Poštama s a v«varam. Leto HI,, štev. 60 V Ljubljani, sobota dne ff. marca 1922 DanaSnla Stev. 1 Oin = 4K ■■■■■HHHMaBMaBaam Is ha] z ob 4 zjutraj* Stane celoletno « * MO K mesečno. «■■••• ca inozemstvo . . ¥00 » Oglasi za vsak mm viiino stolpca (58 mm) . * B mali oglasi do 80 mm stolpca (58 mm) . t • Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva oesta št. 18& Telefon it 72. Upravnistvo: Vt»semova ulica tU Telefon it. 88. Račun kr. poiL ček. urad* Stev. 11.842. Ljubljana, 10, marca. FicanČni minister dr. Kumanudi je začel obsežno akcijo z obširnim načrtom za povzdigo državnega gospodarstva, zlasti za popravo vrednosti našega denarja. Državni budžet hoče spraviti za vsako ceno v ravnovesje. Vse odobrava to namero. Ko začne finančni minister načrt realizirati ter t tisk a in stiska, ne razsipa denarja in črta izdatke, ki bi se po njegovem mnenju dali državj prihraniti, pa zopet vse vpije, ne da bi se zavedali, da te ne bo dala težka povojna gospodarska bol izlečiti brez občutnih utesnenj. Ko finančni minister naviia davčni vi jak, brez katerega so večji dohodki in razno ves je v proračunu nemogoči, je zopet buna, ki konča pri nas celo v taki neverjetnosti, da se n. pr glasilo katoliških komunistov izreka proti oblačenju vojnih dobičkarjev, četudi vsi demagogi že leta in leta zahtevajo nele davek na vojne dobičke, marveč celo konfiskacijo vsega med vojno in po vojni nastalega premoženja. Finančni minister Kumanudi je dosegel sklep ministrskega sveta o prepovedi luksusnega blaga. Pred razglasitvijo te uredbe je vse zahtevalo to kakor na dlani ležeče sredstvo, ki naj tudi pripomore k zboljšanju valute. Poslušajte danes trgovce, obrtnike in še druge, ki so s to prepovedjo prizadeti! Vsem naenkrat pač ni mogoče ustreči! Zato tudi ni čudno, da je nastal pri bankirjih tak odpor, ko je finančni minister Kumanudi izdal naredbo o regulaciji trgovine z valutami in devizami, hoteč s tem preprečiti brezvestno špekulacijo in devalvacijo dinarja. Nezadovoljstvo in odpor je posebno velik v Zagrebu, kjer so predvsem Zidje in mnogi blokaši na račun celokupne države naopravičeno in nedostojno bogateli, istočasno pa uganjali nad isto državo veleizdajstvo. Kumanudiju pritrjuje 99 % naroda. Treba mu je le vztrajati na začrtan? poti in uspeh na splošno korist ne more izostatL Da pride pri tako dalekosežnih reformnih akcijah nekaj ljudi in nekaj lokalnih interesov pod fcežo kolesa, je samoob-sebi umevno. Brezobziren mora biti finančni minister in trd kakor joklo, ako hoče kaj doseči. Biti mora pri tem vendarle toliko preudaren in uvideven, da s svojimi ukrepi ne za tre v državi potrebnega in resničnega življenja in da si v kali ne jaraori tega, kar je podlaga njegove finančne politiko ter izvor blagostanja države in lepše bodočnosti naroda. Zato potrebuje finančni minister dobrih svetovalcev, veliko koti-, trole in če ni drugače, tudi brezobzirnega pritiska, da lahko še pravočasno izvede v svojom načrtu in v svojem delu korekture. Tudi v Sloveniji stojimo zadnje čase na eni strani pod depresijo padca valute in ž njim zvezane draginje, na drugi strani pod pritiskom asanacijskih prizadevanj finančnega ministra. Oboje je na koncu konca vprašanje denarja. 0 draginji in protiukrepih smo na tem mestu že večkrat pisali. Ni dvoma, da zadeva to vprašanje, izvzemši čisto malega kroga najimovitejših. prav vse sloje naroda. Naravnost obupen postoja položaj za vse one, ki draginje in nje posledic nikamor prevaliti ne morejo. Producent si pomaga, delavstvo si je večinoma priborilo t mezdnimi boji stanju valute vsaj približno odgovarjajoče dohodke, siromaki so pa ubožci, ki žive od dobrodelnosti, vojni in civilni, za vsako delo nesposobni invalidi ter javni, zlasti državni uradniki in med njimi še posebej od najnižjega do najvišjega či-novnega razreda, oni, ki so navezani izključno le na svoje plače. To pa je ogromna večina. Pri pogledu na draginjo zavzemajo naši kraji v državj precej izjemen položaj. Slovenija leži na granici dveh držav, kamor so izvozu in špekulaciji na široko odprta vrata. Zato je danes Maribor menda najdražje mesto v državi. Produkcija deželnih pridelkov je pri nas že v normalnih časih mala in ne krije domače potrebščine. Lani je bila suša, ki jfc potisnila zemljo ne le med globoko pasivne pokrajine, marveč je povzročila tekom zime še sedaj trajajoče pomanjkanje vode in ž njo močno rostrinkcijo in delno ustavitev številnih industrijskih obratov. Vseh teb in drurih neštetih špeciji-litet finančni minister ne more videti in ne vohati. Pri ogTonvnn delu, ko mora imeti pred očmi celokupne državne interese, tudi ni čudno, ako se za take stvari specijelno na utegne stalno zanimati. V tem pogledu so vsi ministri nrecei enaki a-' druo*" me- Fašisti pobijajo na Reki naše ljudi ZA PREDSEDNIKA FAŠISTOVSKE VLADE IMENOVAN POSLANEC GIURATTL Bakar, 10. marea (Izv.) Na Reki m je včeraj opoldne na poziv odbora za narodno obrambo sestalo pred občinsko hišo okrog 1500 ljudi, večinoma tujcev, Italijanov. Predsednik Prodan je otvoril skupščino in predlagal v imenu faši-stovske, republikanske, nacionalistične, demokratsko-nacionalistične in ljudske stranke, naj sa poveri vlada tašistovske-mu poslancu Giurattiju, do čigar prihoda iz Rima bo vršil vladne posle odbor narodne obrambe. Za Prodanom je govoril tudi fsšistovski poslanec Stefano, ki je prebivalstvo pozival k slogi Avtnnoma-ški zanellijanci in avtonomaški demokrati se zborovanja niso udeležili, kakor tu- di ne socialisti Včeraj ao fašisti na Sušaku oplenili trafiko Franjete. Karabi-n je rji so priSi prepozno. Pred par dnevi so fašisti ubili dva bivša redarja Teror izvijajo nad meščani neovirano dalje. Sinoči so pobili fašisti na sušaškem mostu enega Hrvata in v notranjosti mesta še dva. Imena nesrečnih žrtev so še nepoznana Našega prebivalstva na SuSaka se polašča vedno večja panika. Rim, 10. marca (Izv.) Poslanec Giurat-ti, ki je bil imenovan za predsednika provizorne vlade na Reki, je podal ostavko na svojem poslanskem mandatu v rimskem parlamentu in bo odpotoval na Reko. Poostritev madžarsko- avstrijskega spora MADŽARI ZAHTEVAJO OD AVSTRIJE 46 OBČIN. — INTERVENCIJA AVSTRIJSKEGA KANCLERJA PRI VELEPOSLANIKIH. — TUDI OD CEHOV ZAHTEVAJO MADŽARI NOVEGA OZEMLJA. Budimpešta, 10. marca (Izv.) Pred kratkim je 6tavila madžarska vlada Avstriji nove zahteve o odstopitvi nekih o-zemelj ob meji. Avstrija je zahteve zavrnila z motivacijo, da jih ne predvideva niti versajska niti trianonska pogodba niti beneški dogovor. »Budapester 8 Uhr-Blatt* piše: Madžarska se je postavila spričo teh zahtev na stališče trianonske pogodbo in ne bo popustila niti spričo groženj z gospodarskimi represalijamL Dunaj, 10. marca (Izv.) Madžarska vlada zahteva kakor izve vaš zastopnik od dobro poučene strani, te 46 obmejnih občin. S tem bi prišli v področje madžarske oblasti vsi -ovi burških premogovnikov in vsa Friedrichova pcsestva, ki so silne važnosti za preskrbo mesta Dunaja z mlekom. Zvezni kancelar Schober je poslanikom Velike antante na Dunaju obrazložil po- ložaj ln so poslaniki z njim povsem so glaSaSL Izrazili so upanje, da bodo tudi njih vlade zastopale isto stališče. Od ureditve tega vprašanja je odvisno, ali ostane zvezni kancelar Schober na svojem mestu ali ne. Dunaj, 10. maca. (Izv.) Iz Budimpešte poročajo: List , da je zahtevala madžarska vlada tudi neke korekture mej s Češkoslovaško in sicer meje v czeralju Ipolyssg do kraja Erdfis-Karpatov. Tozadevna pogajanja s praško vlado se baje Ze vodijo in list trdi, da je dr. Beneš pripravljen pristati na madžarske zahteva Nenadna poostritev angleške krize ZARADI AMERIŠKE ODKLONITVE VABILA NA GENOVSKO KONFERENCO. — NOVI SRDITI NAPADI KONSERVATIVCEV NA LLOYD GEORGEA. London, 10. marca. (Izv.) Notranjopoli- ne udeleži konference v Genovi, ker .-e tična kriza v Angliji katero so obljube konservativnih voditeljev že skoro končale, je stopila nenadoma v nov, akuten štadij. Vzrok temu sta dva politična momenta: Izjava Amerike, da se ne u-deleži genovske konference in odstop državnega tajnika za Indijo Montagua. Opozicionalni listi, »Morning Post* in 1 noče pogajati z boljševiki Politično ozračje, ki se je bilo vsled unionističnih izjav v prid Llovd Geor-geu v zadnjih dneh že precej pomirilo, se je sedaj vnovič napolnilo z eksplozivne napetostjo. Lloyd George je bil sicer izjavil, da ostane preko genovske konference na svojem mestu, vsled najnovej- listi »Northeliffovega Koncema* očitajo ;Sega bomba rdraaja konservativnega tis-Llovdu Georgu, da je Amerika zato od- , ka pa je postalo zopet dvomljivo, če bo klonila udeležbo na genovski konferenci, ostal pri svojem sklepu. Splošno previs-ker je hotel on izrabiti konferenco v svo- ; duje mnenje, da so med konservativci je namene. Ti listi pravijo, da sedaj sploh 'zopet prevladali ekstremni elementi, ki ni treba več genovske konference, ki brez Amerike itak ne bo mogla imeti u-speha. »Times* in «Daily Mail* menita, da je vzrok ameriški odklonitvi franco-sko-angleški spor zaradi podmornic, liberalna «Daily News» ln «Westminster mu politiku. Gazette* potrdita, da se Amerika zato j jim je bila itak ne nepričakovana odpoved Amerike samo dobrodošel povod, da so razbili dosežen sporazum med svojo stranko in Lloyd Georgeom ter znova otvoriii srdito borbo proti obsovražene- Tri smrtne obsodbe pred mariborsko poroto Maribor, 11. marca, ob 2. zjutraj. (Izv.) Včeraj cel dan od 8. naprej pa danes do pol 2. popolnoči se je vršila pred tukajšnjo poroto obravnava proti trem morilcem preužitkarja Košar-ja. Ta je stanoval na posestvu Marije Perša, ki je nagovarjala iz pohlepnosti po Košarjevem premoženju svojega ljubimca Muhiča, naj Košana umori Oba skupaj sta nagovarjala nato svojega pajdaša Hojnika,ki siaga naposled tudi res pripravila k temu, da je zločin izvršil in Košarja dne 1. av. gusta 1. 1. za vratno umonl. Pred poroto so bili nocoj po naporni in napeti razpravi vsi trije spoznani krivim in na podlagi porotniskegj krivd oreka vsi tri jo obsojeni na smrt na vešalah. Vladna zmaga pri romunskih volitvah Češka zunanja trgovina leta 1921. Bukarešta, 10. marca. (Izv.) Bratiano- j Praga, 10. marca. (Izv.) Državni stati-va liberalna stranka je zmagala pri dr- stični urad objavlja podatke o češkoslo-žavnozborskih volitvah na vsej črti. Vlad- j vaškem uvozu in izvozu v letu 1921. Tina stranka je že objavila svoj parlamen- j vozilo se je 39.6 milijonov q blaga Redukdia finančnega uradniitva v Sloveniji Beograd, 10. marca. (Izv.) Odbor za redukcijo uradništva je reduciral na seji, ki jo je imel danes popoldne, v Sloveniji v statusu finančne delegacije 45 uradnikov in 16 slug, pri finančni prokura-turi 2 uradnika pri davčnih uradih 18 uradnikov, pri državni blagajni 2 uradnika, v katastrskem oddelku 8, pri oddel- MEDNARODNI POGOJI ZA CESKI KREDIT AVSTRUL Pariz, 10. marca (Izv.) Reparacijska komisija se je danes pečala s češkoslovaškim kreditom Avstriji in Je stavila kot pogoj za svoje dovoljenje zahtevo, da se zavarujejo določila člena 197. versajske pogodbe. Komisija je pristala na ukinje-nje hipotek, toda opozorila je avstrijsko vlado, naj izvede gotove finančne reforme. Avstrija dobi češkoslovaški kredit ku za specialno trošarino po 5 uradni- 500 milijonov češkoslovaških kron pod pogojem, da porabi to vsoto v prvi vrsti za poravnavo dolgov v Češkoslovaški. Ce dobi Avstrija do 31. Januarja 1923. kredit od finančnega komiteja Zveze narodov ali od katere druge mednarodne institucije, se porabi ta kredit v prvi vrsti za kritje češkoslovaškega kredita Ce Avstrija dotlej ne dobi nobenega kredita, jamči Češkoslovaški z dohodki iz železnic. kov. Večina teh mest je danes nezasedena. IZ ZAKONODAJNEGA ODBORA. Beograd, 10. marca. (Izv.) Danes dopoldne je imel zakonodajni odbor sejo, na kateri je razpravljal o zakonu in občni upravi. V oddelku III. so bili sprejeti trije členi brez izprcmembe in z večino. Pri členih 21. in 22. so se izvršile majhne iz-premembe. Pri končnem glasovanju Je tarni program, ki vsebuje te-le glavne točke: 1.) izvedbo agrarne reforme, 2.) vzpostavitev ravnotežja v proračunu, 3.) 