Entered as Second-Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at Few York, K. Y., under the Act of Conoress of JHLlrch 3, 187». STEV. 258. NEW YORK, V SREDO, 2 NOVEMBRA 1904. LETNIK XL Pred yolitvami. Se vedno mir. NEKOLIKO STATISTIKE O IZIDU —o— BODOČIH .PREDSEDNIŠKIH NA MANDŽURSKEM BOJIŠČU ŠE VOLITVAH. Theodora Rooseveltu je zajamčenih nad 100 elektoralnih glasov veČine. ŠE ŠEST DNI. Kolikor- bolj se približuje osode-polni 8. i. )vember, v kteri dan mora vsak ameriški državljan izvršiti svojo j državljansko dolžnost, tembolj senašej ljudstvo zanima za volitve,;' Nagvečji in najuirledneji ter po- ! vsem neodvisni list "The New York Herald" je z velikimi stroški in mno- I giir> naporom končno dobil iz vseh krajev republike matančne podatke o dozdevneni izidu volitev, v kolikor posneti iz sedanjega mja za republikansko, >kratično stranko — ,'elta in Parkerja. edni list že danes po-izjavlja, da bode Roo-poraz.il svojega političnega protikandidata, sodnika Parkerja. Vse nase države oddajo 476 ele-ktoralnih glasov, tako, da jih mora oni, kteri hoče zmagati, dobiti najmanj 23 i). Po ''Ileraldovej'' statistiki, dobil bode republikanski kandidat Mr. Theodore Rooeevelt 257 elektoralnih glasov, in sicer v državah: California 10, Connecticut 7, Idaho 3, Illinois 27, Indiana 15, Iowa 13, Kansas 10, Maine 6, Massachusetts 16, Michigan 14, Minnesota 11, Nebraska 8 New Hampshire 4. New Jersey 12, North Dakota 4, Ohio 23, Oregon 4. Pennsylvania 34. Rhode Island 4, So. Dakota 4, Utah 3, Vermont 4, Washington 5, Wisconsin 13, Wyoming 3. skupaj 257 elektoralnih glasov. Demokrat je bodo pa dobili 159 elektoralnih glasov in sicer v državah • Alabama 11, Arkansas 9. Florida 5. Georgia 13, Kenntucky 13. Louisiana 9, Maryland 8, Mississippi 10, Missouri 18, North Carolina 9, Tennessee 12, Texas 18, Virginia 12, skupaj 159 elektoralnih glasov. Naslednje države so še sporne in se ne ve, bodo v njih zmagali republikanci ali demokrat je: Colorado 5. Delaware 3, Montana 3, Nevada 3, New York 39, Virginia 7 elektoralnih glasov. Toda tudi od teh glasov jo Rooseveltu jamčenili 18, čeravno ne prištevamo državo New York, ktera ima 39 glasov, ktera se bode izrekla brezdvomno za republikance. Slovenske novice. Kdor rojakov ve za naslov Frank Peterlina, Chicopee, Kans., naj mu nemudoma pove, da je njegova družina zadržana na Ellis Island, ker nema nič denarja, naj nam precej pošlje $20, ker toliko zahteva na Ellis Island. Fr. Sakser. — Tz Dowson, N. M ex., se nam poroča, da je v tamošnjih rovih ubilo rojaka Ivana Kekarja, iz radovljiškega okraja na Gorenjskem. V rovu je prišel v dotiko z električno žico. Komur je natančni naslov pokojnika na Slovenskem znan, naj sporoči ; njegovej smrti njegovemu bratu na Gorenjskem. — Iz Butte. Mont., se javlja, da je tamkaj v nekej gostilni ubil Slovenec Fran Vajs iz Črnomlja svojega ro jakt, Iv. Sajeviea. To se je zgodil' dne 18. oktobra. Vajs sra je s tak. silo udaril po davi, da je uro kasneje nmrl. Pokojni Sajevic ostavlja vdovo in leto dni staro hčerko. Beločopiči na delu. Waeo, Texas. 2. nov. Tukaj so aretirali Alberta Bettvsa, kteri je ob-dolžen, da je član beločepičev. Sodišče ga je obsodilo v dvoletno ječo. Priče so izpovedale, da je razpošiljal anonimna pretil na pisma, s kterimi je ukazoval zamoreem, ki so delali na raznih farmah, da morajo takoj pokrajino ostaviti, ako si hočejo rešiti življenje. Vsled početja beločepičev fto zamorci zelo vznemirjeni in mnogo jih je ostavilo tukajšnji kraj. Pogodba med Z jed. državami in Francijo. Washington, 2. nov. Državni tajnik Hay in francoski poslanik Juisserand sta danes podpisala pogodbo, ktera določa, da se eventuelne neprilike med Zjed. državami in Francijo poravnajo mirnim potom. Pogodba je po vsebini sliena onej, ktero sta skle- atti JBrawij* ift NI PRIŠLO DO BITKE. - MALI BOJI. — RUSI BODO KONCENTRIRALI V MAN-DŽURU 500,000 MOŽ. Pred Port Arthnrjem še vedno traja bitka in je še vedno brezvspešna. Streljiva in jestvin imajo v Port Arthnrjn v izobilju. BALTIŠKO BRODOVJE. Mukden, 2. nov. Položaj na bojišču je čuden. Najbrže nečejo niti Rusi niti Japonci pričeti z ofenzivo. Japonci grade utrdbe kakor da bi nameravali prezimiti na svojih sedanjih pozicijah. V petek po noči sta dva oddelka cozakov na obeh straneh reke Hun v smeri Naehantuna in Sandiapu re-koirnoscirala. Tudi japonske utrdbe pri Putilovem so Rusi ogledovali. Pri tem so streljali _ua Japonce in jih zelo razburili. Vreme je lepo in mrzlo. Povsodi je videti dim, ki prihaja iz vojaških taborov. Nekteri ruski častniki se vozijo po planjavi z avtomobili. Včeraj >e je vršila velika slavnost, kajti ge-leral Ivondratovie je bil odlikovan z križcem sv. Jurija za svoje zasluge v • asu od