zbor krasno pesem »Naprej«.
Radeče, pri Zidanem mostu. V nedeljo dopoldne ie bil tukaj shod »KDZ« z dnevnim redom: Politični položaj v Jugoslaviji in zahteve *KDZ«, na katerem nam Je podala sodr. Ada Kristanova iz Ljubljane obširno poročilo. Iz tega smo jasno razvl-deli vso farbarijo tako klerikalne, kakor liberalne stranke, ter potrebo, da se ljudstvo samo pobriga in prav na nikogar ne zanaša. Odšli smo s shoda s trdno voljo, da bomo neumorno delali za rast naše »KDZ*, Svita se! Dan ljudstva prihaja.
Jagnjence pri Zidanem mostu. Tukaj je bil v nedeljo 8. avg. popoldne shed »KDZ z istim dnevnim redom, kakor v Radečah. Poročala le sodr. Kristanova. Splošno odobravanje njenih izvajanj je znamenje, da je naše kmetsko ljudstvo sito teh večnih iger med lderikalno in liberalno gospodo, pri katerih naj jim igra ljudstvo ulogo šahovskih figur, ki se jih lahko nekaznovano prezira, kakor kaže eni ali drugi teh strank, da si obdrži politično moč — in siccr le v to svrho, da lahko vedno opeharjeno ljudstvo še naprej izžema. Ljudstvo hoče vzeti svoje lastne zadeve v svoje roke. Pri volitvah se bo to pokazalo.
Celje. Med časom železničarske stavke so voditelji takozvane »Zveze« svoje lunk-ctje položili in izjavili, da se strinjajo z
vodstvom stavke. Udeleževali so se redno sestankov in glasovali ?.a vse, kar Je »Sa-vez železničara 1 transportnih radnika« predlagal in tudi sklenili na javnem shodu železničarjev, da bodo solidarni do popolne zmage s stavkajočimi železničarji. Politična kakor tudi policijska oblast v Celju le dala dne 24. aprila več železničarjev zapreti, češ, da so hujskači. Seveda zaprti so bili samo člani »Saveza« in »Zveza« je dobila privilegij za denunciranje poštenih železničarskih zaupnikov. 2e ob času sod* niiske preiskave smo opazili, da ima »Zve- < za« svoje roke vmes, ki izvršuje najgrše denuncijantstvo. Sedaj pa, ko gre sodnij- < sko zasledovanje li koncu, ko se jim ni po- > srečilo državnega pravdnika pripraviti, da bi predlagal smrtno obsodbo, se pa poslužujejo ti ljudje drugega nesramnega dela. Uvedli so disciplinarno preiskavo proti sodr. Pečovniku Filipu, ki se mu predha- 3 civa, da je najhujši hujskač in najbolji agitator socijalistične stranke, vrhutega trdilo’ • v svoji ovadbi, da se je med Časom stavka vozil v Savinjsko dolino, dasi dobro vedtf. da je bil med stavko in po njej vedno v Celju in sploh ni zapustil domiciTa. Gospodom demagogom pa ne gre za to, da bi dokazali svoje lažnive trditve; to najbrž® Obratno vodstvo in državna policija v Celju tudi ne zahteva. Vidimo, da tukil gre samo za to, kar reče »Narodni socialist«, to Je res. In družinski oče. ki ie že 14 let pri železnici, pa nal pogine, ako noče sam postati klečeplazili >Zvezar*-
Izdaiateli: Ivan Mlinar. Odgovorni urednik; lak. Vehovec,
Dmifa ffl trivrstna, trikrat uglašena harmonika rfliliu »C za 3400 K, koncertne citre za 250 K> fini daljnogled za 580 K in srebrna ženska ura za 320 K, vse dobro ohranjeno. Poizve se » upravi »Napreja*.
Dvokolesa,
nova, komplet, z dobro pnevmatiko od K 2200'—. Pnevmatika po znižani ceni.
F.lim.LJlLM.Stanii9šl.2B.
nuli, uram m M s
= REGiSTF.GVfiNA ZfMM« Z GHEJEHO ZAVEZO, s553
TISKOVINE ZA SOLE, Ž4JPAK-STVA IN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VfiEILA ZA SNCDE IN VESELICE
LETNE ZAKUlKKE
NAJKODEttNEJSA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KNJIG, GRCŽ5JR iTB.
STERE@TIP8.SA. B.IT§6RflF!lfl*
mmM
«•5 s
O u h J51,*® .
^£gOi«i
E o O p
i?*«
ia-p«!
ra 8 * .43 m
sr«
§2 ~5_
Tekstilna tovarni
drulba s e. s.
Zgoie 27, p. Begunje, Slovenil*’
začne v kratkem z izdelovanjem nogavic, volnenih jopičev, evitrov, športnih potrebščin Jn različnih drugih pletenin iz bombaža in volne.
Sprejama narofila zs fesasko In sezljo.
Prva slovenska in domača tvrdka
Ponikvar in drug
za izdelovanje kirurgičnih instrumentov, ortopedičnih aparatov in band ’ brušenje vseh ostrin in zavod za poniklanje se pnporoča in jam« za izvržena dela. Ljubljana, Sv. Petra cesta 38.
Pošlo angleško
sukno
sa moške obleke, elegantni vsora, ...	solidnih	-	-	-
SCHWAB & BIZJAK,
EK*en’s3 ir g S. LiufcSJans Bifoor-Hrg 8.
m
sp
Iti |ag?
^sk ..Učiteljske tiskarne-1 v. LiubliacU