336.000 kosih. Izvozilo se je pa 96.4 milijone q v 4,269.000 kosih. Izvozilo se je 76.3 milijona q lesa, premoga in tete, 6 upravna reforma in 4.) nujna odločitev v j milijonov q mineralij, 4.5 milijonom q sladkorja, železnih izdelkov 2 milijona q, porcelana in stekla po 1 in tretjino vprašanju progresivnih davkov. Rumunija in Rusija Omejena pooblastila rumunske genovske delegacije. Bukarešta, 10. marca. (Izv.) Romunska vlada bo dala svoji za Genovo določeni delegaciji le zelo omejena pooblastila, ker smatra, da ne smejo vezati splošni sklepi genovske konference politike Rumunije napram Rusiji. Rumunija hoče u-rediti nekatere pereče probleme direktno z Rusijo, od katere hoče zahtevati romunski zlati zaklad, k} je ostal še v Moskvi ter ob enem doseči formalno priklo-pitev Besarabije. Rumunija sicer želi obnovo Rusije, toda dokler se Rusija ne odzove svojim dolžnostim do Rumunije, se Rumunija ne more vezati po splošnih Samo pod temi pogoji bo pristala po- sklepih za rusko obnovo. glasovalo izmed 22 poslanev 14 za in 8: slaniška konferenca na delno ukinlenje, Tudi kar se tiče Avstrije in Madžarske proti. Prihodnja seja odbora bo Jutri ob desetih. SFORZA V PARIZU. Pariz, 10. marca. (Izv.) Novi italijanski poslanik v Parizu, grof Sforza, Je danes dospel semkaj. člena 197., ki predvideva generalne hipoteke na avstrijsko državno posoiilo. ENVER PAŠA. Rim, 10. marca. (Izv.) Enver paša le dospel v Kabul, glavno mesto Afganistana, kjer ga je emir sprejel z vsemi častmi. rodajni faktorji niso nič boljši. Opozoriti si dovoljujemo samo na Prekmur-je, ki spada sicer pod ljubljansko upravo že četrto leto, a se je od Ljubljane skoraj vedno tretiralo kakor kaka afriška kolonija. Ce kje, je tu razsežno polje za udej-stvovanje gospodov narodnih poslancev. Le oni. ki neprestano opozarja vlado na upravne nedostatke in po-greške ter daje pametne nasvete za izboljšanje težkih razmer, le oni poslanec, ki sproti informira ministre in druge upravne organe na posebne potrebe in želje prebivalstva ter na specifične lokalne razmere, vrši svojo dolžnost napram volilcem in državi. Veliko več ko kričavi govori v zbornici in na javnih shodih zaležejo osebne intervencije poslancev na merodaj-nih mestih. In ni res, da bi poslanci ničesar ne dosegli, obratno je resnica, da narodni poslanci če že ne vsega, prav veliko lahko dosežejo in da so baš oni največ krivi današnje mizeri-je v državi, ker ne vrše svoie dolžnosti. Le poglejmo na uspehe v zadnjem času samo dveh slovenskih demokrat- skih poslancev — minister dr. Žerjav je na škodo bolan — dr. K tik ovca in Reisnerja, ki sta med drusrim izvoje-vala uzakonjenja novih draginjskih doklad za uradnike, 7 milijonov dinarske podpore iz fonda za pasivne krije, izreden kredit za bolnice, da se lahko vidi kaj bi se dalo v Beogradu za našo lokalne potrebe doseči, ako bi bili vsi slovenski poslanci — 34 po številu — na svojih mestih. Izgovor takozvanih opozicijonalnih poslancev, da njim ni treba ničesar delati, ne drži. ker volilei od njih opravičeno pričakujejo delo. V ostalem so tudi opo-zicijonalni poslanci dobro plačani in to za delo, ne pa za lenobo, zabavljanje in lastno reklama Niti v Avstriji niso mogli državni poslanci živeti samo od zate,vi jan ja in razdiranja, tem manj morejo to v parlamentarni demokratski Jugoslaviji, kjer nosijo poslanci glavno odgovornost za razmere v državi Naj ie vsi volilei svoje poslance vsakokrat vprašajo, kje in kdaj so zanje ki se še nista odzvali imperativu svojih obveznosti napram Rumuniji, bo uveljavila Rumunija svoje zahteva UGODEN RAZVOJ POLJSKE VLADNE KRIZE. Varšava, 10. marca (Izv.) Pogajanja za sestavo vlade ugodno napredujejo in za najkrajši čas se more pričakovati, da bo uspelo Ponikowskemu zagotoviti si parlamentarno večino. Upati }e, da ostane tudi v novi vladi Skirrount zunanji minister. BREZPOSELNOST V ANGLIJI. London, 10. marca (Izv.) Število brezposelnih v Angliji znaša sedaj približno dva milijona Ker pa so se sedaj še tudi pogajanja med delodajalci in delojemalci kovinske industrije razbila, se bo prihodnji teden zvišalo število brezposelnih na približno 3 milijone. LJUBLJANČAN RANJEN OD TRŽAŠKIH FAŠISTOV. Trst, 10. marca. (Izv.) Pri Izgredih, ki so se vršni v Trstu v noči na i. marca je bil kot peti po fašistih ranjeni p ipe-ljaa v bolnico ljubljanski trgovce L di-slav Premšič, star 24 le*. Imel je veliko, milijona q. — Uvozilo se je: drv, premoga in šote 11.3 milijonov q, žita, moke, riža 7.8 milijonov centov, minerali) 8.2 milijona q, kuhinjske soli 1.4 milijona q in železnine 1.8 milijonov q. IZ DEMOKRATSKEGA KLUBA Beograd, 10. marca. (Izv.) Danes i« imel glavni odbor demokratske strank* konferenco, na kateri se ie razpravljalo « ostavki notranjega ministra dria. Marin-kovica. Vojvodinski radikaki so očita!' dr. Marinkoviču, da je upokojil hečkere škega velikega župana dr. Bogdanova, n« da bi bil poprej konzultiral radikalske poslance iz Vojvodine, nakar je predloži minister to vprašanje glavnemu odbore demokratske stranke, ki ie pa sklenil, na' ostane minister še dalje na vladi. In izrazi njegovi notranji politiki svoje zaupanje. Nato se je razpravljalo tudi o vprašani', ostavke ministra za šume in rude, Rafai. loviča, ki je prišel na zadnji seli ministrskega sveta v nasprotje z ministrski;* predsednikom, ko je šlo za neke koncesija Odbor tozadevno še ni nič ukrenil, vendar pa je sklenil delati na to, da se preprečijo vse krize v času. ko stopa ustava v življenje. OBTOŽBA PROTI BIVŠEMU VOJNEMU MINISTRU. Beograd, 10. marca (Izv.) Akcija prob bivšemu vojnemu ministru generalu Zečc-viču Je stopila v nov stadij. Prejšnji načrt obtožnice se predela in postavi na temelj predpisov vojnega zakona ta zakon* o ministrski odgovornosti. Poslancu Gio-novdču Je poverjena naloga, da prou^ zadevo in poda potem svoj referat. TEČAJ ZA ŠEFE POSREDOVALNIC ZA DELO. Beograd, 10. marca. (Izv.) Ministrstv« socialne politike Je sklenilo prirediti v Ljubljani šesttedenskl strokovni tečaj, na katerem se bodo šefi delavskih posredovalnic spoznali s svojim poslom. EN DINAR! raztrgano rano na temenu, poškodbe na ; Daruje naj vsak v soboto in nedeljo za dosu in na gornji ua-.nici. Ko je šel na ! slovenske akademike v Brnu in Pragi, glavni kolodvor oa \Jak, j« napa-1'a 1 Gospodinje! Če odidete v soboto alf zašla-iti j tolpa mladih ijali in ga pretepla. Izpo- j nedeljo od hiše, pustite en dinar dom i svoje sile in videli boste, da se b-" j vedbe Premššča sta pjvdila tudi oba i služkinji ali otrokom, ki ga naj izroče položaj v naši državi kmalu prav ra- kraljeva stražnika, ki ste pripeljali ra- j pobirajočim ruskim študentom. — Komite dikalno poboljšal/ jnjenca v bolnico. i za oskrbo ruskih diiakov v Ljubljani. ANTON KOLENC Celje, 10 .marca. Danes zjutraj ob 3. je umrl v tukajšnji bolnici po težki tritedenski bolez-hi prvak celjskih narodnih trgovcev gospod Anton Kolenc. Izgubili smo zopet moža, kakor jih rodi današnja materialistična doba malo. Šele sedaj po smrti se nam je razkrila krasna slika vzor-rodoljuba, kot je bil pokojnik. Zlasti slovenska mladina si bo ohranila svojega velikega dobrotnika v trajnem hvaležnem spominu. Danes popoldne je izročil pokojnikov pravni zastopnik dr. Kalan sodišču oporoko, ki mora navdati s spoštovanjem in občudovanjem vsakega narodnega človeka. V oporoki je postavil za glavne dediče svojo nečakinjo Marijo Kopušar iz Celja in svoje nečake Franca, Martina in Antona Kopušarja. Spomnil se je seveda tudi ostalih sorodnikov, poslov in svojih mnogoštevilnih birmancev. Ogromne vsote je volil pokojnik v rs poroki za narodne in socijalne namene. zlasti pa za naše dijaštvo. Glavna njegova volila so: L) Za slovenske visokošolce na tu-semskih in inozemskih visokih šolah vseh vrst (univerze, tehnike, kmetij-fko in veterinarske visoke šole, umetniške akademije itd.) znesek tri milijone kron. 2.) Za dijake srednjih šol v Celju, ee so pa pokojnikovi sorodniki, tudi izven Celja. 600.000 K. 3.) Za učence kmetijske šole v Št. J tir ju ob juž. žel. 30.000 K. 4.) Za reveže celjske občine 100.000 kron in za reveže rojstne občine Ljubno 50.000 K. Vsa ta volila je smatrati kot ustanove pod pokojnikovim imenom. Upravljal jih bo poseben kuratorij. v katerega imenuje oporoka gg. dr. Kacina. ravnatelja Grudna, vladnega svetnika dr. Žužka in industrijalca Diehla, Po določilih oporoke s« ima kuratorij izpopolnjevati sam. Nadalje je določil pokojnik, da se ima prodati njegova hiša v Trstu, ki predstavlja v današnjih razmerah več-milijonsko vrednost, izkupiček pa porabi za revno slovensko deco iz Celja. Kuratorij naj določi po lastni preudarnosti, ali hoče za ta denar postaviti v Celju »Dečji dom«, ali pa ga na drug način porabiti za določen namen. Samoumevno je, da pokojni dobrotnik tudi raznih narodnih organizacij, v katerih je deloval, ni pozabil. Spomnil se je skoro vseh celjskih društev in ustanov z večjimi ali manjšimi volili. Tako je volil na primer za krajevno organizacijo JD8 v Celju 2000 K: enako vsoto za Sokola, za Olepševalno društvo v Celju in mestno požarno lirambo. Spomnil se je dalje lovskega •iruštva, ribarskega društva. Glasbene Matice, Dramatičnega društva, pevskega društva, mestne godbe, Jugoslovanske Matice itd. Celjskim kapuci-nom je zapustil 20.000 K, šolskim sestram pa 15.000 K. Lepo vsoto pol milijona kron je zapustil celjski javni bolnici, toda z izrecnim določilom, da se ta denar ne sme porabiti za tekoče potrebščine, za katere je dolžna skrbeti javnost, ampak da se morajo zanj nabaviti razne moderno pridobitve medicinske vede, tako da se bodo, kakor pravi v oporoki, tudi »revnim bolnikom nudile dobrote modernega razvoja medicinske vede». Enako vsoto pol milijona kron je zapustil za dijaški <:om v Celjj. Svojim dedičem je naposled naročil, da morajo voditi trgovino še dalje pod njegovim imenom in to tako, da bodo hranili sloves in dobro ime, ki ga ima trgovina danes. Revnim strankam morajo odpustiti dolgove, ki jih imajo v trgovini. Obenem morajo skupno s kuratorijem skrbeti za notomce onih rodbin, ki so bile izrazito narodne že v težki avstrijski dobi. ;fko bi kdo od teh potomcev brez lastne krivde zašel v bedo. Ta oporoka sama govori več, kakor Li mogel še tako dolg popis pokojnikovega narodnega in socijalnega ču-tvovanja. Pokazal je, da rajnki Kolenc s svojim neumornim delom, ki je izpolnilo celo njegovo življenje, ni zbiral premoženja radi bogastva samega, ampak da se je vedno smatral samo z upravitelja narodnega premoženji, ki ga sedaj po svoji smrti vrača ššrodu, od katerega ga je prejel. Anton Kolenc se je rodil 6. maja i 868. leta pri Sv. Frančišku v Gornji ■avinjski dolini. Bil je sin kmetskih taršev, ki so se odločili, da ga izuče v trgovini. Po dovršeni domači ljudski šoli je stopil zato mladi Tonček v trgovino Mahan v Velenju, kjer je preživel vsa leta svoje učne dobe, tako ! akor so pač živeli takrat mali trgovci po deželi. Skoro polovico leta je trebil na romanju od sejma do sejma. Pri tem si je bil nakopal bolezen, revno ki ^a je mučila potem skozi celo življenje! Leta 1885. je stopil kot trgovski pomočnik v trgovino Sirca v Žalcu, odkoder se je preselil po par letih v Celje k Schmidlu, od tega pa kot samostojen trgovec najprej _ v Deutsch-Landsberg, potem v Lukovico na Kranjskem, dokler se ni naselil v začetku devetdesetih let stalno t U-- lju. kjer je bil eden prvih narodno-zavednih traovcev. Z neumornim de- 'Tom je razvil svojo trgovino tt malEri početkov v eno največjih slovenskih veletrgovin na Spodnjem Štajerskem. V Celju je stal ves čas, tudi v najtežjih razmerah, v prvi vrsti narodnih boriteljev. Ni je menda narodne organizacije, v kateri se ne bi udejstvoval. Zato je umevno, da žaluje ob njegovi smrti vse slovensko Celje in da so izobesile mnoge narodne hiše črne zastave. Pogreb bo v nodeljo ^oldne ob 4. na okoliško pokopališče. Blag spomin velikemu narodnemu dobrotnikul Politične beleihe Porofne obravnave LJUBLJANSKA POROTA. Porotnemu senatu ie predsedoval včeraj svetnik Levlčnik. votanta sta bila višji svetnik dr. Mladič In okrajni sodnik Pre-mersteln, javno obtožbo zastopa državni pravdnik Lavrenčak. Zadeva Hočevarja proti odgovornemu uredniku »Slovenca«, g. Moškcrcu, je odpadla ,ker porotni senat nI več kompe-tenten soditi o tiskovnih zadevah, Roparski pajdaši Pred porotniki se le nato zagovarjal Porle Rudolf zaradi hudodelstva ro-„ _ , _ pa. Obtoženec je bil hlapec pri gostilni--f Kdo ima zaslugo? Tako se vpra-, čarki Jvančič Aeatl v Postojni. Ker je šuje cenjeni bralec. V »Jutru« je nam-; vedel> da lma njeg0va gospodinja priprav-reč čital, da je gosp. poslanec dr. Ku-, ,jenega precej denarja za nakup vina, le kovec izposloval kredit za nadaljnji cklpllil H;) „ , SVoiim tovarišem obrat bolnic, katerim je grozila zatvo-ritev. Toda dva dni pozneje čita bralec v »Novem Času«, da sta pravzaprav gg. poslanca dr. Hohnjec in Brandner od SLS in NSS tista dva zaslužna moža, ki sta vsa opravila. »Odločni nastop ljudskih poslancev.« Tako je debelo tiskano. Seveda še bolj debelo zlagano. Toda SLS in NSS čutita, da so ljudje siti samega zabavljanja, in bi zato rade pokazalo tudi na zasluge. Sedaj je prilika! Dr. Ku-kovec jenajprej v klubu, potem pa pri finančnem ministru napravil vse potrebne korake, da se za bolnice porabijo potrebni zneski iz izrednih kreditov, končno se je ta znesek 1,600.000 dinarjev ugotovil na posebni konferenci demokratskega kluba s finančnim ministrom in nazadnje je ministrski svet odobril ta izdatek. Sedaj pa prideta dr. Hohnjec in Brandnor in napišeta — interpelacijo. Na to interpelacijo jima minister odgovori, da je stvar že urejena in da dobo bolnice ono vsoto, ki sff je ugotovila z dr. Ku-kovcem in demokratskim klubom. In »Novi Čas« pravi, da jo to uspeh — pozneje vložene interpelacije. Ta dostojni in ljudski list niti ne vidi, kako smeši Holinjeca in Brandnerja in jima vtika pavovo perje, s katerim se potem smešita pred onimi, ki še niso tako neumni, kakor «Novi Čas« računa, in ki so si šo ohranili smisel za zdravi, četudi v tem slučaju neprostovoljni humor. «Neizbežno navzdol« gremo. Tako trdi petkov »Slovenec«. Petek je nesrečen dan. V petek je bil namreč ludi železničarski shod v Mariboru in železničar Nachtigall je med viharnim ogorčenjem očital dr. Korošcu, da je kot bivši minister saobračaja toliko škodoval železnicam, da se škoda y dvajsetih letih ne bo dala poravnati. Zdi se, da ima »Slovenec« prav in da blokaško-klerikalna manija res spravlja Jugoslaviji »neizbežno navzdol«. Eden z uvodniki, drugi pa s politiko. Pa bomo že drugi poskrbeli, da se klerikalcem to »navzdol spravljanje« ne bo posrečilo! + Vedeži. Gosp. Deržič piše v Pes-kovem glasilu, da »nar. soc. že dobro vedo, kdo je steber države, vedo pa tudi, kdo je povzročil vseobči kaos.« Dalje g. Deržič »dobro ve, kako namerava demokratsko - radikalni blok nastopiti pri proračunu in pri volilnem zakonu«. G. Deržič se pridno razvija v uglodnega političnega kartenšlager-ia. Samo tega še ne ve, da je on sam [>o svojih skromnih močeh pridno pomagal vseobčemu kaosu. Pri tem mu je dobro služil kaos, ki vlada v njegovih idejah. Zna pa že Brandner bolj skrbeti za svojo reklamo. Peskov or-■;ran nam danes daje »flajscetl«: »Poslanca Brandner in Hohnjec sta dosegla, da se izplača bolnicam za prvo silo 1.600.000 din.