bitke pri Vafangu, do one pri Liaovangu. Njegova sibirska divizija je bila skoraj vedno v ognju. Petrograd, 2. nov. General Kuro-patkin javlja, da je zadnja noč mi-nola mirno. Predvčerajšnjim po noči so Rusi re-kognoseirali ob levem svojem krilu vse do južnega gorovja, od kjer so prepodili japonske pešce in konjieo. Tudi so Rusi pregnali Japonce iz vasi Futevnnduazi. Japonci so bežali v svoje vtrdbe na jugu. — Švadrona kozakov je napadla jedno japonsko baterijo. Ko so Rusi zvedeli stališče in število Japoncev, so se vrnili. Petrograd, 2. nov. Semkaj je dospel g-eneral Kaulbars, kteri bode Ku-ropatkir. r naslednik pri prve j man ilžurskej vojski. Ves dan se je posvetoval z generalnim štabom, da zamo-re tako proučiti vojno na podlagi tajnih bi-zojavk. General Kaulbars je star 60 let, toda čil in krepak. Njega ie sam Kuropatkin predlagal poveljnikom. Kaulbarsova vojska bode obstala iz 1., 10. in 17. evropskega kora ter dveh -ibirskili ter jednega strelskega kora. Druga vojska bode obstala iz S., 3. in 16. evropskega, potem jednega strelskega in dveh še ne določenih korov. Tretja vojska štela bode šest sibirskih korov, ktere bode vodil general Linjevič. Na ta način bode imela Rusija spo mladi nad pol milijona vojakov v Mandžuru. Petrograd, 2. nov. Semkaj je dospel iz Port Arthurja nek uradnik ta-rnoSnje luke, On naznanja, da imajo v mestu dovolj streljiva in jestvin. General Stoessel in vsi vojaki, so pre-nričani, da bodo zamogli v Port Ar-thurju še mnogo mesecev vztrajati. Vesti, da so nektere ruske vojne la-lije v luki poškodovale, so navadna laž. Tokio, 2. nov. Napadanje na Port Arthur, ktero se je pričelo dne 26. m, m., še veti no traja. Japonski pešci napadajo obupno, toda do sedaj še vedno brezvspešno. Na utrdbe na .rrieih Sungshu in Rilun streljajo Japonci iz velikih topov, kteri so napravili nekoliko škode, toda gričev še vedno ni mogoče zasesti. London, 2. nov. Mimsterstvo ino--tranih del naznanja, da so vse vesti > angležkej mobilizaciji neresnične. Predno je rusko brodovje ostavilo mesto Vigo na Španskem, dobil je ruski admiral navodila, po kterih naj -e ravna, da se tako na daljnem potu proti Iztoku iztngne poškodovancu. Štirje ruski častniki so ostali v Vigo. Pri Gibraltaru znano angležko vojno brodovje ni dobilo povelja mobilizirati. Z pisanjem nekterih angležkih listov, kteri pišejo proti Rusiji, je kralj zelo nezadovoljen. Petrograd, 1. nov. Tukajšnje časopisje se še vedno bavi z hullsko afero in povdarja, da Angliji ni zaupati. "Svjet" piše med drugim: "Ker so vso zadevo izročili posebni komisiji v svrho preiskave, še nikakor ne smemo 'misliti, da je afera z tem končana. Pripravljeni moramo biti na pričani, da je Anglija Japoncem obljubila baltiško brodovje ako že ne ustaviti, pa saj zadržati na njegovem potu proti Iztoku. Anglija si ne želi vojne, kajti bi se morala bojevati tudi z Francijo, pač pa se zanaša na svojo moč na morju, da tako neprestano vznemirja rusko brodovje, da obnovi hullsko afero itd. Zadržanje Anglije ne pomenja mnogo dobrega za Rusijo. London, 1. nov. Ministerstvo ino-stranih del je naznanilo dopisnikom "Ass. Presse", da se vrše anglo,ruske obravnave povoljno. Petrograd, 1. nov. Ruska vlada ne bode poslala svojega »zastopnika k preiskavi, ktero priredi anglija v Hullu o tamošnjej aferi. Nadalje je Rusija tudi sklenila, da se v Vigo na Španskem ne vrši preiskava. Vigo, Španska,, 1. nov. Včeraj sta od tukaj odpotovala dva ruska častnika v Madrid, kjer bodeta izročila ruskemu poslanjštvu natančen popis o dogodku v Severnem morju Trije na-daljni ruski častniki so odpotovali v Paris. Ruske vojne ladije ostanejo 15 dni v Vigo. Petrograd!, 1. nov. Admiraliteta naznanja, da je pri-ruskem brodovju sedem torpedovk, o kterih vseh se poroča, da so pri brodovju, tako, da so vesti, da bi Rusi pred HuJlom streljali na svoje torpedovke, navadna angležka laž. Ko se je pripetila afera v Severnem morju, so bile ruske torpedovke kacih 100 milj pred ostalim brodovjem. Gibraltar, 1. nov. Tukajšnja posadka mobilizira in topništvo je dobilo povelje nastaniti se na raznih baterijah na skalovju. Gibraltarsko brodovje dobilo je tudi povelje pripraviti se na vsako eventuelnost. Vsi častniki, kteri so bili na kopnem^ so se morali ukrcati. Vsled tacih priprav je ljudstvo vznemirjeno. Tudi brzo-strelne baterije so dobile včeraj potrebno možtvo. London. 1. nov. O senzacijonelnih vesteh iz Gibraltarja tukaj ni mogoče dobiti pojasnila. Pač pa krožijo tukaj vesti, da so med Rusijo in Anglijo nastala nova navskrižja. Vigo, 1. nov. Vse ruske vojne ladije so danes zjutraj ob S. uri od-plule proti jugu. Ruskim ladijam j2 nekaj časa sledila španska križarka ' Estremadura". Villagareia, Španska. 