« Peskov organ v zadnjem času pridno daje Brandnerju sklenil, da se v družbi s svojim tovarišem Alojzijem Urbasom in nekim neznanim Lahom polastil tega der.aria. V noči dne 20. decembra 1921. je ta svoj sklep tudi izvršil, ker Je vedel, da je gospodinja s svojima hčerkama sama doma. On sam se ropa ni udeležil, pač pa je budno stal na straži, da njegovih tovarlšev-roparjev nihče ne opazi. Alojzij Urbas in oni Lah sta razbila okno, vdrla v hišo ln grozila: »Denar ali smrt!« Gospodinja jima je vsa prestrašena izročila 3600 lir. Nato sta roparja odšla, oddala obtožencu denar in se zopet vrnila ter razbila v kuhinji malo omarico in vzela Iz nje dva kilograma piškotov in več zlatnine in srebrnine. Roparji so pa okradli tudi tam stanujoča delavca Rudolfa Štunfa ln Antona Tomčl-liča. Po izvršenem ropu so vsi trije odšli na postajo in se odpeljali v Jugoslavijo. Ker je takoi po ropu šla gospodinja Iskati hlapca, je videla, da ga ni in takoi sumila, da je bil tudi on udeležen pri ropu. Hitela je na postajo in telefonirala orožniški postaji na Rakeku o celem dogodku. Tam so orožniki roparje res prijeli, toda Alojzij Urbas jim je ušel in oblasti ga še do danes niso izsledile. Pri Porletu so dobili orožniki 850 lir, ki mu jih je izročil Urbas, kot nagrado za straženje. Obtoženec svojo krivdo priznava, naglaša pa, da osebno pri ropu ni bil udeležen. Ker so porotniki stavljeni jim vprašanji glede hudodelstva ropa in tatvine soglasno potrdili le senat obsodil Rudolfa Por-leta na 4 leta težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem vsakega četrt leta in s temnico vsakega 20. decembra. besedami: »Pojdimo domov Jest, pit ta žendarja ubita. V'6i trije so nato prišli v hišo Martina Varleca, ki jih je pozval CELJSKA POROTA« naj se vrnejo na delo, oni pa so odgovo- t « L- f x *5___'rili, da hočejo še počakati na odhod are- Žalostr. -».•"-U neverjetne podivja- ^nca Km£u na'to g0 prišli v ^ tu. nostL — Umor lastne »natere? |di je 301etni posestnik Josip Levstik in V četrtek se le cellska porota bavila z neki Andrej Križančič, o katerih je orož-obtožbo proti Francu S t e r g a r j u, 26- nik že prej sumil, da ga zasledujeta. Ce-letnemu kmetskemu sinu v Slogonskem la družba je bila v biši kakšne pol ure pri Brežicah, obtoženem umora lastne in si je za orožnikovim hibtom in brei matere Neže. Obtožnica podaja žalostno ! njegove vednosti dajala z očmi In roka* sccljalno sliko podivjanosti in zanemarje- j mi razna znamenja. nosti, kakor je ponekod mod vojno za- j vladala v vinorodnih krajih. Ko se je Franc Varlec najedel, ga je orožnik pozval, naj se pripravi da od- Ko se je obtoženec po prevratu vrnil rinota, in je Se dostavil, da ga ne bo od vojakov. Je začel ljubavno razmerje s uklenil, vendar le, če bo tant miren. Na-sosedovo hčerko Marijo Radanovičevo, ki to jo orožnik prvi stopil skozi vrata r mu je aprila 1921. rodila nezakonskega vežo. Ta hip ga je Franc Varlec naglo otroka. Tudi še potem se Je njuno raz- od zadaj krepko objel čez obe roki in pu-merje nadaljevalo. Ker pa mu je mati gko. Isti trenutek sta Josip Varlec in branila — med Nežo Stergarjevo in rod- Josip Ko 3 tanj.še k navalila na orožnika bino Radanovič je vladalo staro sovra- s svojimi težkimi vinjeki, s katerimi sta štvo — je prišlo med materjo in sinom g* sekala po glavi Ko je Franc Varlec do neprestanih prepirov, pri katerih je sin orožnika spustil, je truplo telebnilo na z materjo ravnal zelo surovo. Neža Stei- tla, divjaki pa so sekali dalje po glavi, gar je sama pripovedovala sosedom, da vratu, životu, brcali truplo z nogami, in se boji, da Jo bodo ubili, in ko je bil je- Kostanjšek je mrtveca še davil za vrat senl leta 1921. nlen mlajši sin doma na z rokami, da bo »bolj gvišno«, Vsa so-vojaškem dopustu, jc njemu ponudila, naj j,a in veža je bila pobrizgana s krvjo, bi šla skupaj v Brežice, da bo premoženje Z\ slučaj pa, da bi se bil prvi napad iz-njemu zapisala. Toda mlajši sin Je to po- jaiovil. Bta Levstik in Križmančič v tem-nudbo Iz strahu pred bratom odklonil. j„i veži čakala orožnika v zasedi s seki-Dne 22. novembra 1921. je poslala mati1 rami. Žrtev so potem zavlekli za hlev sina Franca v Kapele po vino. Ta dan jc in jo pokrili s koruznieo, se vrnili v bo-še naprosila sosede, naj jej pridejo jutri! bo, oprali kri in se preoblekli. Ko se je »flajscetlne«! »Jugoslavija« in »Non Časi naj se pa med seboj pomenita, ali- naj pride pri tem uspehu Brandner na prvo mesto ali Hohnjec! Zasluge imata oba — enake! -f- živela svoboda! G. Gyula Szem-xo je bil pred prevratom veliki župan Bačke; bil je že takrat velik gospod. Pozne'e se je docela posvetil prigod-nemu in hohštaplerskemu življenju in se v to svrho naselil na Dunaju, kjer io imel pristop v najboljšo dunajsko in mednarodno družbo. Morda se spominjajo naši bralci na svoječasno poročilo, da je gospod Szcmy8 sinu dunajskega bogataša Ledererja na kartah odvzel v eni sami noči trideset milijonov kron! Dokazalo se mu je poznej?. da je igral z zaznamovanimi kartami in da je uspeh bolj pripisati njegovi vešči igri, kot i>a sreči Denar je moral vrniti, v zapor pa — ni šel. Je že tudi tu imel »zaznamovane« prijatelj?. Sedaj r spravil ta kavalir v Lederer-jevo palačo bombe, enako tudi v stanovanje Ledererjevega prijatelja Gla-serja, konjskega trgovca. Bombe so že tlele,' tik pred eksplozijo jih ie našel in iim ugasnil kresila vratar. Komisija ie dognala, da bi eksplozija porušila ne le Ledererjevo, ampak tudi celo vrsto sosednjih hiš! Preiskava je domala krivca. Szemsti je bil v Pesti aretiran s svojimi pajdaši vred. Ti pajdaši so Eotv6s, Boinics, Laszle Kozma itd. Bombe so iz madžarske tvornice. — Szems8 je pa le en sam dan sedel v zaporu. V Pesti ima ta kavalir namreč vse polno »zaznamovanih« prijateljev, zato je že izpuščen, »ledik in fraj« in se veseli zlate »krščansko-nacijonalne« svobode na madžarskem globusu. # Tatica Iz navade. Na to je stopila pred porotnike že 13-krat zaradi tatvine predkaznovana služkinja Ivana Krvina. Obdolženka ie nepoboljšljiva tatica, ki kaj rada izvršuje svoj tatinski pose! kot služkinja pri svo jih gospodarjih, katferc pogosto menjava. Zaradi tatvine le bila tudi pred poroto že dvakrat kaznovana po 5 in 6 let ječe. Vsega skupaj je preživela v zaporu že 19 let. Po zadnji prestani kazni je stopila v službo pri poštarju Francu Gajovcu v Cerknici. Tudi tu je pobrala svojemu gospodarju mnogo perila, čevljev in raznega blaga v vrednosti 4531 kron. Pri odhodu pa ji je gospodinja pregledala kovčeg in našla v njem ukradene Ji stvari. Obdolženka se zagovarja s pijanostjo in raz-burjenostjo. Ker so porotniki soglasno potrdili glede na tatvino stavljena jim vprašanja, je senat prisodil Ivani Krvina 2 leti težke ječe. Nedolžen komunist ln atentat na poštni avto. Popoldne le razpravljala porota o trojanskem atentatu. Na zatožni klopi sedi 201etni B r e g a r France, kl je obtožen, da je v noči dne 2. novembra 1921. v družbi s svojim bratom ukradel iz zaklenjenega skladišča Trboveljske premogo-kopne družbe 20 zabojev dinamita v vrednosti 4250 kron. Ta ukradeni dinamit je potem v dogovoru z Alojzijem Bregarjem položil v noči na 4. novembra 1921. v pomagat pri pretakanju vina, kl je bilo prodano v Zagreb. Trije vaški fantje potrjujejo, da so istega večera lz Stergar-jeve hiše slišali obupno žensko vpitje na pomoč, toda vpitje Je kmalu potihnilo. Stergar sam zanika, da bi bil ubil svojo mater, pravi, da le bil v Kapelah pri Brežicah s konji po vino; direktnega dokaza za njegovo krivdo nI nobenega Tako Je obtoženec še Isti večer mater iskal pri sosedih, poklical Marijo Radanovičevo, nal mu sveti po hiši, ko je iskal mater povsod, končno je izjavil sosedom, da je najbrže kam šla, se napila in zmrznila. Istotako je govoril z nekim Josipom Krul-cem, katerega je peljal k vodnjaku in mu rekel: »Pa tu notri poglej, morda je stara tu notri«. Res se je Krulcu zdelo, da je nekaj v vodnjaku. Zahteval je od Ster-garja, naj poskusi dotično stvar izvleči lz vodnjaka. In glej, bilo je res materino truplo, na katerem pa se niso poznali znaki nasilja. Vendar je bilo okrog vodnjaka videti nekaj krvavih sledov. Nanje opozorjen, se je Stergar Krulcu izgovarjal, da se je ranil na roki in da je kri njegova, toda Krulc je ugotovil, da Stergar takšne rane na roki nima... Končno je rekel obtožencu: »No, sedaj pa veš, kje je tvoja mati...» Obtoženec svoje dejanje zanika in pravi, da če je bila mati ubita, so jo najbrže ubili Radanovičevi, vendar pa da on, obtoženec, nima dokaza za to svoje mnenje. Porotniki so končno stavljeno vprašanje na umor potrdili le s šestimi glasovi proti šestim zanikalnim, na kar je bil Stergar oproščen. Zločin, ki se jc nedvomno zgodil, ostane nekaznovan, ker se ne da z gotovostjo dokazati, kdo je pravi krivec. Porotniški izrek je tudi v občinstvu naletel na živahne komentarje. Bestijalen umor orožnika. V petek se je celjska porota bavila z zločinom, ki je po svoji bestijalnoRti brez primere v novejši slovenski kriminali-stikl 471etni orožniški stražmojster Peter Maver, doma iz Kanala pri Gorici, je bil navdušen Jugoslovan, ki je ob času prevrata z iskrenim veseljem stopil v jugoslovanski orožniški zbor. Znan je bil po izredno vestnem svojem službovanju in zelo priljubljen pri predstojnikih, tovariših m občinstvu. Dne 7. januarja 1922 pa je padel kot žrtev vojaškega begunca Franca Varleca in njegovih pajdašev, in sicer na mučeniški način. O tem umoru je »Jutro« že svoječasno poročalo. Slučaj je vzbudil v Brežicah takšno r.azbur nalašč za to pripravljeno jamo na cesti jenje. da so aretjrane krivce orožniki mo-pri Trojanah, jo zagrehel ln z žicami zve-' " v ■ J- zal dinamit z električnim vžigalnim aparatom, ki je bil skrit v bližnjem kozolcu. Obtoženec zanikuje, da bi on vedel za bratove nakane, temveč trdi, da se je rali braniti pred dejanskimi napadi razburjenega občinstva. Franc Varlec, 211etni posestnikov sin iz Blatnega pri Brežicah, je bil junija 1920 poklican k vojakom, je pa iz Zemu- udeležll bratovega početja le na njegov i na dezertiral in se vrr.il k očetu Martinu, poziv, ne da bi mu ta natančneje razložil j Dne 6. maja 1921 je bil aretiran, pa je pomen tega početja. Vendar pa^ v svojem , 7 dni pozneje skupno z nekim drugim ' ubežnikom zopet ušel na izredno drzen zagovoru ni dosleden, ker končno le pri znava, da mu je brat povedal, da bo nekdo prišel mimo in da bo potem že videl, ter da si jc vsled tega mislil, da bo avtomobil spustil v zrak. Obdolženec pravi, da je komunist, da pa absolutno ne ve, komu je bil atentat namerjen. Zaslišan orožnik izpove, da Je tudi njemu pravil obdolženec, da je inspirator celega početja njegov brat, ki je pa pobegnil neznano kam. Orožnik pravi, da si je mislil, da je bil atentat namenjen g. ministru dr. Kukovcu, ker je vedel, da se je ta takrat mudil v Ljubljani Glasom zvedeniškega mnenja Je bila podana velika nevarnost za avtomobil, proti kateremu je bil naklep obeh bratov Bregar dogovorjen, ker bi bil avto v trenutku eksplozije zletel v zrak ter bi ga popolnoma raztrgalo in popotnike ubilo. Orožniška ovadba iz Trbovelj trdi, da je obtoženec tam priznal, da je bil z bratom natančno dogovorjen in da je vedel za njegove načrte. Ker je pri obravnavi to obdolženec tajil, je predlagal g. državni pravdnik Lavrenčak, da se kot priče za- način; skočil je namreč iz vlaka. Franc Varlec se je potem nekaj časa doma skrival, dokler g3 ni 7. januarja 1922 izsledil orožnik Peter Maver. Franc Varlec je bil kritičnega dne s svojim lSletnim bratom Josipom, s 231etnim Josipom Ko-stanjškom in 271etnim Martinom Cerja-kom na delu v domačem gozdu. Vsi štirje bo z vinjeki pripravljali kolje za vinograde. (Vinjek je precej težak, nekoliko zakrivljen nož za obsekavanje, skoraj kakor manjša sekira). Ko je dezerter zapazil orožnika, so je spustil v beg, toda orožnik ga je dohitel in uklenil. Na potu sta ju potem srečala dezerterjev o-če Martin in bratranec Josip Varlec Podgorski Združenim prošnjam vse trojice se je orožnik udal ter pristal na to, da odpelje aretiranca še na njegov dom, da se tam naje ter založi s hrano in denarjem. To usmiljenje se je pa orožniku slabo povračalo. Na Varlečevem domu je domača hči Neža bratu postregla s pečenko, klobasami in vinom. Orožnik je sedel v hiši nič hudega sluteč, in se mirno razgovarjal z očetom aretiranca. slišijo tudi oni orožniki. Senat je predlogu _________________ državnega pravdnika ugodil, nakar se jc! Jože var]ec, aretirančev brat se je med obravnava preložila. j tem odločil za umor In to naznani! svo-j. __i 'jim pajdašem Cerjaku in Kostanižku z zmračilo, so mrtvo truplo slekli do perila, si prilastili uro, puško, municijo, torbico itd-, truplo spravili na voz, tako da je sedelo, mu podvili že otrple noge in ga z vozom odpeljali poldrugo uro daleč za neki hrast v Dobrovskem gozdu, da bi se tako zdelo, da je orožnika umoril kdo iz Brežic. Neki Harapin je truplo našel in obvestil orožnike, ki so tekom enega tedna aretiral vseh 7 zločincev. Brata Franc Varlec in Jože Varlec sta manjše, čokate postave. Govorita zmedeno, lovita Descde, v isti sapi si nasprotujeta in zanikata, kar su pravkar trdila. Končno priznavata dogovorjeni umor. Tudi Josip Kostanjšek dela sličen vtis, kakor oba Varleca in priznava, da je vedel, da se umor pripravlja. Jako porazno za oba Varleca in Ko. stanjša izpoveduje Josip Varlec Podgorski, ki podrobno opisuje, kako je padal udarec na udarec in kako je kri brizgala na vse strani Ta obtoženec napravlja še dokaj dober vtis, njegova vloga pri zločinu ni docela iasna. Izjavlja, da je ho tel orožnika rešiti, pa da mu to ni bilo mogoče. Martin Cerjak zanika krivdo, ravnotako tudi šesti in sedmi obtoženec Levstik in Križančič. vendar pa so izpovedi prič za oba, zlasti pa za Levstik« porazne. Senatu predseduje višji deželnosodni svetnik