1. nov. Angležka križarka 'Bacrhanteje dospela danes semkaj. Angležka križarka "Doris" je dospela tudi v luko toda popoludne je zopet odplula. London, 1. nov. Tukajšnja vlada je dobila od svojega konzula v Vigo poročilo, da je rusko brodovje odpotovalo, radi česar so Angleži razžaljeni, ker jim Rusi niso uradoma naznanili svoj odhod. Poslanik Rusije pričakuje nadaljnih navodil od svoje vlade. Vendar pa vsled tega ni pričakovati resnih posledic. London, 1. nov. Ruski poslanik še ni dobil obvestila, da je rusko brodovje ostavilo Špansko, vendar pa upa, da v kratkem dobi tozadevno poročilo. London, 1. nov. Ruski poslanik, srrof Benkendorf, je bil danes popoludne v avdijenei pri kralju Edwardu da mu izroči neko poročilo carja Nikolaja. Kralj je poslanika izredno sprejel in izjavil, da je zelo zadovoljen vsled mirne poravnave hullske afere. London, 1. nov. Jutri popoludne se vrši kabinetna seja; tem povodom se bodo razpravljalo o anglo-ruskej zadevi. fRuski poslanik se je včeraj dalj časa posvetoval z ministerskim predsednikom Belfourom. Petrograd, 1. nov. General Saha-rov poroča, da je zadnja noč minola popolnoma mirno. Pričeli z delom. Boston, Mass., 1. nov. V predilnicah Nove Anglije, ktere imajo stalnih 10,000 delavcev in v kterih so delo omejili, oziroma z delom jx>polnoma prenehali, so pričeli včeraj zopet z delom. To je bilo mogoče storiti, ker je cena bombažu nekoliko pala in ker so postala naročila zelo velika. V Fall Riverju, kjer so tiskarne za bombaž zaprli koncem julija, pa še ne delajo in štrajkarjem, kterih je pa le še po-iovico v mestu, se zelo slabo godi. Z delom so pričeli v Augusti, Me., tvrd-ka Edwards Manufaetoring Co. s 10% znižanjem delavske plače j v Hope in Phoenix, R. L, tvrdka Hope Company v Providence, R. L, in razne druge tvrdke. Štrajkarj« so se povsodi zadovoljili s znižanjem plače. *T1TT/T^rp za brzoparnik dobiš za i K K I ktero družbo hočeš naj -ceneje in bodei najso-lidneje postrežen pri Fr. Sakserju, 109 Greenwich Str., New York, zato Sj E&amii tP gffl- »*} *© vaak ___• • ~ Protižidovski izgredi. r GOMELJT7, RUSIJA, PRIČELA SE JE SENZACIJONELNA OBRAVNAVA PROTI IZGREDNIKOM. 11 obtožencev. — Demonstracije niso bile naperjene proti čifntom, temveč proti kristijanom. JAVNA OBRAVNAVA. Gomelj, Rusija, 2. nov. Obravnava proti onim, kteri so baje odgovorni za prot i židovske izgrede, kteri so šs vršili v -septembru 1903, se počasu nadaljujejo. Sodišče irr opraviti z 11 obtoženci, doeim je 69 nadaljnih obtožencev pod varščino. Prič je bilo povabljenih 1101, toda prišlo jih je le 975. Priče skušajo dokazati, da so bili nemiri naperjeni proti kristijanom in ne proti Zidovom. Prve izgrede so vprizorili Židovi sami, da se tako osvetijo za dogodke v Kišenevu. Dva dni _kasneje so se pa kristijani osvetili Čifntom. Vlada je dokazala, da so bili židovi dobro organizirani in tudi oboroženi. Oni so se dogovorili glede signalov, imeli so svoje vodje in so kristjane izzivali s tem, da so kmete na ulicah psovali in jih pehali iz trotoarja na ulico. Izgredi dne 11. septembra so nastali vsled prepira med nekim gozdarjem in neko Židinjo. Slednja je pljunila gozdarju v obraz, na kar je slednji odgovoril s krepko zaušnico. Židovi, kteri so bili v bližini, so nato gozdarja pretepli. Nekteri kristijani so mu prišli na pomoč in tako je - astal splošen pretep. Zidovi so na dogovorjeno znamenje prišli iz sv<£jih hiš in pričeli napadati kristjane, ne glede na spol in starost. Jeden kmet je bil usmr-ten. Židovi so tudi na vojake metali kamenje in skozi okna streljali. Končno so vojaki napravili zopet mir. Dva dni kasneje prišlo je v mesto več železniških delavcev, da kaznujejo Židove. Delavce so pa vojaki ustavili na mostu. Židovi so se zbrali za vojaštvom in proklinjali kristjane, kteri so jim na isti način odgovarjali. Končno so se pričeli kamenjati. Nate je nekdo zaklical: "Židovi so umorili policaja!" in delavci so prekoračili most. Židje so pričeli streljati. Nato so zopet vojaki stopili med obe stranki in tako prepodili delavce v predmestje. Toda Židovi so delavcem sledili, na kar so vojaki Žide z bajoneti pregnali in zaprli vstop v židovski del mesta. Medtem so se pa delavci zopet zbrali v zunanjem delu mesta in pričeli pleniti. Oplenili so 250 židovskih hiš. Nemiri so trajali ves dan. Štrajk v papirnici. Berlin, N. H., 1. nov. Delavci tukajšnje papirnice, ki je last International Paper Comp. so pričeli štraj-kati, radi česar so tovarno zaprli. Štrajk a 600 delavcev. Umorila svojega soproga. Chicago, 111., 1. nov. Gospa strojnega izvedenca Josipa Get tie ja, kteri je prišel pred štirimi leti iz Washing-tona v Chicago, je svojega soproga v prepiru ustrelila. Po umori- je skušala tudi sebe usmrtiti, toda pri tem se je