dr. Bratič, br.anitelu »o dr. Hra-šovec, dr. Pmec, dr. Ogrizek in dr. Zang-?er. Vsi obtoženci so uklenjenl Porotna dvorana je nabito polna občinstva. Prisotna jo tudi umorjenfeva vdova, rojakinja iz Proseka. V Celju kakor v Brežicah vlada velikansko zanimanje za proces in o bestijalnih morilcih se vse ob-šinstvo razgovarja z največjim ogorčenem in studom. Zasliševanje prič ni prineslo nobenih novih razkritij. Stari Martin Varlec, ki je b'l prvotno tudi v preiskavi ki pa je =edaj proti njemu ustavlicna, je potrdil navedbe obtožencev. Miha Varlcc, najmlajši brat Franca in Josipa Varleca, se je za časa napada skril pod posteljo, a -estra Neža je preplašena pobegnila iz hiše. Orožnik Franc Tominšek, ki je na pod-'.a"i 1. ovadbe vodil orožniško preiskavo, :e izpovedal, da jc S tedne zaman iskal ■imorjenčevo pu-ko. Prišel je Levstiku "isto slnčamo na sled. Ruski begunec \bram Grekil je vedel, kje je skril Levstik puško. Prišel je lepega dne sestradan na orožniško postajo v Brežicah in nrosil jesti Ko se je najedel, je povedal kje je Levstik zakopal puško. Na temelju izvedeniškega poročila o -aztelesenin Mavera sta podala zdravnika Steinfeld in Ra:šp obširno izvedeniško ainen'e o vzroku Maverjeve smrti. P tem :e bilo dokazovalno postopanje zaključeno. Razprava je bila zaključena ob 20. nri. Nato so bila porotnikom predložena vprašanja, vsega skupaj 47 glavnih in sventualnih vprašani. Razprava se jutri zjutraj ob 8. uri nadaljuje. SoMsfci ustnik Odborova seja Jugoslov. Sok. saveza se vrši dne 25. marca v Ljubljani. Pn tej priliki bo priredilo ljubljansko bo-kolsko društvo akademijo v proslavo 60-letnice obstoja Sokolstva. Zlctni vestnik Jugoslov. Sok. Saveza izide danes. Priprave za sokolski zlet v Ljubljani Naše jugoslov. Sokolstvo se mrzlično pripravlja za svojo olimpijado, ker čae brezobzirno hiti Pomlad je žc tu, s tem pa tudi čas za izbirne tekme v društvih in župah. Vesti iz inozemstva tudi govore v velikem zanimanju za naš zlet zlasti za tekme. Bratje Cehi so razvili naravnost ogromno reklamo po vseh, so-kolskemu pokretu naklonjenih listih. Posamezna društva so že ©tvorila posebne jezikovne tečaje za srbohrvaščino in slovenščino. Z Ameriko dobivamo vedno več stikov. Od vseh strani Amerike prihajajo na Savez pisma za informacije glede zleta. Več ameriških društev je ž« napovedalo svojo udeležbo na zletu; prijavili so se tudi za tekme. Priloga » Jutru" šf. GO, dne 12, marca 1922. Politični odmevi. Reka Ir Genova Tajnik reške jugoslovanske stranke gosp. Gavro Stejič objavlja v beograjski »Tribuni* pod gornjim naslorvom članek, ki za?luži. da prinesemo glavne odstavke iz njega tudi v »Jutru*. Gosp. Stejič pravi med drugim: »Malo čudno se sliši na prvi hip. ako izgovorimo v isti sapi Reko in Genovo. Vendar pa stojita obe vi prav tesni zvezi. Z našega stališča ju niti ne moremo odclvojiti. Genova je nekaj, kar bo dobilo formo šele v bližnji bodočnosti, Reka pa je že t«. Reka stoji pred nami kot neovrgljiv dokaz, da Italija ni svobodna, da Italija noč« in tudi ne more izpolniti niti ene svojih mednarodnih obvez. Italija ne spoštuje svojega podpisa na nobenem mednarodnem protokolu. V Italiji vlada Musso-Iini, ulica, mafia, nasilje. Italija ni več dežela reda in politične morale, ni več vredna mednarodnega zaupanja. Za vse te trditve je Reka najboljši 3okaz. Nezavisnost in suverenost Reke sta zajamčeni z mednarodnim aktom, podpisanimi po Italiji in kraljevini SHS' Nezavisnost Reke so priznale vse velike in male vlasti. Zanelia je bil priznan kot zakoniti šef svobodne države Reke in njene provizorične vlade. Volitve v reško konstituanto so 24. aprila I. 1. jasno pokazale, da Reka noče ujedinjenja z Italijo. Prišla pa je skupina tržaških fašistov, torej tujih državljanov, pa je z orožjem, z bombami in nasiljem prevrnila vso zakonsko osnovo nezavisne države. To je edin primer te vrste v zgdovini svobodnih držav. In kaj je storila Italija z ozirom na ta zločinski napad na svobodo Reke? Njena kopna in pomorska vojska sta javno sodelovali pri tem nasilju! Ako Italija v slučaju Reke tako brutalno krši mednarodno priznani rapall-ski ugovor, kako je mogoče verovati, da bo ona pozneje spoštovala obveze, ki jih bo prevzela v Genovi, Kaj ni primer z Reko najjasnejši dokaz, da nam ni treba hoditi v Genovo? Kaj hočemo v Genovi? Da podpisujemo akte, ki jih bo Italija smatrala za nove papirnate cunje, čeprav jih bo nam naprtila. kot svečane pogodbe: Naj li dajemo Italiji še naprej priliko, da bo mogla vso odgovornost zvračati na »neodgovorne elemente*, nam pa dajala prazne diplomatične satisfakciie? Ne. bolje je, da ostanemo doma! Pokažimo Italiji, da za nove krpe papirja ni treba hoditi tja v daleko Genovo. Bolje je sedeti doma, kakor hoditi na konferiranje z Italijo. Ako pa je mednarodna konferenca že potrebna — in vsi čutimo, da je potrebna — potem se nikakor ne sme vršiti v Genovi, niti v Milanu, Turinu ali Benetkah, sploh nikjer v Italiji, kjer napada Mussolinijeva ulica francoske admirale, juriša tuje konzulate, sežiga jugoslovanske državne zastave itd. Mednarodna konferenca se mora vršiti v deželi, ki je dokazala, da hoče red in mir, in ki spoštuje, mednarodne dogovore. Italija ni taka in ona nikakor ne zasluži časti, da se v njej razpravlja o evropskem redu in miru. Z ozirom na nebrzdan ost ulice in na slabost italijanskih oblasti inozemski delegati v Genovi ne bodo nikdar sigurni, da ne bi na svojih plečih občutili efektivnih dokazov italijanske kulture. Ako pa bomo iz obzira do zaveznikov vendarle šli tudi na konferenco v Genovi, bomo to storili v znak, da želimo Evropi reda in miru. Izjaviti pa bomo morali takoj, da bomo po otvoritvi konference zopet odpotovali, ker nas ni velja, da podpisujemo dokumente, ki jih Italija spoštuje tako, kakor vsako papirnato cunjo. Teh cunj imamo dovoli že na zalogi. Rapallo docet!* Pomlad — politika Bliža se pomlad. Ta sprememba, ki se vrši v božji prirodi ima pri nas še poseben enačaj.' Ne le v gospodarskih zadevah, kjer napeto pričakujemo, ali nam bo potek nove letine boljši in ugodnejši nego lani ter prinesel zopet dovoli izdaten pridelek, ki bo mogel naš izvoz zopet izdatno dvigniti. Ne, pri nas ima nastop pomladi tudi — političen pomen. Na albanski meji je sedaj mir. Ne kot znamenje ali posledica sporazuma, marveč pod vplivom cvis maior*, to je zime, mraza in snega. Po zimi ni mogoče iti na plen; zato se drži takrat Albanec doma in se živi s tem, kar mu je naklonila sreča v preteklem letu. Ko pa zgine sneg, zazelene polja In pašniki, tedaj nastopi tudi čas, ko je treba zopet »na delo*. Od lanskega !eta ie nastopil ta novimi, da je vsaj v glavnem določena meja .ned našo kraljevino in Albanijo. Drugič so začele evropske države priznavati albansko vlado in zveza narodov nas je že enkrat takorekoč klicala pred svoje sodišče zaradi bomatij na albanski meji. V takih okolnostih stojimo sedaj pred edino možnostjo razrešitve neprilik, kl nam jih bo brezdvomno zopet prinesla pomlad tam spodaj, da izsilimo pred onim istim forumom, ki je ustvaril današnji položaj, ureditev Albanije v okviru mednarodnih pravil in zakonov. Drugo politično spremembo nam je pričakovati z nastopom pomladi v Južni Srbiji. Po vsem, kar se čuje iz Bolgarije, nI pričakovati, da bi nameravali make-donstvujuščl mirovati. Čakajo nas tedaj nove neprilike. Komitl v gorah v bližini makedonsko-bolgarske meje. Gjorgjev danak — hajdučjl sastanak, je staro pravilo za uporniško gibanje na Balkanu. Tudi v tem oziru čakajo našo diplomacijo nehvaležne naloge, še odvratnejše pa našo vojsko, ki lo moramo vzdrževati v vznemirjanem ozemlju v nenormalno visokem številu v oporo orožništvu. In to ni malo breme v dobi, ko se skuša šte, diti na vseh straneh. Koliko milijonov nam požre vzdrževanje kordona na albanski in bolgarski meji, zlasti še ko so ravno tu komunikacije najslabše ln Je oskrba najtežavnejša. Ako bomo imeli letošnjo jesen priliko konstatiratf zboljšanje položaja v navedenih problemih, bomo lahko prav zadovoljni. - —i rt svojo vojsko fc mor-(akciji Kemalove vlade tt prfhodu delega«> »I/BW/fl«sfc* zvo»i», feBrttarsB zvezfc*. -hrambe proti eventual- cije v Pariz. Listi pozdravljajo z odkrito j vsebuje: Dr. V. Moie: Umetnost m na** " , oa 1 ravs.'- — J. Kozak: Tehtnica. — F. AKti . . . t_ ,____,• ,_____- II1__I: simpScljo Ansorčr.ne in povdarjajo. bo ohranila Francija vedno svoje simpatije do Kemalove vlade. Ob tej prili« nastopa časopisje precej ostro proti an- breeht: Iz knjige Ijubezui: Moj bdi albai tros. — F. Bevk: Demon. — Ivan Zorecf V ljubezni. — Miran Jarc: Vaza s r pravica narico: nia ■ uapadom cd zur.s!. 6.) Grki morajo izprazniti Smirno in vse ozemlje bivše Turčije, katero Imajo cg^j^j zasedeno ____ . «-.. - , ». 7.) Zahodna Turčiia mora dobiti avto- slcSki politiki'v Mali Aziji, češ da ar.gle-J režami. — Marija Kmetova: Preludij. -», nomijo vzhodna Tracija pa se priklop: ;ško slepomišenje z Grčijo najbolj kali! A. Vodnik: Sveti zidarji. — N. BereJ.' Turčiji. " I iskreno priiateljstvo med Londonom in j Junaki Dostojevskega in ruska revolucij v', hn -.i,'pval od zaveznikov na-' Parizom. Anglija naj že vendar enkrat j ia. — A. Vodnik: Prisluškujoči rudo« dali e, da seuredi v pra šm j eDard anelj neha s favoriziranjem grške imperija., (kopi. - Književna poročiia. - Kronik*. ! ' • - - -- - I stične politike v Mali Aziji in naj prisil! — Nove knjige. 6 Grčijo, da se umakne. Potem bo malo- 40lctnieo svojega igralskega delovanja azijsko vprašanje tako] nehalo biti kamen spodtike med antantlnimi državami. sporazumno med Rusijo in Turčijo in bo stavil tudi zahtevo, naj plača Grška vojno odškodnino. Umevno je, da razpravlja pariško časopisje na dolgo in široko o najnoveBl Kulturni pregled Lettres Yougo-SIaves Turčija in antanta Kakor znano, ie danes prva vladarica Turčije Kemalova vlada v Angorl, dočim sultan s svojimi carigrajskitni ministri, kolikor jih še ima, ne predstavlja nikake avtoritete več. Angorska vlada še danes ni priznala sevreške mirovne pogodbe ln se nahaja torej z antanto pravzaprav še v vojnem stanju. Da se ta nevzdržen položaj likvidira, so se vršila še ponovna pogajanja med Angoro in antantinimi vladami, ostala pa so razen separatnega francosko-angorskega sporazuma brezuspešna. Vprašanje postaja pereče sedaj pred sestankom genovske konference, ko gre za to, ah' naj bo tudi angorska vlada pripuščena na konferenco ali ne. Zato le prišla sredi tega tedna v Pariz posebna delegacija angorske vlade pod vodstvom predsednika vlade Kemala-paše samega, da se sporazume s francosko in angleško vlado. Po poročilih francoskih listov obsegajo angorski mirovni pogoji naslednjih sedem točk: 1.) Zavezniške čete morajo zapustiti Carigrad, kateremu se vrne njegov predvojni položaj kot glavno mesto neodvisne Turčije. 2.) Privilegiji narodnih manjšin v mejah Turčije se ukinejo. 3.) Turčija zahteva, da ne sme nobena država intervenirati v Armeniji. 4.) Zavezniki morajo priznati vse pogodbe, katere je doslej sklenila angorska vlada. 5.) Turčiji se prizna popolna vojaška, finančna ia gospodarska neodvisnost ter Zveselil sem se jih, ko sem jih našel v uglednem polntesečnikn »Mercure ae France*. (Številka od 1. marca t L) Vendar enkrat! Mercure prinaša v vsaki svoji številki takšna pisma iz drugih dežel. Zadnjič :l v mirnem tonu: »Oprostite moji divji ljubezni!* Vselej, kadar sem ga srečala, me jo pridobil s svojimi lepimi bes Dobri Franc si je obrisal znojno čelo. kakor , da je. ravno razcepil sež«nj drv. Pahljala sem mu lice od vseh strani. Zelo veselo in razposajeno sem nadaljevala: »No, vi pa ne bost« ravno lakote umrli, prav nič ne hujšati?.* Glcrlal je v svoj klobuk in iskal v, niem prjpravneffa odgovora. Naenkrat! se je odrezal: »Pač, hujšam — v notranjosti — čeprav se ne vidL Misel, me . . .» »Noč in dan muči ...» »Da, da! Saj res! Noč in dnn se »t sanja o tem.* »Dobro ste povedali, ljubi Franc. Vidite, saj gre.» Tu se je ojunačil in zagrmel: »Jas ljubim!!!* — »In ne pride vam na misel nobena beseda, ki bi to razodela . . .» Oddahnil se je in kcrrajžno odgovorili »Povedal sem! Ah! — Že davno setn vam hotel priznati. Kamen se mi je odvalil od srca.* Vsa košata sem sedela zmagoslavso na klopi. Dobri Franc je bil imenitm ženin — vsaka deklica bi me zavidaU radi njega — in jaz sem ga pripravil^ do tega, da mi je priznal, da me ljub:. Tudi zapeljivi Španec mi je prizr.s'. Treba mi je samo. da se odločim; to>!a za koga? • * * Vojvoda CaJbo je tvoril kotiljon, njegov tamburin je bil poln pisanih trakov. Po dveh. treh šaljivih turah se morale dekleta postaviti za zaveso in skozi njeno razpoko pomoleti ve« vsaka svoj mezinec. Jaz sem šla nalašd zadnja 'Id gledala sem, kako vsak go* _ Skladatetl Pettks Wetngartner fi! bH imei te dni postati dirigent slavne berlinske filharmonije, kar je pa preprečilo berlinsko časopisje, ki je otvorile proti njemu ogenj vseh kalibrov radi njegovega pacifističnega zadržanja za časa vojne in doseglo, da je glasbenik ponujeno mu častno mesto odklonil. Izkopnine v Palestini. V pariškem epl-grafičnem institutu akademije je referiral Jan sveta za starino v Jeruzalemu Na-hitm Slouš o najnovejših arheoloških pre-šskavanjih v Tiberiji. Tam so odkopall znamenito Hamatha-sinagogo, cel kup mozaikov z metričnlml figurami stebrov, kapi telo v in drugih predmetov. Darmstadt ima novo gledališče. Pred kratkim — 25. januarja je pogorela opera v Darmstadtu in z njo vred VVagnei lev rokopis »Thannhauserja^. Sedaj so prezidall v operne namene malo deželno gledališče, v katerem so te dni že uprizorili Mozartov »Cosi ian tutte*. Nova opera 'Romeo in Julija*. Takih oper je doslej dosti, pa se malo uprizarjajo, ker so povečini slabe. Sedaj je zložil eno Italijan Ricardo Zandonai. Uprizorila se je z velikim uspehom v Rimu. Nova Galsworthyjeva drama. »Mob* fe doživela svojo evropsko premiero v Breslavi. Doslej se je ta politično-social-na drama uprizarjala samo v Ameriki. Drama ima za vsebino napad Anglije na slaboten narod, ki se obupno bori za svojo prostost. Vsa Anglija je navdušena /a vojno, le eden, poslanec More nastopi ____^ v parlamentu zoper krivico in vsa jav-, nostnih zgodovinarjev naše dobe. Od leta viost ga zato obsodi in prekolne. Tudi j 1909 dalje predava na dunajski univerzi. tienry Baiaille amrl. Rojen je bil dne 4. aprila 1872. v Nimesu. Bil je plemič. Dovršil je univerzo v Parizu in Vcrsail-lesu, nakar se je posvetil slikarstvu, pozneje pesništvu. Po nekaterih fantastiJ-nih prvencih je začel pisati sociološke študije. Svoje najboljše pesmi je izdal v zbirki »Le beau voyagc*. Leta 1901. Je izdal album esejev pod naslovom »Tetes et pcnsčes*. Izmed drugh del naj omenimo novele in romane »L' enehantement*, «Le mosque», »Madam Colibri» in »La femme nuč*. Bil Je vse življenje zdrav. Umrl Je nenadoma za kapjo dne 2. L m. v Parizu. Silvlo Pellico. Te dni bo sto let, odkar so prepeljali italijanskega pesnika in pisatelja -»Mojih ječ* iz bencJanskih zaporov v Spielberg pri Brnu. To stoletnico bodo po vsej Italiji slovesno praznovali. K šestdesetlctniti Strzygcvskega. Dne 7. marca t. L je praznoval znani dunajski vseučiliščni profesor umetnostne zgodovine dr. Jožef Strzygovski svojo 60-letnico — v Ameriki, kjer prireja po večjih mestih predavanja. Rojen je bil v Biali pri Bjelicah, študiral v Berlinu, Dunaju in Monakovem. Njegova dela so ne-številna. Omenimo naj morda samo nekatera: »Barok pri Rafaelu in Correg-giu», »Mala Azija, novo polje umetnostne zgodovine*, »Srpski psalter*, »Upodabljajoča umetnost vzhoda*, »Nastanek krščanske cerkvene umetnosti*, »Armenska arhitektura*, »Eimabne v Rimu* itd. Strzygovski je eden izmed prvih umet- Gospodarska vprašanja soproga ga zupusti in končno ga druhal unije. Tatvina umetnine. Iz katedrale v Bra-cianu pri Rimu s oodnesli neznani z!i- Novo delo Maksa Halbeja. Znani avtor kovci velko, tridelno altarno sliko, ka-»Mladosti* je napisal tridejansko grote-; tero sta naslikala leta 1315. Gregor ln :.ko »Kikiriki*, ki se prvič uprizori dne j Donat d'Arrezzo. 11. t. m. v Magdeburgu. i no vrednost. Slika je imela ogrom Iz življenja in sveta Konec ruskih velikih knezov Pri radikalnem »čiščenju* boljševi-feov med člani rodbine Romanovcev <0 izgubili življenje tudi veliki knez Nikolaj MihajloviČ, njegov brat Jurij in veliki knez Dmitrij Konstantinovič, mlajši brat znanega pesnika K. R. (Konstantino Romanovca). Ruski general Brummer pripoveduje v «Revue des Deux Mondos* podrobnosti o smrti imenovanih. Veliki knoz Uradnik Crezvičajke prečita obsodbo. Vkljub mrazu — 20 stopinj pod njglo — se morajo obsojeni sleči do srajce. Potem jih odvedejo na Trubec-kega bastijon, kjer je bil že izkopan skupni grob. Vsaka žrtev koraka sredi dveh vojakov, ki ga držita za roki. Eden vojakov zavrešči: »Kolika čast za nas, da gremo z velikimi knezi pod vstopnice so se prodajale po nekako tisoč naših kron. Okna ob ulicah so sta- j la 100 Uber štcrlingov, torej nad 100.000 _ , naših kron. Po poroki sta sc peljala no- j INOZEMSKO POSOJILO V ZVEZI | liramo torej na lanske razstavne tvrdke, Z GRADBO IN EKSPLOATACIJO ŽELEZNIC. ~~ - j voporočenca daleč na okrog po london- . skih ulicah, da Ju Je moglo pozdraviti | čim več ljudi. Naravnost velikansko Je bilo število da se požurijo s prijavo, ker se jim lahko v nasprotnem slučaju pripeti, da bodo prišle s svojimi prijavami prekasno ln na tvrdka je izpostavila v izložbenem oknu obleke vseh dotedanjih kraljevskih I s ti v industriji in obrti. Najcenejša in naj- 2.) Firma Mange Iz Pariza Je Istotako rentabilnejša reklama je danes razstava dobila v delo progo Paračin-Zaječar, na velesejmih, kjer dobite gotovo naro- ___________ . Inž. Vazflll Markovič ie priobčil v re- se bo v zadnjem trenutku pokazalo ža- darov, ki jih je dobila nevesta. Seveda viji »Novi život* zanimiv članek, Iz ka- lostno dejstvo, da bodo stale kot prete-so razne tvrdke to porabile za svojo re- terega posnemamo sledeče: 1 čeno leto cele grupe interesentov pred klamo. Tako so n. pr. bili na trgovinah Sledeče Inozemske firme so Izlicitiraie veleseimsko pisarno in čakale, kdaj od-naplsi: Mi delamo princesi Mary za balo še pred vojno železniške proge v kralje- pade kak m% katerega bi potem zasedle, klebuke, rokavice, obleko... Neka mod- vini Srbiji in dobile posamezne njihove Požurite se torej indiistriici, obrtniki io dele v delo. j veletrgovci, ker čas beži. 1.) Firma Schifer lz Budimpešte je do-' Prireditev obeta biti še veliko bolja kaj angleških nevest od davnih časov do i bila v delo drugo sekcijo proge Paračin- lansko leto. Inozemstvo se že z nestrp-kraljičine Mary. Med tem pa je nevesta Zaječar, vendar je bil pozneje s to firmo nostjo ozira na nas in na naše zmožno-sprejemala darove. Od Jutra do večera 1 dogovor ukinjen, so se vrstile deputadje lz raznih krajev,' ki so prinašale darove: da bi ne bilo preveč enakih darov, se je vse natanko vendar se Je to delo ukinilo, in se pozneje čila, ki Vas zaposlijo mesece ln mesece, sporočilo v Ustih. Res ni lahka stvar iz- dovršilo v državni režiji na račun tvrdke. Urad velikega ljubljanskega sejma poslu-biratl svatbene darove, posebno za kra- Država se še danes pravda s to firmo, jc permanentno na razstavišču ob Gospn-ljevsko nevesto je težko izbirati kaj pri- 3.) Tvrdki Besen lz Pariza je bila dana j svetski cesti In je s potrebnimi informa-mernega. Darovati je hotel vsak kraj in proga Zaječar-Negotin. Ta je sicer do- cijami vsakomur v času od 8. do 12. in stan kaj posebnega, galanterijske tvrdke končala delo, vendar traja tudi z njo spor od 15. do 18. ure na razpolago. Priporai-so ji dale dragoceno pahljačo, graverii i še danes. i njamo še, da se morejo dobiti v ijubljan- umetniško izdelano taso, strežnice za ča- j 4.) Nekatere proge na ozemlju prejšnje , ski veleseimskl pisarni informacije 111 sa vojne (princesa Mary je bila tudi med i kraljevine Srbije je prejela v delo leta prijavni dokumenti za velesejem v Za-njimi) so ji dale smaragdno tiaro, društ- i 1914. francosko-srbska družba pod slede- grebu. . « « vo bančnih uradnic ji je poklonilo zlato j čimi pogoji: pero, s katerim se jc zapisala poroka v j Za vse delo In nabave železniškega zapisnik itd. Angleški umetniki so pri- materijala so se določile sporazumno z_____ nesli nevesti portret — ženina. Skratka ministrstvom javnih zgradb cene za vsako do sporazuma med likvidatorji Italijan-narod je znesel princesi Mary vkup celo i stvar posebej. Cene so v glavnem one, ki < ske e?komptne banke in konzorcijem, ki balo, vkljub temu, da je nevesta progla- j so takrat veljale za železniška dela, iz- iina nadaljevati bančno poslovanje. Vprašanje Italijanske eskomptne banke. Kakor poročajo iz Rima. je prišlo sila, da darove odklanja in naj se obrne ' ročena podjetnikom. Vlada ima pravico vse v dobrodelne namene. Zato pa so konkurenčnim potom ugotoviti najnižje darove razstavili in pobirali precej viso- cene za Povišanje carin v Avstriji Dne ko vstopnino, ki je vrgla za dobrodelne namene za naše pojme naravnost ogromne vsote. Tudi tujci so se udeleževali tega londonskega veselja Cehi so n. pr. darovali nevesti lepo skledo lz brušenega stekla; nesel jo Je princesi neki 8!etni deček Do-ležal, ki se sedaj baha, da ga Je Mary poljubila. Poroka Je vzbudila v Londonu hi v celi Angliji tako pozornost, da so ljudje za neka' časa skoraj pozabili na politiko. Zdelo se Je, kakor da hoče biti ves narod deležen veselja, če kralj moži svojo edino hčer. icn.m potom ugotovit najnižje ^ y vel;av0 v Avstriji novi ^"^'"Jl0^0!!^^^'!: carinski pribitek, ki je povišan od 500- tovarn, predno bi imela ta družba pravico opcije za predloge, ki izgledajo najpo-voljnejši. V slučaju, da družba odbije na kratno na 700kratno. Davka proti 6odst. šestletni avstrij- Sprejem v diplomatsko službo Kmalu po osvobojenju ln ujedlnlenju, roko na sprehod!* Ko korakajo mimo ]eta 1919., je bila razglašena naredba o trdnjavske cerkve, kjer se nahajajo>! organizaciji ministrstva vnanjih zadev grobovi rodbino Romanov, se veliki ter diplomatskih zastopstev ln konzula-knezi prikrižajo. Drug vojak pa za- tov naje kraljevine. V smislu te nared- Nikolai MihajloviČ ('vnuk' Nikolaja I.) klice: »Kaj vam pomaga ta klimba? be w moral vsakdo> ki žell bitl sprejet J- —v?„ v^i ist«. r-Avnino.iie Vseiedno vas postrelimo! Ne boste le- ur£.dnlka v ministrstvu za vnanje za- •30 do izbruha boljše.viške revolucije ■iivel v svoji petrogradski palači. Bil ji znan zgodovinar. Njegova znanstvena dela si bodo ohranila trajno vrednost in so mu tudi po vsej pravici priborila članstvo Akademije znanosti V marcu 1918 je Nikolaja poslal prosluli šef črezvičajke Urickij z Dmi-trom in Jurjem v Vologdo v prognan-stvo. Tam si živeli v dveh sobah navadne lesene hišice. V juliju pa so jih sredi noči nepričakovano strpali navadno ječo. Ko je julija prišla vest, da je car Nikolaj II. umorjen, je vesti takoj sledil ukaz črezvičajke, naj velike kneze zopet spravijo v Petrograd. Namestili so jih v preiskovalnem zaporu Spalar-naii, kjer so se znašali nad njimi prav neusmiljeno. Mnogi zasebniki so se vkljub temu trudili, da jih osvobode, in celo Lunaearski, prosvetni komisar, ima zasluge v tej smeri. Zares se mu je tudi posrečilo, da je v Moskvi iz-podoval pomiloščenje velikih knezov. Toda Žinovjev, diktator Petrograda, je lotieno brzojavko baje nalašč zadržai. Mudilo se mu je, da iztrebi vse Roma- rvovce. . , .... Ubili so jih zaroe 29. januarja 1910, opolnoči. Vsi trije veliki knezi so dobili ukaz, da se pripravijo na j>ot. toda l>rez prtljage. Veliki knez Nikolaj je nosil v rokah mačico, od katere se ni nikdar ločil. Na navadnem vozu, v spremstvu šestih mornarjev, so prepeljali velike kneze v Petropavlovsko trd-oiavo. Tu je nanje čakal četrti, veliki knez Pavel Aleksandrovih, mlajši brat Aleksandra HI. Tudi njega so spravili mi ta kraj. Vsejedno vas postrelimo! žali pod mramorom, ampak pod deskami!* Tik pred usmrtitvijo je veliki knez Nikolaj svojo mačico izročil nekem •! ta način ugotovljene cene, ima vlada pra- ski državni zakladni bont Dne l m m. vico nabaviti vozni park, kjer hoče, ven- je izšla nova serija tolst. avs njskm dr- dar družba v tem slučaju ne bo investl- žavnih zakladmh bonov, sen^a UES-t- rala svojega denarja za to nabavo. Vse Tudi zakladni bom te seirije se, lahko na ccne se plačajo v srebru razven nabave četrt leta odpovedo. Obrestni bom so l. tračnic, železnih konstrukcij in voznega februarja in 1. avgusta plačljiv^ Povrau- parka, za katerega se zahteva zlato. Po lo se izvrši najkasneje do 1. februarja le- tem dogovoru Je družba začela z gradbo m 1928. raznih železniških prog v Srbiji v letu «= Splošna depozitna banka na Dunaju 1914. Napoved vojne Je ukinila nadalino povišuje svojo glavnico od 750 na 1 nadelo. Po vojni Je bil dogovor s to družbo lijardo avstr. kron. ukinjen. = p0draženje tobaka v Avstriji. Kakor 1% drž. investicijsko posojilo pomen! .>0r06aj0 z Dunaja, se bodo podražile v v Železniški gradbi novo perijodo. Od 500 Avstrij{ ci?are ia 200 odst., a cigarete milijonov dinarjev je določenih 165 milijonov za dovršitev započetih železnic. Ot? j priliki licitacije, ki se je vršila pred neko- splošna zavaro- liko meseci za gradbo nekaterih srbljan- ^ ™ r,0višuje delniško skih prog. ki se plačajo iz notranjega po- ^ > m%-Jv ^ K. sojila, ni niti ena inozemska tvrdka do- oa *______ 'nrmiMav». za 100 odst. Povišanje glavnice zavarovalne dru- za urednika v ministrstvu za vnanje deve, položiti poprej diplomatski izpit. Naredba Je ostala n? papirju in sreje-mali so se še nadalje kandidati tudi brez diplomatskega izpita. Sedaj je vnanji mi- bila na licitaciji železniške proge v delo, ker so bile vse te tvrdke nesorazmerno dražje od naših domačih podjetnikov. - Mednarodna borza v BratislavL Češkoslovaška vlada namerava osnovati v Bratislavi jiednarodno borzo za valute. vojaku. Vojaki so za svojo delo dobili nister dr. Ninčič odredil, da se ima ome vsak po poldrag funt kruha . § s Ko se moži kraljevska hci Ako se pri nas izkaže komu čast, kot v I se spodobi, se piše takoj o blzantinizmu. Vedno pozabljamo, da v kralju ne častimo osebe, ampak predvsem predstavi telia države. Preziranje zunanjih oblik še ni dokaz demokratizma. Angleži so demokratičen narod in vendar so ohra- ! njena naredba lz leta 1919. tudi v resnici izvajati. Nedavno je bila imenovana ko-misija za diplomatski Izpit. Člani komisije so: predsednik vseučilški profesor dr. Stanojcvič za nacionalno zgodovino; vseučillški profesor dr. Novakovič za mednarodno pravo, prof. vojne akademije Starčevič za francoski jezik, rizen tega kot zastopnika ministrstva direktor dr. Jankovič in šef političnega odclenja dr. Nastasijevič. Komisija ie izdelala pravilnik za spre- Iz vseh navedenih podatkov se razloč- j-^^uS'cene hmelju v češkoslo- no vidi sledeče: 1.) da v Izbiri Inozemskih tvrdk nekda vaškL Iz Zatca poročajo: Na seji državnega hmeljskega urada so se določile ste- nja srbska vlada in deloma tudi današ- ^ najni'?ie Ccene ^ hmeljske pokraji nja ni imela srečne roke; - -. . -«,-!. or.nn 2.) da Je bila za zgradbo železnic ugo- 2800"do 3300 Kč, Ouštei vliena stalna cena za kilometer gotove ,, Kf r,n k«r. Češkoslovaški: Zatec 8000 do 3300 , nili do svoje dinastije spoštovanje, ki _ j spominja v ceremonijah na prav stare , jem v diplomatsko službo,,ki1 pride v naj- čase. j krajšem času pred ministrski svet. Po "princesa Mary, edina hči angleškega tem pravilniku se vsako leto razpiše na-kralia, se ie na pustni torek poročila z tečaj za toliko novih