le lahko ranila. Imenovanja za prekopovo ozemlje. Panama, Panama, 1. nov. Governer Davis je imenoval za prekopovo ozemlje nove mavorje, sodnike, blagajnike in tajnike, Vsi novoimenovani uradniki so rojeni Panamčanje, izimši novega sodnika v Cristobalu. Imeno vanja so postala pravomočna z današnjim dnem. Seuor Santiago de la Guard ia imenovan je državnim tajnikom, mesto senor Aariasa, kteri je odstopil. Nadškof Elder umrl. Cincinnati, O., 1. nov. Včeraj je umrl nadškof William Henry Elder. Že več dni je bilo njegovo stanjetako, da ni bilo upanja, da bi še okreval. Pokojnik je bil rojen dne 22. marca 1819 v Baltimore, Md. Rojakom priporočam mojega zastopnika g. Janko Pleške, kateri bode obiskal rojrvke v Pennsylvaniji ter nabiral naročnike na "Glas Naroda". On je pooblaščen prejemati narečnino za "Glas Naroda" ter naroČila za knjiga, katere imam t zalogi, kaker ivdi za razne druge stvari. Iz inozemstva. PROTIŽIDOVSKI NEMIRI V KIJEVU. — BARONICA HER-VAY V LJUBNEM NA ŠTAJERSKEM OB -SOJENA. Sin nadvojvode Ernesta in sedanj i natakar oproščen. — Sv. pismo in Turčija. RAZNE. Ljubno, Štajerska, 2. nov. Obravnava prot J. baronici Hervay-Kirch-berg, vdovi pokojnega okrajnega glavarja v Murzzuschlagu, je končana. Sodišče je toženko obsodilo v štiri-mesečno ječo radi bigamije in goljufije. Budimpešta, 2. nov. Tukajšnje sodišče je oprosttilo barona Ernesta Wallburga^ sina pokojnega nadvojvode Ernesta, kteri je bil obdolžen ponarejanja listin. Wallburg je bil obdolžen kot sokrivec agenta Stau-dingerja. kteri je v Ljubljani iz krstnih izapdskov stolne cerkve iztrgal dva lista in tako naredil krstni list da je W allburg pravi sin imenovanega nad to j vode. Rim, 2. nov. Papež je že dva dni nekoliko bolan, tako, da ga mora obiskovati zdravnik dr. Lapponi. Papež ima revmatizem v nogah. Vse avdi-jence so odpovedane. Kljub temu je pa včeraj, ko je bil v Evropi praznik maševal. Napulj, 2. nov. Steber, kteri se je po zadnjem blt ivanju ognjenika Vezuva napravil ob odprtini, je danes padel v odprtino. Takoj na to se je pripetila razstrelba, tako, da se je vsa okolica stresla. Iz odprtine je prišel velik oblak pepela, kteri je pokril vso okolico. Rim, 2. nov. Ločitev Francije in vatikana je Turčiji zelo dohro došla. Sedao namerava Turčija vstanoviti pri vatikanu posebno poslaništvo. Lvov, avstr. Poljska, 2. nov. Tukajšnjemu listu "Slovo Polskie" se poroča nepotrjena vest, da so se v Kijevu, povodom mobilizacije rezervistov pripetili izdatni nemiri. V Bogo-slavu, Vaziljkovu in Kajnovu so iz-gredniki baje napadli židovske trgovine in hiše. Posredovati je moralo vojaštvo. Carigrad. 2. nov. Med tukajšnjim poslaništvom Zjed. držav in porto. prišlo je zopet do nesporazuma radi prepovedi, vsled ktere ameriška družba sv. pisma v Turčiji ne sme delovati. Ameriški zastopnik se je tozadevno večkrat posvetoval z velikim vezirjem, kteri je obljubil dati zadovoljstvo, kar se pa še vedno ni zgodilo. Agentje imenovane družbe ne morejo sedaj v Turčiji prodati niti jednega sv. pisma. Nekdo je v Trebi-zonte krošnjaril z sv. pismi po ulicah. toda policija ga je takoj prijela. — Morda bodo sedaj radi par knjig zopet poslali brodovje v Turčijo?! Koledar za lete 1905. se ie marljivo tiska in bode dokaj zanimiv ter imel veliko lepih slik, povestij in smešnic. .Cena mn bode 25c s pošto vred. To bode deseti letnik. Ako želi kdo naših trgovcev, gostilničarjev itd. dati oglas, naj to kmalu stori; cene so nizke in se Koledar vedno bolj raz-pečava, lani smo ga prodali nad 3000 komadov. Bančno poslopje se je podrlo. Memphis, Tenn., 1. nov PosTopje Continental Savings banke na Madison St., se je včeraj dopoludne podrlo Baje je bilo več osob vsmrtenih. Rešilno moštvo išče ponesrečence pol razvalinami. ZASTRUPLJEN JE Z GLIVAMI. Neki zdravnik ^ Baltimore je s skrajnim naporom rešil več osob, ktere so se zastrupile z uživanjem stru penih gljiv. Toda tudi nestrupene gljive so zelo težka jed in niso dobre za vsak želodec, kteri postane pa ta-kej jedi čestokrat bolan. Sploh po vsakej jedi se človek več ali manj čuti neudobnim. Ako pa želodec ni v redu čutite se lenim, in čestokrat imate v želodcu tudi bolečine. Trinerjevo ameriško grenko vino je jedino sredstvo, ktero ozdravi vsak želodec. Izdelano je iz čistega trtinega vina in grencih zelišč 1 v njem ni kemičnih primeskov in ne strupa. Ono hitro ozdravi vnet in bolan želodec in poveča tek ter prebavi janje. Dobro prebavi j an je je pa podlaga čiste in bogate krvi. Ako želodec redno ne deluje, ne morete obnoviti krvi. Radi tega tudi takozvani kri čistilci, kterim je primešano živo srebro, ne morejo napravljati nove kr\ i, ktera je pred vsem potrebna za vzdrževanje telesa. Trinerjevo ameriško grenko vino deluje