uradnikov, kolikor lordom Lasccllesom. Odkar se je pred | jih ministrstvo potrebuje. Za natečaj se nekaj meseci izvršila oiicielna zaroka, sc lahko javijo naši državljani, ki so do-je v angleški javnosti neprestano govo- j vršili univerzo, ki so stari vsaj 22, a ne rilo in pisalo o mladem paru. Princesa! več kot 30 let, ter so zadostili vojaški Mary je namreč izredno popularna m l dolžnosti. Kandidati polagajo pismeni iz-zato je bila njena ; pit lz zgodovine ln francoskega jezika splošno priijubljcna, poroka pravi praznik za ves London: ulice so bile nabito polne in vse je navdušeno pozdravljalo mlado nevesto. Gostje so prišli ta dan v London od vseh strani države, samoumevno pa tudi iz drugih držav, zelo mnogo tudi iz Amerike. Okna ob ulicah, kjer je šel svatov-ski sprevod, so bila že davno razprodana za gledalce. V wcstminstersko katedralo, kjer se Je vršila poroka, Je bil dovoljen vstop le proti vstopnici, ker bi bila sicer prevelika gneča. Navadne — in ustmeni izpit lz mednarodnega, javnega in privatnega prava, dlplomatične zgodovine 19. stoletja, narodne zgodovine, politične geografije Evrope in spcci-jalno balkanskega polotoka ter o ureditvi in administraciji ministrstva vnanjih deL Letos bo razpisan natečaj za 15 novih mest. Prijaviti se je do dne 15. maja, izpiti pa se vrše od 15. do 30. junija. Izpit morajo polagati tudi oni uradniki mi-nlstrstva vnanjih zadev, ki so bili Imenovani po 5. maju 1919. tovljena stalna proge, ali pa posebne ccne, bodisi v slu čaju oddaje proge katerikoli tvrdki po-: ° (Auseha) 2600 do 3100 Kč za 50 kg. Prometno posojilo v Rumunijl D> oduaje proge KaieriKou iviuiu ju- — ----------,r„ • . . _„,.i:„x:i. koncesije! bodisi da je država gradt- | ^-mun^ ždeznic tom Koncesijc, uuu.M ua j. — fc'"~T"RWmo bank posojilo v znesku 600 mi la sama potom podjetnika. ?..skap , ■ n " v« „r,nrabil za Pri pogajanjih za inozemsko posojilo je Ujonov lejov. Denar " postala ponudba tvrdke Bolton & Co. za popravila m za nabavo zelezniskega ma ......... la. Ponarejene rumunske novčamce. ..o-Narodne banke v Temešvav.t zgradbo nekaterih prog v naši državi naj- teriala. resnejša. Ta ponudba pa za nas ni ugod- = P£ na, ker v njej ni določena stalna cena po družnica kilometru gotove proge, temveč je dolo- javlja, da je prišlo v promet mnogo p,-čeno, da se plačajo družbi vsi stroški z ; narejenih bankovcev po oOO lejev. dodatkom 15 odstotkov podjetniške na- = Madžarska zopet tiska bankovce. Ts da vodi direktor grade. V vsakem S'učaju je treba raču- Budimpešte poročajo, < natl, da bo ta ponudba pri najboljši kon- madžarske emisijske banke pogajanja s troli še vedno 10 do 20 odstotkov dražja curiško tiskarno OreU-Fu&oh glede tis-Ze zaradi tega, ker družba nima nobene kanja novih bankovcev. potrebe, da pri gradbi železnic štedi. Povišane železniške tarile na Mad- Z omenjeno ponudbo za gradbo neka- žarskem. Madžarska vLada je sklenila, da teril srbskih železnic in posebno za grad- se z dnem 17. t. m. poviša železniška m bo Jadranske železnice Je v zvezi tudi naše inozemsko posojilo. Vsled slabih iz kušenj in vedno se ponavljajočih sporov j z brodarska tarifa za 20 odst. pri potniškem in za 10 odst. pri tovornem prometu. = Povišanje uvozne carine v Albaniji. > graditelji železnice mora biti naša vla- Albar.ski finančni minister je izdal novo da pri sklepanju pogodbe za Inozemsko | carinsko tarifo, v kateri so postavke za posojilo prav posebno previdna, da ji ino- I blago iz inozemstva za štirikrat povišane. zcmec ne paralizira dobrin Inozemskega posojila s škodo, ki nastane državi pri sla-boizgrajenih železnicah, katerih zgradba je stavljena kot pogoj za dajatev posojila. spod željno išče drago mu ročico; to je bilo pa težko, kajti imele smo rokavice na rokah. Tamburin je zagrmel- nekdo je prijel ■mojo roko, kar na hitro, brez obotav-| ______ . j ianje. Kdo je tisti, ki nima nikoli sreče j daljila. Gospod de Balaquin je ple«al kdo drugi kot Lip. Zaveza je padla. vek ne more varati: eleganca, ljubkost in lepota!* »To vse naj je v mojem prstu?« »Da — toda to še ni vse . . .» DaJje nisem čula, ker sta se že od-1 »Revež! K sreči je prišel Franc in ga rešil; sai je hotel že zaspati!* »Ni bilo videti, da hoče zaspati. Sicer pa je zelo vljuden.* »Potem se šali s teboj. Pad se ga!* Nehaj! Spremi me do stola! — Pri Vedela sem, da je zelo ugajal v druž- Sedli smo za male mizice,_ Lip se je bi še tiste čase, ko je baron Livarot, zvijal «1»™ Klavdiie. jaz na sem dvoril Li res je bil Lip. Gledal je prestrašeno in žvižgal, kot '"e naletel mesto Da vilo na star mrh' . ™ . . - , v rotih Roka Mane - Fleur je ležala v roki|y nesk0ni3nem 1- ranča. Njen mili obraz je žarel. Tako ^ve* ležiU zaradi pomanikanja prostora, m istotohko leta 1919. BRAN1SLAV NUŠICS 25 Devetstopetnajsto Tragedija naroda. «Tudi Velimir Rajifi je storil tako.« »Kdo? Velimir Rajid?« »Tisti mladi pesnik.* »Pa kaj je z njim?« »Tudi on?» •Ubil se je?» . , x .... . »Ne. ampak umrl. Kar zapiskal, enostavno zacvilil je človek.» .--, •Pa zakaj?* • •E, vrag vedi, od bolesti mogoče, od trpljenja.« Ubogi Rajič, slab, da je komaj samega sebe nosil, n! mogel prenesti tega strašnega poloma. On ni jadikoval. ni tožil, ne tarnal, on je kar vriskal od bolečin, ki so začele grizti naše očetnjave. Nesreča je sledila nesreči, polom polomu, vriskanje vriskanju in tako je poginil Vse njegovo življenje je bila ena sama velika bolest, bil je pesnik trpljenja in umrl je kot žrtev svoje bolesti. , Ko sem tako, v vogalu sedeč, razmišljal o usodi Glišica, Uskokoviča in Rajiča, stopi predme osivelo človeče ter prekine moje razmišljanje. . »Gospod moj, tam za plotom, poleg načelstva umira neki Igravec.« •Igravec?« se začudim. »On pravi tako!« Odšel sem, kamor mi je pokazal oni in razgovor v kavarni se je nadaljeval najbrže tako-le: »E težko nam, že za plotovi umiramo.* Tam za načelstvom, za plotom je ležal na zemlji, naslanjajoč svojo glavo na zid beden človek. Povešena lica, nabuhla, modrih usten, izbuljenih oči je nesrečnik trepetal po ,vsem telesu, ves umazan, neobrit, odpet, in težko, bolestno je dihal v smrtni grozL To je bil Milodrag Bakovič, član kraljevega gledališča v Beogradu. ... , . , Poznal me je, pa nI mogel izpregovorlti besede, le zastokal je: . . »...prosim... voz... bolnišnica... jaz umiram... KaKor PeSprosil sem ljudi, da mi poiščejo kje kak voz. Ves ta čas pa sem stal poleg ubogega Bekoviča, ki je težko ječal v vročici. ... , , Poleg mene je ležal v blatu v vsej svoji lepoti tako ponosni princ Kari Heinz, poleg mene je ležal v blatu nežni idealist Arman Duval, ležal je ponosni vitez Don Enrico od Palaciosa, ležal je bedno za plotom kakor zapuščen pes in bolestno stokal. In spomnil sem se tisti trenutek, ne vem zakaj, njegovega Griše, ko je popil iz Marušine čaše strup in zdelo se mi je, da šepeta Grišine besede: »V meni vse gori, dih mi za-rtaja... ogenj me žge... smrt... smrt...» In vse njegove uloge se odvijajo pred menoj. Spomnim se Manelika, tistega junaka zverinske moči, ki govori: »Dovolj je srce! ni treba orožja!« Tistega, ki ubija Sebastjana, jemlje Marto v naročje in vpije množici: »Proč od tod, pro5 od tod, ubil sem volka, ubil sem volka!« In ta mlada moč leži izčrpana v blatu. Spomnim se toledskega viteza Enrica, kako v poslednjem smrtnem poljubu srka strup z Mafarkinih ustnic in pada ponosno poleg nje. Ta ponos, ta strašni ponos leži zdaj tn v blatu. In zopet se oglašajo v moji duši Grišine besede: »Vse gori v meni... dih mi zastaja... ogenj me žge... smrt... smrt..» In stopa predme kot Leertes, stoječ v grobu, ki vpije Iz njega: »Zdaj zagrebite živega in mrtvo, napravite gomilo, da kot gora visoko dvigne se čez Pelijon, čez sinji vrh Olimpa!« Odnesli so ga v. bolnico, kjer je umri. Poslednje nade. Pozna noč, a moravske divizije od nikoder. Stanovanjski oddelek je prispel zjutraj, zvečer ie prihajalo še nekaj štabnih oficirjev, in dolgo v noč se je ljudstvo zgrinjalo na ravninici za občinsko hišo, tam pred Bajazitovo džamijo, od koder je lep razgled po labski cesti. Vsakdo je želel na lastne oči doživeti prihod vojske. Mnogi so ji šli daleč nasproti po prištinski cesti, da bi čimprej zagledali divizijo, ki nam reši Kosovo, ta majhni košček Srbije in kakor so prikrito upali, pribore tudi Skoplje. Bolgari prodirajo na fronti, potekajoč po desni obali Binačke Morave in zapadnih parobkih Karadaga, čez prešovske in kačaniške klance ter po stari cesti, ki vodi preko višanja iz kumanovske kotline v moravsko. Njihove navale odbijata z obupno hrabrostjo bregalniška in vardarska divizija, toda Bolgari pošiljajo sedaj, ko imajo na vseh straneh proste roke semkaj nove in nove moči, tako da postaja ta krvavi boj vedno obupnejšL Bolgari dobro vedo, da je to poslednja odločilna borba, katere je še zmo/.en ostanek razbite srbske vojske, pa bi si na vsak način radi prisvojili po ceni slavo, da so oni zadali poslednji udarec srbski državi; njih dosedanje zmage nad našo armado, razdeljeno na tri fronte, so bile v vojaškem pogledu lahke, toda plačali so jih drago. Zaprti v kosovski kotlini, brez vsakega prometa s svetom in z ostalimi deli domevine, medsebojno zvezani edino s telefonskimi žicami, ki od zore do mraka brne med Mitrovico, Kuršumilijo, Gilanom, Fcrizovičem, nismo vedeli prav nič več, kaj se drugje odigrava. Verovali smo, kakor so nas neprestano prepričevali, da se bije istočasno s tem bojem na Gilanski Moravi, baš tako strašni na Vardarju; tam prodirajo Francozi od Krivolaka proti obalam Treske, kjer se bodo prikopali do Sarovih pobočij in bodo izprožili roko našemu desnemu krilu. Na ta način bi bil seveda zgrajen močan zid na desni strani Morave in Vardarja, ki bi branil ves del nove Srbije in bi v skrajnem slučaju lahko omogočil pravilno umikanje, če bi bilo potrebno. Da nas zazibljejo v nevednost in nam zamegle trezen !n stvaren pogled na naglo se razvijajoče stvari, so nam pošiljali take lažnjive vesti, katerim smo trdno zaupali. Ni torej čudno, da je pomenil prihod moravske divizije, znane po svojih slavnih bojih za nas mnogo več, kakor je zaslužil v resnici. Mi smo pričakovali od tega silnega ojačenja fronte odrešenje vsega, kar se je pričelo rušiti Da, še več. Videli smo v duhu že osvobojeno Skoplje, vzpostavljeno zvezo s Solunom, polne vozove hrane prihajati v te kraje, kjer sta glad in pomanjkanje že brusila svoje ostre zobe. Zategadelj smo se zbirali vsi na cesti, na ravnici pred Bajazitovo džamijo, od koder smo nestrpno pogledovali po lalski cesti. Zene in otroci, čakajoči prav do noči pred hišnimi vratmi, so šli spat, ko je že ležala nad Prištino gluha noč. Hiša, kjer sem stanoval, je bila daleč od ceste, po kateri bi morala priti vojska; zato sem se pozno v noči z malo svetilko v roki vrnil, da bi vseeno pričakal moravsko divizijo. Na lastne oči sem jo hotel videti, da se zopet ojunačim. Nove nade bi osvežile od mračnih slutenj poplavljeno dušo, kakor se bolniku vrača zdravje, če le vidi zdravnika. Nad Prištino je plavala tema deževne jesenske nočL Po hišah so umrle svetilke, nema tišina je zavladala. Tupatani zaloputnejo vrata ali okno, odmeva korak zakasnelega sc grešnika, ki še dosihdob ni našel prostora, kamor bi položil svojo trudno glavo ter tava zdaj po mračnih ulicah, podtikajoč se ob kamenite pragove. Skozi to temo proseva bleda svetloba, kakor osamljeni lučka na grobu. Tam od kavarne prihaja, kjer se zbirajo čez dan begunci, pa polegajo ponoči vojaki, rekruti, novi prišleci. po mizah in pod njimi, tako da je bolj podobna skladišču izloženega blaga, kakor pa prostoru, v katerem spe ljudje. Tja sem se namenil, da počakam moravsko divizijo, če staknem sredi grmade utrujenih ljudi vsaj ped prostora. Skozi odprta vrata je bušila vame soparica ljudskega znoja, zemlje in vlažnih opank. Na tleh so trdno spale žene in vojaki. Obrazov nisi videl, le težko dihanje, grčanje, gost in dušeč vzduh je plaval nad njimi. Pod stropom je visela privita umazana svetilka, ki je razodevala le konture teles, toliko, da jih človek ni pohodil. . V vogalu kavarne, pri oknu je v temno senco zavit čepel oficir, pokrit s plaščem. V obraz mu nisem videl, ker je ime! čepico potisnjeno tesno na oči. Ko me zagleda, obotavljajočega se pri vratih, me povabi k sebi. »Tukaj-le, če hočete, lahko sedete« in pokazal mi je povaljano vrečo. Preskočim nekoliko teles in sedem na vrečo. Bleda svetloba moje svetilke posije na črno, ožgano oficirjevo lice, na čutaro, ki jo je držal na kolenih, iz katere je od časa do časa krepko potegnil. Dvoje živih, svetlih oči je gledalo po kavarni, a na obrazu se je izražala težka utrujenost, obči znak vseh, ki si jih srečaval zadnje čase. •Gotovo nimate prenočišča?« »O, imam, ampak malo bi še posedel; rad bl pričakal me ravsko divizijo. Davno bi že morala biti tu.