direktno na želodec ter ga okrepča, tako, da za-more vsako jed prebavljati. Ono napravi ja novo kri. V lekarnah. Jos. Triner, 799 A NAZNANILO. Izseljencem,- kteri potujejo iz Hrvatske in Ogrske v New York, naznanjamo, da velja vožnja z regularnimi parniki TTambnrške parobredne družbe iz Hamburga do New Yerka le $10. Važno za iste, kteri nameravajo svojim sorodnikom ali znancem vozna listke poslati za potovanje v Ameriko« Za potnike, stanujoče na Hrvatskem in Ogrskem velja vožnja z brzo-parniki: Kaiser Wilhelm EL, Kaiser Wilhelm der Grosse, Kronprinz Wilhelm, iz Ljubljane preko Bremena do New Yorka $24.45. Z regularnimi parniki iz Ljubljana preko Bremena do New Yorka $19.45. Z regularnimi parniki iz Ljubljane preko Hamburga do New Yorka $16.80. Z finimi poštnimi parniki iz Ljubljane preko Anwerpena de New Yorka $18.45. Z francoskimi parniki iz Havre do New Yorka $10.00. Za potnike, stanujoče na Kranjskem, v Istriji, Dalmaciji, Srbiji ia sni in Hercegovini, velja vožnja z br-brzoparniki iz Ljubljane preko Bremena do New Yorka $33.95. Z regularnimi parniki iz Ljubljane preko Bremena do New Yorka $28.45. Z regularnimi parniki iz Ljubljane preko Hamburga do New Yorka $25.80. Z krasnimi postnimi parniki Ljubljane preko Antwerpena do New Yorka $27.45. Vežnje liatke je debiti pri FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York, 1778 St. Clair Street, Cleveland, O. Krmilni zrakoplav. TEŽAVNI PROBLEM KRMILNEGA ZRAKOPLAV A JE KONČNO VENDARLE REŠEN. St. Louis, Mo., 1. nov. Veliki problem glede krmilnega zrakoplava je rešen. Roy Knabenshoe iz Toleda, O., je včeraj na razstavnem prostoru v drugem vzletu s zrakoplovom, kterega je izdelal T. S. Baldwin iz Califor-nije in pri tem dosegel velik vspeh. Ko so odvezali sidra, se je zrakoplav hitro dvignil v višino 2000 čevljev in pri tem ostal v popolnej kontroli zra-koplavca, kteri je letal v poljubnej smeri. Veter, kakor tudi vreme je bilo za vzlet vgodno, nebo je jasno iti iz juga je vel ahek vetrič. Vzletu je prisostvovalo več tisoč ljudi. Ko je bil zrakoplav visoko v zraku, bilo je natančno videti, kako so se vetrovna kolesa na sprednjem delu zrakoplava vrtela, dočim je letel zrakoplav proti vetru. Ko je bil zrakoplav 25 minut v zraku in letal na vse strani, vrnil se je Knabenshoe s zrakoplovom na zemljo in sicer baš na oni prostor, iz kte-rega je odletel. Gledalci so prihiteli na lice mesta, Ivignili zrakoplavca na ramena in ga veselo nosil? naokrog. Danes bode Baldivinov zrakoplav zopet vzletel ter se tudi vdeiežil tekmovalnega poto-vanja v Washington, za ktero je razpisano $100,000 nagrade. Od smrti vstal. Omaha, Neb., 1. nov. V tukajšnjej mrtvašnici pripetil se je izreden slučaj. V mrtvašnici so se zbrali coroner Bisley in običajna mrtvaška Jury, da izreko uradno mnenje o nekem mrtvecu, — ko je slednji potegnil raz sebe mrtvaško platno, v ktero je bil zavit. Porotniki so prestrašeni odsko-čili, ko jih je mrtvec pričel začudene« gledati. Coroner je takoj pozval ne-cega izdravnika. Predmo je prišel zdravnik na li?e mesta, se je pa "mrtvec" zopet onex^estil in par ur na to definitivno umrl, dasiravno je zdravnik storil vse, da mu reši življenje. Pokojnika so dva dni preje našli nezavestnega na ulici. Kraj njega je ležala mala stekleniea, v kterej je bil brezdvomne itrup. Moža so prenesli v bolnico, kjer je prvič uimš tia ■ "GLAS NARODA" i4st slovenskih delavcev v Ameriki. Uradnik: Editor: ZMAGOSLAV VALJAVEC Lastnik: Publisher: F^ANK SAKSEH, 109 Greenwich Street, New Yosk City. Na leto velja list za Ameriko ... $3.00 " pol leta.............1.50 Xa Evropo, za vse leto ....... 4.50 « " " pol leta.......Z50 «* " " četrt leta......1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. "GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-VzemSi nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.001 Advertisement on agreement. 2a oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "Glas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. Telefoni 379« Cortland. Nase potrebe. Praktičen Američan zahteva za človeka v prvej vrsti kruh, obilo kruha, in potem, ako je mogoče, tudi debel kos Sunke na kruh — in vsakdo mora priznati, da je ta zahteva povsem opravičena. Nekteri zastopniki tega zelo pametnega stališča gredo pa še dalje in zahtevajo, da se preskrbi vsakemu sinu republike ne le dovoljna hrana, temveč tudi zdrava obleka in stanovanje, kakor tudi splošno potrebni poduk. Vsa sredstva države in občin morajo biti v to svrho na razpolago in še le potem, ko je vse to zagotovljeno, zamore se ostanek porabiti v svrho umetnosti Prav za prav se za umetnost ne sme ničesar izdati, kajti to je razkošnost, za katero država in občine ne smejo imeti denarja. Za take v navadnem življenju nepotrebne stvari naj se dobavi potrebni denar potom zasebnih prispevkov od strani onih, kteri se za umetnost zanimajo. Toda je li umetnost v resnici nekak luksus, kterega lahko pogrešamo? Smemo li umetnost toliko časa povsem prezirati, dokler ni rešeno vprašanje o — krompirju f Tisočletja, odkar so se ljudje na zemlji zarodili, je vse ono, kar je lepo imelo na nje velik vpljiv in j® njihova srca osrečilo in okrepilo ter jih povzdignilo iz jednoliČne vsakdanjosti do večnosti idealov. Oni, kteri ljudem odtegujejo umetnost z izgovorom da je ona luksus, kterega vsakdo lahko pogreša, je — saj po našem mnenju— ropar duš, kteri napada dostojanstvo človeštva. Človek ima nekak naraven nagon ter neoporekljivo pravo ne le zadostiti samo telesnim, temneč tudi duševnim potrebam, kajti vsakdo i nehote hrepeni po vsem, kar je lepo. Zajedno z komadičem kruha, kterega vživa. da tako vteši telesno lakoto, ter zajedno z komadom šunke, ktere mu filantropi omislijo, naj se mu dodeli tudi veselje vživati krasoto — kajti estetiČna potreba je ravno tolika, kakor telesna in človek se postara, ako se mu napolni le želodec, med tem, ko duša strada. To naj pomnijo pred vsem oni, kteri hocfcjo osrečiti naše ljudstvo in kterih bojni klic je le prosperiteta ali pa kalami-teta, Prišli bodo časi, v kterih ne bode več vladal dolar in ko tudi ne bodo vladali oni. koje je mogoče kupiti z dolarjem. Potem bodo pravi ljudski vodje skrbeli za to, da izposlujejo ljudstvu srečo ter ga o pro? te vseh zo-pernosti. kar bodo dosegli z tem, da ljudstvu ne dajo na razpolago le žitna skladišča, temveč da vteši jo tudi ljudsko žejo po vsem, kar je lepo. Sedaj grade oni, kteri so po bogastvu plemeniti našemu ljudstvu hipodrome in zabavne prostore, v kterih so dresi rani psi in ognjejedci. Toda svetišča čiste umetnosti še nimamo niti v največjem naših mest. Ameriške šole. Washington, 31. okt. Komisar z.' ljudsko vzgojo je objavil poročilo r ^ lah. Leta 1903 obiskovalo je naše šole 16,009.361 slušateljev, oziroma 20% vsega prebivalstva. Skupni izdatki za javni poduk so znašali $251,-457,625, oziroma $16,000,000 več, nego leto popreje. Od leta 1870 nadalje se je število možkih učiteljev nekolik« rsianj^aJo. Učitelji so dobivali povprečnih $49 na leto več plače, nego preje. Zasebne, oziroma verske šole, obiskovalo je le 1,093,876 otrok, ker slednje na kasnejše življenje mladega naraščaja slabo vplivajo. Število zamorskih otrok v 16 prejšnjih suženjskih državah in distriktu Columbia, je znašalo 1.578,632. Od L lb70 veljala je vzgoja zamorskih Otrok $130,000,000 Izvirna poročila iz Ljubljane. V Ljubljani, dne 17. okt. Deželni zbori nam podajejo žalostno sliko. Nikjer je dosezajo Slovenci pozitivnih vspehov. V deželnem zboru istrskem imajo večino Italijani, imajo torej moč, ktero izkoriščajo zase. Tu se pritožujejo hrvatski poslanci, da deželna uprava skrbi samo za one kraje, koder prebivajo Italijani, a da celo zanemarja hrvatske in slovenske okraje. Dežela napravlja n. pr. ceset samo tod, koder je to v korist Italijanom, a za nas se ni naj-manje ne briga. Na isti način se tudi postopa s podporami. Deležne so jih le italijanske občine. Pritožujejo se radi tega vrli hrvatski poslanci, ali te pritožbe nič ne pomagajo; Lahi vendar store, kar hočejo, ali vladi je to tudi prav. Naši poslanci zahtevajo, da se deželni kulturni svet razdvoji: v italijanskega in hrvatskega. Hrvatom in Slovencem, ustrojil naj bi so poseben oddelek, kteri naj bi uvaže-val in pospeševal naše potrebe. Ali vse to so le zahteve, to so le ideali, katerih me Ibodemo dosegli, dokler bodo v Istri Italijani naši gospodarji Isto težavno stališče imajo deželni poslanci slovenski v Gradcu. Novi deželni poslanec Ferdo Roš oglasil se je v deželnem zboru štajerskem in je govoril slovenski. Postopal je pravilno, saj je slovenščina deželni jezik, ker je dobra tretjina prebivalcev na Štajerskem slovenska. Ali Nemci so teptali to pravico, češ, da v deželnem zboru štajerskem velja le nemški jezik. Tako teptajo Nemci vse naše pravice in zahteve, t^ko da slovenski poslanci ne morejo ničesar doseči. Slovenci se posebno potegujejo za to, da bi se jim na Štajerskem ustanovile slovenske meščanske Šole. Pomislite, Slovenci na Štajerskem nimajo niti jedne meščanske šole! Potrebovali bi jih veČ, in sicer bi jih radi imeli v Žalcu, Ptuju, Ljutomeru, Trbovljah, in Slovenski Bistrici. Letos se je razpravljalo o tem, da se osnuje meščanska šola s slovenskim učnim jezikom v Žalcu. Deželni odbor štajerski je imel nalog, da to stvar pretehta in da potem stavi svoje predloge. Nedavno je poročal o tej stvari in kakšno je bilo to poročilo, to si lahko mislite. Deželni odbor štajerski je rekel, da se je "temeljito" bavil z ustanovitvijo slovenske meščanske šole v Žalcu, ali da se je prepričal, da take šole ni potreba! Sloveinci da ne potrebujejo takih šol in ako bi se jim taka šola dala, moraia bi biti nemška. To je nemška politika in zato pravimo, da v deželnih zastopih, v kterih so Slovenci v manjšini, ne bodo nikdar dosegli pozitivnih vspehov ker imajo proti sebi nemško večino in vlado. Nič bolje ni na Primorskem. Tu se zatira vse, kar je slovenskega, a v tem poslu tekmuje dežela z vlado. Koder ne more škodovati Slovencem deželna uprava, tam jim škoduje dr žava. To žalostno sliko na Primorskem nam je odkril goriški deželni poslane* dr. Tuma. Na Primorskem je 11 davčnih okrajev čisto slovenskih 1 okraj je slovensko-hrvatski, a okraji so slovensko - italijanski. Naravno bi bilo, da bi v teh davčnih okrajih bili uradniki Slovenci, torej ljudje, kateri znajo jezik prebivalstva Ali ravno (narobe je. Vsi uradniki so sami Italijani, a vsi ti državni uradniki so sovražniki slovenskega jezika in naroda Slovenski poslanci store svojo dolžnost; zahtevajo, da se v slovenskih okrajih nastavljajo le slovenski uradniki, ali to nič ne pomaga. Država stori, kar ona hoče, a Slovenci ne pridejo do svoje pravice. Goriški deželni zbor je italijanski. V njem imajo večino Italijani. Tudi tu se pritožujejo Slovenci, da deželna uprava zanemarja vse one kraje, koder stanujejo Slovenci in da prezira slovenske občine, kadar se oglašajo za ceste in podpore. Slovenski poslanci interpelulejo, stavijo predi Mre. prosijo, zahtevajo, a vedno brez vs-peha. Deželni odbor goriški je trd in se ne gane, vlada je še trša in tako se slovenski poslanci praznih rok vračajo domov. In če tudi zahtevajo take stvari, ktere so občekoristne, ne usli->ijo se. Tako zahtevajo, da se ustanovi v Gorici zavod, v kterem bi dobivali delavci pravni pouk in pravno zastopanje brezplačno v civilnih, kazenskih, političnih, finančnih in avtonomnih stvareh, kar je gotovo zelo pametna in koristna zahteva. Ali tudi iz tega ne bode nič, in sicer zato, ker bi od te naprave imeli najve^ koristi Slovenci, a Italijami hočejo, da se Slovencem ne pomaga. Goriški deželni zbor je torej za Slovence spak, kter'. zatira naše politično, narodno in gospodarsko življenje. Ni nam pravičen, in zato pravimo: bolje bi bilo, da bi ga ne bilo. V deželnem zboru kranjskem, to je v središču Slovenije, pa razsaja ob strukcija, od ktere me neha katoliška stranka, Tu bi se moglo kaj pozitiv nega za Slovence storiti, osobito na kulturnem in gospodarskem polju Ali tu je obsfcrukcija, ktera ne koristi nikomur, a škoduje vsi kranjski deželi. Pravijo, da se je tu vendar nekaj storilo in "doseglo", a kar m je doseglo, le priča, kako se sami malo | brigamo "za-se", za svoje pravice Širše slovensko občinstvo je namreč izvedelo, da deželna via3a za Kranjsko dopisuje deželnemu odboru za kranjsko le v nemškem jeziku. To bi pač ne smelo biti v slovenski deželi. Ali nihče se ni pritožil, nihče ni grajal deželne vlade, nihče ni zahteval, da mora vlada spoštovati slovenski jezik. Se le sedaj so se spomnili naši poslanci, da je treba odpraviti grdo krivico, ktera se je delala slovenskemu jeziku, in so jednodušno zahtevali da ima deželna vlada dopisovati deželnemu odboru v slovenskem jeziku Sicer bi se to moralo že zdavnaj zgoditi, ali vsekakor je prav, da se naši poslanci potezajo za pravice slovo", skega jezika in naroda. "Za prosveto naroda", to je novo geslo, s kterim nastopajo Slovenci in Hrvati. V istem času prodirajo v javnost glasovi, da se je treba brigati za narod, da ga treba preporoditi. V Zagrebu zboruje anketa, katera se bavi z vprašanjem narodne prosvetf, a v Ljubljani se snuje društvo "Aka demija" z istim namenom. Izprevideli so rodoljubi tu in tam. da je naš na rod duševno zanemarjen in da se inteligenca zanj premalo briga. Treba bode namreč stopiti nižje, v sredo prostega ljudstva ter poučevati nevedne in ukaželjne ljudi. Posameznik ne more tega storiti, ne more poto vati od mesta do mesta, od vasi do vasi, ker nima v to potnega lista. Za tako podjetje treba tvrdke društva. Zato je dobro, da se snujejo taka društva, katera bodo prirejala javna poučna predavanja in nosila prosveto v najširše narodne kroge. Kaj nam koristi znanost, ako jej ne napravimo odtokov na vse strani. Ves narod bodi deležen vsaj v nekoliki meri napredka in prosvete, katera je zastopana v slovenskem razumništvu. Z narodom je treba združeno delovati, a ne se ločiti od njega. Splošno znanost je treba popularizovati. (Konec prihodnjič.) NEZGODA NA ŽELEZNICI. 