« »Slišal sem, menda pride«, odgovarja malomarno oficit. Nobene važnosti ni pripisoval temu dogodku. (Dalje prihodnjič.) Tishovna ZOSlfUOO V Ljubljani, Prešernima ulica. nasproti alaune pošte, priporoča stoje publiftacije: - . _ . . ... . t-» v v _____i. . tllnnai< fiimnn fin>irari>il! Zbirka „S!ovenski pisatelji". Urednik dr. Ivan Prijatelj. Josipa Jurčiča zbrani spisi. I. zvezek. Bros. D10*—, po pošti D 1'50 več. — II. zvezek D 8'—, po pošti D 1-50 več. — III. zvezek. (V tisku.) Simona Jenka zbrani spisi. Uredil dr. J. Glonar. D 11*—, po pošti D 1-50 več. Dr Iv. Tavčarja zbrani spisi. VI. zvezek. Broš. D 19'—, po pošti D 1-50 več. Stritarjeva antologija. Uredil dr. I. Prijatelj. Broš. D 8'—, vez. D 11"—, po pošti I) 1*— več. Izven zbirke: Fr. Milčinski, Drobiž. Zbirka humoresk. Broš. D 11*—, vez. D 13-—, po pošti DI'— več. Anton JSlovačan, Teleja. Drama. Broš. D 7*—, vez. D 10'—, po pošti D —-75 več. Damir teigel, Tik za fronto. Broš. D 9*—, vez. D 13-—, po pošti D —-75 več. Ante Debeljak, Soince in sence. Pesmi. Broš. D 3'—, vez. D 7'—, po pošti D —-50 več. Fr. Zbašnilc, Pesmi. Broš. D 8-—, po pošti D —'50 več. Cankarjev zbornik. Uredil dr. J. Glonar. Broš. D 18*—, vez. D 21'—, po pošti D 2 — več. Dr. Iv. Lah, Koč na Haieljniku. D 4*—, po pošti D —'40 več. Simon Jenko, Pesmi. Vez. D —*7, broš. D 4'—, po pošti D —-50 več. Zbirka „Prosveti in zabavi". Igo Kaš, Dalmatinske povesti. Broš. D 4-—, vez. D 6-—, po pošti D —-50 več. Jos. Stare, Lisjakova hči. Povest. Broš. D 4*—, vez. D 6*—, po pošti D —'50 več. Dr. E. Dolenec, Izbrani spisi. Broš. D 5'—, vez. D 7*—, po pošti D —*50 več. J. Stritar, Sodnikovi. Broš. D 7*—. vez. D 10'—, po pošti D —*50 več. Zbirka Mladinskih spisov. Cika Jova-Gradnik, Pisani oblaki. Vez. D 7*—, po pošti D —*40 več. V letu 1921 je izdala Tiskovna zadruga naročniki na vse publikacije ali Dr. 1. Sorli, Bob in TedI, dva neugnanca. Broš. D 6*—, vez. D 8 —, po pošti D —*75 več. Cika Jova Zmaj- Gradnik, Kalamandarlja. Otroške pesmi. Vez. D 5*—, po pošti D —*35 več. 1. JVascktetova, Pravljice. Z barvanimi slikami. Vez. D 11'—, po pošti D —*50 več. Zbirka Prevodne knjižnice. F. M. Dostojevskij, Besi. Roman v treh delih. Broš. v dveh zvezkih D 13*—, vez. v eni knjigi D 18 —, po pošti D 2*— več. Edmond de Goncourt, Dekle Eliza. Broš. D 5-—, vez. D 7*—, po pošti D — 60 več. Mig. Cervantes. Tri novele Broš. D 4*—, vez. D 6*—, po pošti D — 50 več. Anatole France, Pingvinski otok. Broš. D 11'—, vez. D 14*—, po pošti D !•— več. Barbusse, Ogenj. Broš. D 18*—, vez. D 22*—, po pošti DI*— več. • • A. Cehov. Sosedje in drage novele Broš. D 5*—, vez. D 7*—, po pošti D —'50 več. Shakespearjeva dramatična deia. Prcvel Oton Zupančič. Sen kresne noči. Broš. D 8*—, vez. D 11—, po pošti D — 50 več. Macbeth Broš. D 8'—, vez. D ll'—, po pošti D —*75 več. „Pota in cilji". Zbirka poljudno-znanstvenih spisov. I. in II. zvezek: A. Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev. I. del, vez. D 6-—. II. del, vez. D 12-—. Za oba zvezka po pošti D 2*25 več. HI. in IV. zvezek: Dr. Fr. Weber, Dvod T filozofijo. D 18*—, po pošti D 1*— več. V. in VI, zvezek: A. Melik, Zemljepis kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. D 15*—, po pošti D 1*15 več. VII. — IX. zvezek: Dr. Prijatelj, Predhodniki ia Idejni utemeljitelji rnskega realizma. Cena mehko vezani knjigi D 23 —, po pošti D 1*50 več. X. zvezek: Stribrny-Glonar, Simon Gregorčič. (V tisku.) Zblrha političnih, gospodarskih in socialnih spisov. Dr. Bogdan Derč, Dojenček. Broš. D 3'-, po pošti D —*35 več. Dr. J. Demšar. Spolne bolezni. Broš. D 3'—, po pošti D —.35 več. St. Sagadin, Naš sadašnji ustavni položaj. Broš. D 4*—, po pošti D —*35 več. Leonid Pitamic, Pravo in revolucija. Broš. D 2*—, po pošti D 25*— več. Dokumenti o jadranskem vprašanju. Broš. D 5*—, po pošti D —'35 več. Alb. Ogrts, Borba za jugoslovansko državo. Broš. D 8-—, po pošti D —*35 več. VI. Corovič, Rasa in vera v srbski prošlosti. Broš. D 4*—, po pošti D — 35 več. Fr.Goršič. Socijalna zaščita dece in mladine. 10 D. Dr. J. ličar, Boj nalezljivim boleznim. Razne brošure. Dr. Fr. Eešii, Vežbeniea brvaisko-srbskega jezika. D 18 50, po pošti D 1*— več. Ustava kraljevine SHS. Cena D 3*—, po pošti D —*25 več. Poglavje deveto in deseto kazenskega zakonika za Srbijo. Cena D 3'—, po pošti D —*25 več. Stanovanjska naredba in pravHnik. Cena D 2'—, po pošti D —*25 več. Občinski volilni red za Slovenijo. Cena D 4*—, po pošti D —'25 več. Volilni red za ustavotvorno skupščino. Cena D 4*—, po pošti D —-25 več. Dr. Ig. Rutar, Zbirka vojaških zakonov SHS. Broš. D 9*—, po pošti D —*75 več. Albert Sič, 0 slovenskih narodnih nošah. Cena D 2*—, po pošti D —'25 več. Fr. Ileller, Prigode gospoda Collina. D 5'—, po pošti D —'75 več. ljubljanski Zvon. Mesečnik za književnost in pro-sveto. 1921. Letna naročnina D 45*—. Letnik 1919: D 30*—, letnik 1920: D 30 —, po pošti D 5*— več. dosedaj že 21 knjig in brošur. Vse zbirke se nadaljujejo. Sprejemajo se stalni samo na posamezne zbirke. Plačuje se lahko tudi v mesečnih obrokih. „. 1 935" alf fiino žlvljenla. Vftslau je letovišče blizu Dunaja. Lani ni imelo dovolj živiL Občinski oče Frommel je k sreči imel svoje »zveze* Njegova znanka, poštnega uradnika gospa Marija Gellor. je imela adoptiv-nega očeta- Ta se je imenoval Andrej Medieus. baron von Mainburg, p>; ranjko Avstrijo je bil e. k.^ korvetai kar.etan, sedaj umirovljen. Stari morski volk sedaj trguje z rumunsko moko. Seveda z uspehom. Gospa Gellfir ;e malo po njegovem odhodu v Rumunijf. pokazala občinskemu očetu Frommlu pismo z romunsko znamko. Hura! V8-■•lau bo kmalu sit — (sita:_ sito?) — ker ie že na potu žito. Veliki donavski psrnik Szent Istvan, do vrha krcat r moko za Voslau, je že na potu. Baron Medieus de Mainburg prihaja sam f tem p2rnikom! Oh! Dunajsko časopisje poroča kma-in na to iz donavske Lom-Palanke žalostne, toda resnično ves.t, ki jo je li->tom telefoniral sam tajnik dunajskega runimskega poslaništva: Szent Istvan u> j« potopil in moka z njim, baron de Mainburg je sicer živ, toda težko ranjen ra stegnu. In zopet pozneje prihajajo iz Sibina, iz bolnice, pomirjevalne brzojavke. Baronova rana se ječi: Paeient se počasi popravlja. Pomiri ozdravj in pride k moči, odpotuje ja Peko, tam proda enega svojih lepih rozdov italijanski lesni družbi za mi-jjen lir. Z Reke se odpelje kapitan v Senovo, pa ne z ladjo, ampak z svojim ivtomobilom A I 935, ki ga je kupil v Sumuniji. V Genovi dvigne one tri bilijone" lir, ki mu jih dolguje zavarovalnica za nezgodo Szent Istvina. Na •!o se baron okrene. Kam? Seveda doji ev, v VSslau, da obišče svojo drago .»astorko, gospo GeDor, in joj izroči iragocene darove iz Rumunije in Ita-lje. Tudi mora iz dobljene zavarovalne odrajtati občini voslavski odškodnin© na nesrečno potopljeno moko, in • ončno ali se ne bi tudi osebno spoznal < občinskim svetnikom Frdmmlom? Toda nesreča nikdar ne miruje. Z ^ssrečo, ki se je sedaj pripetila baro-ifl^ se je pred štirinajstimi dnevi obšir-«o pečalo vse dunajsko časopisje. Debeli1 naslovi so pripovedovali o straš-tem .roparskem umoru na vozni cesti ned Fenetkami in Mestre. Brignnti so tapadS avto A I 935 in umorili lastnica, bivšega c. k. korvetnega kapitana dediču sa de Mainburga. Da si je truplo >ilo raimesarjeno, sc je identičnost da-a di gnati, saj se je na umorjenčevem •tegnu videla brazgotina od one izležene i aii^e, dobljene pri potopu Szent jst i&na . • i Razburjenje na Dunaju. Listi so do-!>ili to vest od poluradne zasebne ko-Wpondence Herzogove, ki jo je dobila pri korespondenc Vmu biroju, ta pa iopek od nemškega poslaništva, kajti baron Mainburg je ba po rodu iz Han-iovra. Dunajska policija je pričela z lelom. Brzojavila je beneški policiji aajtočnejše podrobnosti, 6aj se ju raorjenčeva pastorka v spremstvu ob-Sinskea:a očeta oglasila na policijski iirekešji na Schottenringu in na centp-ume natančno navedla vse vsote, ki tih je uinorjenec imel pri sebi. Tudi je »okazala njegova pisma, kjer je bilo ©šteto, kaj vse ji prinaša ljubeznjivi •n nesreSni adoptivni očka v dar. Že tarna darila so bila vredna več milijonov avstrijskih kron, —■ kaj še vse strugo! Zato so časopisi prinašali celo kolone o dogodku -z beneške ceste in nškodovanka je razpisala dvajset tisoč lir nagrade za onega, ki najde morilca nesrečnega milijonarja. Kimata nato Je policija prijela, spo GellSr samo! Izkazalo se je namreč, da gospod Medieus baron de Mainburg nikdar ni HI v imeniku ranjke e.K. avstro-ogrske marine, in »ploh v nobenem imeniku, ampak da sploh nikdar in nikjer ni živel, razen v fantaziji goljufive ženske. Goljufive? Žive duše ni ogoljufala za en sam avstrijski vinar, tudi ni imela nikdar takšnega namena. Le pesniško navdahnjena je bila in u je izmislila eel roman. Pa b kolikim talentom! Ustvarila je pravcatega romanskega junaka, tako živega in verjetnega, da se je Časopisje dvakrat tar vilo z njim, vSslavski občinski svet je z njim korespondiral, celo avto A I 935 je bil res nekoč prodan iz Avstrije v Rumunijo, stara pisma so kazala pristne poštne pečatne žige, vsaka podrobnost je bila pristna. — Roman, v katerega se je vživela žena nižjega^ postnega uradnika, je prav dober, čeprav nekoliko kinematografski roman! Gospa Gellor ni nikogar ogoljufala. Zato so jo te dni izpustili iz zapora, že radi ubogega malega dekletca, ki ga je prinesla seboj v policijski zapor. Proti »pisateljici* senzacijskega romi-na cA I 935» so pa naperili proces radi »potegavščine oblastnij*. Ona priznava in pravi, da je le posnela dejanje^ kriminalnega romana, ki ga je nekoč nekje čitala. Morda bo še hudo kaznovana, uboga nadarjena »pisateljica«, radi svoje žive fantazije, a gospa Hed-wig Courths-Mahler, ki piše tako slabo romane in ki jo slovenske in hrvatsko, dame tako rade čita jo, še vedno ni zaprta, čeprav ee ji ni nikdar posrečila tako živa figura, kakor je »umorjeni* baron Mainburg. Nasprotno, gospa Courths-Mahler dobiva dobre honorarje in tantieme! Ali je to pravica? TEKMECI BERNARDA SHAWA. Dramatik Bernard Shaw ie vesel človek. Pred kratkim so londonski časopisi razposlali vprašilae pole svojim naročnikom, kdo so trije največji Angleži sedanjega časa. Večino so dobili Lloyd George, Bernard Shaw in znani »iilm-star* Charlie Chaplin. Na neki pojedini so vprašali Shawa, kaj si misli o te) družbi Rekel je: »Proti Ckaplinu nimam nič*. Zidano poslopje (t ploščini od 200 m' dalje), ki se da preurediti za mehanično delavnico m W 653 za nakup ali pa proti najemnini v sredini meBta ali tudi okolici. Ponudbe pod »Mehanična delavuica* na Aoma Compaay, d. z o. z., Ljubljana, Kongresa! trg 3. Zahtevajte v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih ..JUTRO" a*aa|a f SO buo<* Ot». r—, «*aWh «adal|.|l» 8 btMdi « Ot«. — Trgom« •giait. 9oplao.an|a, a» •tmiIMm «o «0 baaadi S «»., mklk ••d«l|n|lb 6 »««> 9 Dta. - P1«4« •• «apra|. (Lahna to« • —» «.ic->*ah.) Na *pra«anja M odgo.ar|a i«, rti la tpratan!« prltoian. namka aa «dgo.o». »v Prodajalka 610 se takoj sprejme proti dobri plači. Izurjena mora biti v vezenja na šivalne stroje. Naslov v npravništvu «Jutra*. fKupXrrx Samsko kolo, 630 dobro ob ranjeno, se kupi. Fonudbe na npravo »Jutra*. Proda se 638 Kopirna prefta, 637 rabljena, se kupi. Ponudl-e na Novak, Ribnica, Dolenjsko Vreče 605 vsake vrste iz jute, tekše in papiruate knpuja vedno in v vsaki hit ožini ter jih p'ačaje najbolje irgsrina J. KuSlan t Kranju (Gorenjsko). Premog, 2500 kalorij, droltan, za kurjenje parnih strojev, se proda po Din 1160-— pro vagon. Anton Srebotnjak, Ljubljana, Kolodvorska uliea 31. več dobro ohranjenih stanovanjskih vrat in sobnih peči-Simon Gregorčiče -z nI. 11/1. Trgovec išče prostore za trgovine na deželi sa v najem ali kopiti. Ponudbe je poslati pod »Trgovec* na upravo »Jutra*. Krojaika delavnica z vsem inventarjem se odda v podnajem, oziroma sprejme se kompanjon ali prostor odda za kako drago porabo. Naslov pove uprava »Jutra*. 597 Trgovski lokal 635 za ihanjSo pisarno in manjše ročno ali večje skladišče pritlično v Ljubljani se išče. Oboje je lahko tudi na dvorišča, eventualno združeno v enem večjem prostora, najraje v sredini mesta Ponudbe pismeno na opravo »Jutra* pod »Trgovski lokal*. Bila 651 z lepim trgovskim lokalom na prometnem kraju, 4 minute od električne železnice, se radi bolezni zamenja za po sestro na deželi ali pa se ceno proda — Naslov pov6 An. zavod Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna al. o. ffladenli, trgovsko naobražen, 88 let star, se želi v svrho ženi tre seznaniti z gospodično ali vdovo, hi ima lastno trgovino a'i kapital, katerega bi potem skupno obrnila v trgovski promet. Le resne ponudbe je poslati s sliko pod: »Kovati si bodočnost* na opravo »Jutra*. 625 Dobra priložnost. Kdor mi odkopi celo opravo, obstoječo iz ko pletne spalnice, kuhinjske oprave itd., odstopim dotičnemn stanovanje, obstoječe iz dveh sob in kuhinje v centrumu mesta. Stranke brez otrok imajo prednost. Le pismene ponudbe ped »Stanovanje*, požtneležeče Ljubljana I. «39 Razpošiljalna priporoča 99 rrA.TTrTTnmTmi.« „Slovenski bombaž" KONKURENCIJA" za pletenje T. ... „ X.v. znamke „Jagnje" LjUDljana - Lg. OlSKa v vseb lo naj na vsak način poizkušajo razprodati jih. Malo dobre volje, malo požrtvovalnosti, pa pojde prav gotovo! Vsak Slovenec naj smatra za svojo dolžnost, da kupi še eno srečko, ki velja 1 dinar. VAŽNI VOJAŠKI ZAKONL J Nogomet: O nogometnih tekmah zadnje nedelje na Češkoslovaškem moramo še označiti igro med moštvom Brna Službeni vojni Ust št7 od 22. februarja . . g 4:2 (3:2) Brn0) M katero objavlja sledeče vojaške zakone, odobre- f«S *MoraT8k» .siavia*, v kateri " "-1 ^hora: tud; bjvS e!an praSke Sparte Ma- toval v Ljubljano, ker mu je njegova ljubica pisala, da se ubije, če ne pride takoj v Ljubljano. V tunelu ga jo našla vojaška patrulja, ki je preprečila samomor ter zaljubljenega Princa izročila vojaški oblasti. Pretekli pondeljek se je vršila proti Princu obravnava pred sarajevskim vojnim sodiščem: bil 'e obsojen na štiri mesece in dvajset dni zapora zaradi svoie nepremišljenosti V kazer. so mu vračunali 4 mesec« ia 18 dni preiskovalnega zapora, tako da mu je treba odsedeti le še dva dni. Princ je razsod bo z veseljem pozdravil, ker se samovoljno zapuščanje vojašnice siccr v naši vojski zelo strogo kaznuje. • Velika tatvina v Zagrebu. V četrtek ponoči so udrli doslej neznani zločinci v trgovino z usn:em Altmann & Dlonh.v v Zagrebu ter odnesli usnja v vrednosti 100.000 kron. • Aretacija komunista v Sarajevu. Komunist Milan Jokič je bil te dni v Sarajevu aretiran ter prepeljan v Beo crrad. Povod aretaciji so neka pisma, k! jih je Jokič pisal komunističnima poslancema Tiči Kaeleroviču in Kosti No-vakoviču. • Sin umoril lastnega očeta. V sredo se je v istrski vasici Gabrovica odigral trašen umor, ki je vzbudil med vaščani oliko ogorčenje. V enonadstropni hiši je bival kmet Ivan Križmančič, njegov in Josip in njegova mlada žena Ana. Križmančič je bil v kuhinji v pogovoru z nekim sosedom. Nenadoma je planil v kuhinjo Križmančičev sin ter z železnim drogom udaril očeta po glavi, ki se je z razbito črepinjo zgrudil mrtev na tla 0-rožnikom je morilec izjavil, da se je že davno odločil umoriti očeta, ki je nadlegoval njegovo ženo. Mladega Križman-čiča so odpeljali v zapor. NEVZDRŽNE RAZMERE NA PLANINI PRI RAKEKU. Včeraj se je mudila v Ljubljani depu-tacija domačinov iz Planine pr! Rakeku, da izposluje pri g. pokrajinskem namestniku remeduro nevzdržnih razmer, ki vladajo v njihovi občini. Še v Šušteršičevi eri je bil pod patronanco kneza Windisch-gratza postavljen za občinskega gerenta Anton Urbas, ki vodi občino še danes. Skoraj neverjetno se slišijo pritožbe, ki iih navaja spomenica, podpisana od 49 planinskih posestnikov in Izročena včeraj pokrajinski upravi. Tembolj hudo je to, ker se dogaja v eksponlrani obmejni občini. Dovolj Je, če navedemo en primei. Ko je šla nedavno deputacija vseh obmejnih županov v Beograd, da izposluje pri vladi, da se odločno zastavi za kar najbolj pravično in primerno mejo ob priliki razmejitve z Italijo, je bil gerent Urbas edini, ki je vkljub ponovnim vabilom, odklonil svojo udeležbo pri deputaciji, češ da v Beogradu nima ničesar iskati. Zato ni čudno, da je razširjen med občani sum, da vodi gerent v družbi z zna 1.) Zakon o Izjednačenju ranga oflcir-jev-dobrovoljcev. kateri so za časa vojne prestopili V srbsko vojsko z njihovimi tovariši iz bivše a.-o. vojske in sedaj našim oficirjem. 2.) Zakon o priznanju čina onim oficirjem, ki so bili v ujetništvu delj časa in so ujetništvo opravičili, ter odslužili v ujetništvu dobo predpisano za njihov čin (velja samo za srbijanske oficirje in oficirje bivše črnogorske vojske, ki so bili sprejeti). 3.) Zakon o priznanju vojnih let za penzijo v duplo onim oficirjem v pokoju, ki so se za časa vojne odzvali vojaški dolžnosti (se tiče onih oficirjev v rezervi, ki so bili pred vojsko aktivni oficirji In upokojeni, ter so prestopili v rezervo, za časa vojske pa bili v vojaški službi kot rezervni oficirji). 4.) Zakon o reguliranju plač barjak-tarjev bivše črnogorske vojske. 5.) Zakon o reguliranju položaja vojaških duhovnikov (duhovniki 1, 2., 3. klase s -5000, 4000 in 3000 dinarjev letne plače in vsemi dokladami kot oficir 1. 2. in 3. klase, postanejo po 5. duhovn. le tih 3. klase, po 10. letih 2. klase in po 15. duhovn. letih 1. klase. Duhovniki 1. ki. so v činu majorja 2. klase, duhovn. 2. klase v činu kapetana 1. klase in du-liovn. 3. klase v činu kapetana 2. klase. 6.) Zakon o mornariškem oddelku vojnem ministrstvu. 7.) Zakon o organizaciji oddelka za zrakoplovstvo v vojnem ministrstvu. 8.) Zakon o grunitni trupi. 9.) Zakon o prevodu administrativnih wjaških uradnikov v oficirje različnih strok. S tem izginjajo imena vojaških uradnikov bivše a.-o. vojske kakor regi-stratorji, oflcijali, nadkemisarji, provizo--ični oficirji Itd. Ti uradniki se zovejo sedaj intend., major, admin. kapetan Itd. 10.) Zakon o napredovanju moštva pri ■nornarici. 11.) Zakon o sprejemu zdravnikov, lekarnarjev in veterinarjev iz civilne služ-je v našo vojsko. 12.) Zakon o odpustitvi nesprejetih oltarjev bivše a.-o. vojske. a) Oni oficirji, kateri niso naši državljani in niso pristojni v naši kraljevini, ter niso ne Srbi, ne Hrvati in ne Slovenci :I1 sploh Slovani, se od vojnega ministra razrešijo vsake nadaljne obveznosti v vojski in oddajo njihovi oblasti, katera :ili bo instradirala v njihovo domovino jrez odškodnine. b) oni oficirji, kateri so naši državljani in niso prosili za sprejem v našo vojsko i!i pa da so prosili in potem zopet preklicali prošnjo, se smatrajo kakor da bi dali ostavko, ter se jih bo z naredbo vojnega ministra razrešilo od vsake službe kot oficirji ter se odpustijo brez odškodnine. Te oficirje more vojni minister po :ienu 23. zakona o ustroju vojske pozvati istočasno z onim pozivom vojaštva, kateri odgovarja njihovi starosti in jim Mcm odredi službe, ki odgovarjajo nji-vovim činom. c) oni oficirji, kateri so prosili za sprejem v našo vojsko in je bila prošnja od vojnega ministrstva odbita, se bodo upokojili. Tem oiicirjem in vojaškim uradnikom, ki Imajo 10 ali več službenih let, bo finančni minister pripoznal penzije po plači, katero so imeli v bivši a.-o. vojski in po sužbenih etih, katere so služili v a.-o. vojski, onim pa, ki nimajo 10 službenih let, se bode izplačevalo kot vzdrževalnl-no 30 odstotkov njihove sistematične plače. Odstavka a) in b) veljata tudi za črnogorske oficirje, ki so se Izkazali kot sovražniki naše države. celjski napredni dijaki nadejamo, da bo vsa javnost z navdušenjem prispeval^ bodisi v knjigah ali denarju in tako postala časten ustanovnik v našem lepem Prekmurju. Upamo, da bo ostala javnost sledila vzgledu krajev: Slovenjgradcc, Litija, Šoštanj, Nebenje, Polzela, Braslovče, Žalec itd, ki so se našemu klicu častno odzvali • Izgubila se je rjava listnica z večjo vsoto denaria in listinami od gostilno »Seidl* v Spodnji Šiški do Zgornje Šiške. Najditelj se prosi, da isto odda proti visoki nagradi na naslov, ki ga dobi u listin. zal. Gostje so podlegli čeprav so bili domačinom enakovreden protivnik. Plavanje: Dva nova svetovna rekorda: Dne 5. marca je pri plavalni tekmi plavalnega društva Ruhrort 1909 v Ruhr-ortu izboljšal Radomacher (Hellas, Mag-deburg) svetovni rekord v prsnem plavanju na 200 m na 2:50.4 in Dingeldv (Jungdeutschland, Darmstadt) rekord v bočnem plavanju na 100 m na 1:12. Dve Škotski moštvi lige prideta koncem pomladne sezije v Prago: «Spar-ta» si je pridobilo društvo »Celtic* iz Glasgovva, »Slavia* pa «F.C. Aberden*. »Celtic* je že leta 1906 igrala v Pragi, takrat proti »Sparti*. »F. C. Aberden* je bil v Pragi ž« leta 1911 in je ob tej priliki posetil tudi Krakov, Prerovo, Brno in Pardubice. Diplomati pri nogometni tekmi Nogometni tekmi, pri kateri je, kakor smo že poročali preteklo nedeljo praška »Sla-via* porazila poljskega prvaka »Craco-via* s 5:0, so med drugimi prisostvovali: angleški poslanik sir George Clerk, holandski poslanik M. van Verduvnen, kot zastopnik obolelega poljskega poslanika Iegacijski svetnik Bader, tajnik grof Morstin, poljski vojaški ataše polkovnik ^cilzvnski. osobje poljskega poslaništva in konzulata, zastopniki mesta Prage in Žižkova, poslanec Stribrnv itd. Bospo^r^e nesli = Žitne cene nazadujejo. Iz Novega Sada poročajo z dne 9. marca: Dočim se je včeraj tržila pšenica še po 2060 do 2100 kron, je danes padla na 2000 K. Oves se je tržil po 1320 K, koruza po 1450 do 1475 K, moka št. 0 po 26, otrobi po 1055 K. Ponudba živahna, povpraševanje po blagu slabo. Povpraševanje po delnicah Narodne banke SHS. Iz Beograda poročajo: Odkar se je zaznalo za zelo povoljno bilanco Narodne banke SHS, se je začelo živahno povpraševanje po njenih delnicah. za katere pred nedavnim časom m vladalo veliko zanimanje. = V trgovinski register 6ta se vpisali tvrdki: Dravogradska rafinerija mineralnega olja d. z o. z. s sedežem v Mari boru ter špedicijska in skladiščna d. d. v Mariboru. = Cena rožmarinovega olja v Dalmaciji V Dabnaciji zlasti na otočju raste mnogo rožmarina. S produkcijo olja iz rožmarina se pečajo poedinci kot cele zadruge. Odkar je bil uveden davek na olja, je prenehala vsaka trgovina z rož-marinovim oljem. Finannči minister je končno ta davek ukinil ter je od tega Boj za nemški pokaL V Hamburgu 6asa trgovina z rožmarinovim oljem po-e v nedeljo padla odločitev za nemški staia 70pc-t živahnejša. Eožmarinovo olj« _____________________V tek. __--1Q- Ar, 1 kron. pokal nemške nogometne zveze. V mi, ki ji je prisostvovalo 30.000 gledalcev, je zmagala z lahkoto Južna Nemčija proti Severni Nemčiji s 7:0 (1:0). Naval k tekmi je bil tako velik, da je morala ,PreJ 3U odstj invervenirati policija. se trži sedaj po 135 do 150 kron. _ Ažio na Italijansko uvozno carino znaša od 1. do 15. marca 292 odst. (po Sporf Sokolskl protest proti programu pariške olimpijade. Za olimpijske igre leta 1924 v Parizu se vodijo že sedaj obsežne priprave. Češko sokolstvo je protestiralo proti določenemu programu za gimnastični del olimpijade, pri katerem je hotelo sodelovati kot pri olimpijadi v Anversu leta 1920. Gimnastične propozi-cije so bile izdane brez sodelovanja tehničnega odbora mednarodne gimnastične zveze, ki je sklenila, da bo sodelovala le tedaj, ako se bodo vršile tekme po pravilniku za tekme mednarodne gimnastične federacije, v kateri so včlanjene skoraj vse evropske zveze, tako tudi češki in jugoslovanski sokolski savez. Določe- j Objave • Predavanje prof. tehnične visoke šole v Zagrebu, g. Vlad. Hlkulke. V soboto dne 11. marca t. 1. ob petih popoldne priredi društvo geometrov kraljevine Srbov, Borza Zagreb, devize: Berlin 110 — 120, Milan 1400 — 1430, Ncwyork (izplačilo) 280 — 0 (ček) 258 — 260, Pariz 2415 — 0. ček 0 — 2400, Praga 490 — 0, Švica 5600 — 5650, Dunaj 3.80 — 4.20, Budimpešta 36.50 — 37.50, Varšava 8 — 9; valute: dolarji 250 — 258, rublji 0 — 38, napole- Hrvatov in Slovcncev v Ljubljani v zbor- j ondorji 900 — 0, lire 1390 — 1410, nem-nicl univerze (deželni dvorec) o priliki! jke marke 120 — 130. glavne skupščine »Osrednjega društva I Banka za Primorje 705 — 740. geodetov* predavanje o »Agrarnih opera- j yrg0VS(ia obrtna banka 280 — 283, cijah na Hrvatskem in Slavoniji*. K pre- F.knmDtna banka 790 — 795. cijah davanju so vabljeni vsi, kateri se za stvar zanimajo. Narodne pesmi vseh treh plemen jugoslovanskega naroda Izvaja »Ljubljanski Zvon* v ponedeljek dne 13. t m. v »Uni-onu*. Z ozirom na zanimiv spored, ki z narodno pesmijo hoče proslaviti ujedinje-nje Srbov, Hrvatov in Slovencev upamo, da bo občinstvo zasedlo unionsko dvorano do zadnjega prostora. Vstopnice in besedilo pesmi prodaja trafika v Prešernovi ulici št 54. Glavna skupščina »Osrednjega drur štva geometrov kraljevine Srbov, Hrvato\ in Slovencev* v Ljubljani. O priliki glavne skupščine, katera se vrši v nedeljo dne 12 t m. ob desetih dopoldne v dvorani magistrata, je prijateljski sestanek, v soboto dne 11. marca ob osmih zvečer v srebrni dvorani hotela »Union*. Vabljeni so vsi tovariši, da se sestanka polno-številno udeležijo. Gostje dobrodošli! • Nova podružnica Kola jugoslovanskih sester. V nedeljo dne 12. marca se ustanovi podružnica Kola Jugoslovanskih sester za Selo-Moste pri Ljubljani. Ustanovni občni zbor se vrši v šoli Moste ab štirih popoldne. K obilni udeležbi ste vabljeni vsi, ki mislite dobro, tudi možje in mladina. — Pripravljalni odbor. • Društvo tobačnih trafikantov v Ljubljani sklicuje svoj redni občni zbor za dne 12. t. m. ob 2. uri popoldne v prostorih gostilne pri »Zlati Ribi*. Ker se bo na Istem razpravljalo o važnih zedevah, prosimo za obilno udeležbo. Eskomptna banka Jadranska banka 0 — 1100. Jugoslovenska banka 480 — 485. Ljubljanska kreditna banka 940 — 0. Slavenska banka 500 — 520. Praštediona 5475 — 5480. Rečka pučka banka 470 — 490. Slovenska eskomptna banka 640 — 0 Srpska banka 724 — 728. Dubrov. paropl. družba 5300 — 5350. Goranin 655 — 680. Narodna šumska industrija 540 — 5o5. Našlčka 490 — 505. Gutman 1480 — 1500. Slavonija 635 — 650. Union 2875 — 0. Ljubljanske strojne livarne 0 — 885. Trboveljska prem. družba 0 — lOoO. Beograd, devize: London 305, Parfc 580, Ženeva 1290, Milan 335. Praga 120 — 122, Dunaj 1.03 in pol — 1.04; valute: nemške marke 29. Curih: Berlin 2.07, Newyork 5.16, London 22.51, Pariz 46.37, Milan 26.22, PrasM 8.37, Budimpešta 0.66, Zagreb 1.80, Varšava 0.12, Dunai 0.07, avstrijske kron* 0.07 in pol. Berlin: Italija 1286.20 — 1288.80, London 1106.35 — 1108.65, Newyork 253.74 — 254.26, Pariz 2272.70 — 2277.30, Švica 4935.05 — 4944.95, Dunaj 3.48 — 3.5?, Praga 417.55 — 418.45, Budimpešta 31.<>i — 32.04, Zagreb 86 — 88, Sofija 169.55 — 169.95. Odgovorni urednik Vit. F. Jelene. Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra«. Ljublana, 10 marca 1922. Kraj opazovanja Ljubljana , Ljubljana Ljubljana i Zagreb . Beograd I >unaj . Praga . Inomost. ob 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tlak 7333 734-3 736-1 7694 7645 7662 752-5 Zračna temperatura 106 137 104 12 0 120 10-0 11-0 SniSS^^S oSaS Ine ^^ n8 orodiu. ki ne I V Liubliani barometer se poročilo Ljubljana 306 m nad morjem Veter Oblačno 0—10 Padavine mm jug. vzh. *« sev. zap. jug. zap. jug. vzh. jng n Solnce rzh&ia reč obl n več jasno oblačno M več jasno v ob 6 24 zaha 3-6 1 ja ob 17-58, V imenu vseh sorodnikov naznanjam žalostno vest, da je umrl danes dne 10. marca ob pol 3. uri zjutraj po kratki, težki bolezni, gospod Anton Kolenc, veletržec v Celju. Zasnival je večno, sladko spanje naš dobri, nepozabni pokojnik. Ohranite mu lep spomin vsi, ki ste ga poznali in radi imeli. Pogreb se vrši v nedeljo dne 12. t m. ob 16. uri iz hiše žalosti na okoliško ooko-pališče. V Celju, dne 10. marca 1922. Marija Kopušar. 647 Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celjn javlja s tem žalostno vest, da je njen prezaslužni predstojnik, gospod Anton Kolenc, veletržec v Celjn, danes dne 10. t. m. ob pol 3. uri zjutraj umrl. V pokojniku je izgubil naš zavod požrtvovalnega in zvestega sodelavca. Čast njegovemu spominu! V Celju, dne 10. marca 1922. Podružnico Ljubljanske kreditne banke v Celju. Kamnoseška industrijska drnžba v Celjn naznanja, da je danes po kratki bolezni preminul njen velezaslužni družbenik, gospod Anton Kolenc veletrgovec in indnstrijec v Celjn. 9 Vse svoje moči je posvečal delu in narodovemu blagru. Blag mu spomin! V Celjn, dne 10. marca 1922. m