3 usmrteni, 12 ranjenih. Kansas City, Mo., 31. okt. Včeraj rano zjutraj je drugi del izletniškega vlaka št. 3 od Missouri Pacific železnice z vso silo zavozilpri Tiptonu, Mo. v 1. del vlaka. Oba dela vlaka sta vozila jeden z drugim z majhno razdaljo. Zadnji spalni voz 1. dela,vlaka je bil popolnoma Vazdejan. Tri osobe so bile pri tem usmrtene. d očim je 12 ranjenih. Skladišče se je podrlo. Buffalo, N. Y., 31. okt. Veliko žitno skladišče "Ontario", na Evan-sovem Slepu, se je včeraj iz nepoznanih vzrokov podrlo. Razvaline so padle v jezero. V skladišču je bilo 370,000 bušljev ječmena, kteri je tudi padel v vodo. Superintendent Chas. Bartholomy je bil nevarno ranjen. Škodo cenijo na $350,000 Skladišča je bilo staro 15 let. Indijanski napad. Phoenix, Arizona, 31. okt. V mi-nolej noči plesalo je nad 100 bojevnikov iz rodu Yaqui-Indijancev, svoj bojni ples krog trupla svoje žrtve. Usmrtili so namreč necega Američana tik meje med Zjed. državami in Mexico. Indijance sedaj zasleduje poročnik Mosterlickij z svojimi mehi-kanskimi konjeniki. Indijance so Mehikanci prepodili po kratkem boju iz njihovega skrivališča v nekem ca nonu blizu Magdalene. Blizu Agua Prieta našli so Indijanci necega ame • riškega zlatoiskalca, kterega so umorili in potem krog njega plesali svoje bojne plese. Vojaki jim slede in ari zonski governer je obljubil mehikan-skemu vojaštvu potrebno pomoč. Najbrže bodo ameriški vojaki ir. trdnjave Huachuca mobilizirali in po.žagali mehikanskim vojakom pri zasledovanju Indijancev. Mosterlick: i je dobil povelje, vse vjete Indijanec brez zaslišanja vstreliti. Indijanci so tudi ustrelili ameriškega ranc.herja Juan Condroa in njegovega sina bliz< Hermosillo. Mornarična — konjiča. Washington, 31. okt. Ono, kar je bilo dosedaj smešno in nemogoče, postalo je pri nas dejstvo. Knjiga neomejenih mogočnosti je postala zopet bolj polna, kajti dobili smo — mornarsko konjico. Oddelek vojne mornarice je odredil, da morajo naši mor narji v Mare-Island Navy yardu, kadar gredo na stražo in na inšpekcijo, jezditi. "Our Boys in Blue" se naravno norčujejo iz svojih tovarišev na konjih. What next* Naravno, — po gorska mornarica na konjih. OŽENITI SE ŽELI MLAD SLOVE-nec, poštenega in mirnega značaja. Po poklicu je rokodelec z stalno službo in dobro plačo. Rad bi vzel za tovarišico kako pridno in marljivo slovensko dekle od 20—28 let, ko j a naj bi znala tudi nekoliko nemško. — Resne ponudbe z sliko naj se izvolijo pošiljati pod P. J., Box 28, Jeannette, Pa. Tajnost zajamčena, slike m vrnejo nazaj.__(2^3 11) Slovensko katoliško AVSTRIJSKO DRUŠTVI V NEW YORKU, 31-33 Broadway, 4. floor, 5 ^ Daje nasvete na infor- ^ macije, posreduje brez- j \ plačno službe, ter deli v ^ ^ * C ^ j j potrebnih slučajih pod- 5 * S i pore- f t | ^ Pisarna odprta: od 9. ure tj ^ k L zjutraj do 5. ure popoludne iz-vzemši nedelj in praznikov. Mala poročila. — Rev. C. H. Hess, 65 let star duhoven v Wrightsville, Pa., je med prepovedjo v cerkvi umrl. — Ogenj v premogovem rovu Enterprise pri Shamokinu, Pa., kteri je divjal tri tedne, so pogasili. Škoda znaša $100,000. — V Jonesboro, Ga., je v stanovanju gospe W. F. Whitejeve nekdo streljal na bankarja S. H. Buchanana kteri je smrtno ranjen. Gospo White so zaprli, ker je sumljiva napada, toda ona trdi, da je Buchanan izvršil samomor. Krasni poštni parnik ZEELAND odpluje dne 5. novembra ob 10:30 uri iz New Torka v Antwerpen. Brzoparnik KAISER WILHELM PL odpluje dne 8. novembra ob 3:30 uri popoldne iz New Yorka v Bremen. Parnik AMSTERDAM odpluje dne 9. novembra ob 10. uri dopoldne iz New Yorka v Rotterdam. Francoski parnik na dva vijaka LA TOURAINE odpluje dne 10. novembra ob 10. uri odpoldne is New Yorka v Havre. Poštni parnik MOLTKE odpluje dne 10. novembra ob 10. tiri dopoludne iz New Yorka v Hamburg. Krasni poštni parnik FINLAND odpluje dne 12. novembra ob 10:30 uri dop. iz New Yorka v Antwerpen. Regularni parnik BREMEN odpluje dne 15. novembra opoldan iz New Corka v Bremen. Poštni parnik ROTTERDAM odpluje dne 16. novembra ob 10. uri dopoldne iz New Yorka v Rotterdam. Francoski brzoparnik LA LORRAINE odpluje dne 17. novembra ob 10. uri dopoldne iz New Yorka v Havre. Krasni poštni parnik VADERLAND odpluje dne 19. novembra ob 10:30 uri dor j. * s iz New Yorka v Antwerpen. Brzoparnik KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 22. novembra ob 10. uri dopoldne iz New Yorka v Bremen. Vožne listke za -v. -> zgoraj navedene parnike prodajam po tako nizki ceni: kakor parobrodne družbe same. Vsacega Slovenca in Hrvata, kteri mi naznani natančno prihod v New York, to je po kteri železnici in kedaj pride, ga čaka naš človek na kolodvoru m ga k nam pripelje tako tudi na parnik in ga vse to nič ne velja, to je velike vrednosti in ni iz oči spustiti nAko ste v zadregi, pojdite k telefonu, kteri se nahaja na vsaki želez-nični postaji in pokličite številko 3795 Cortlandt, ali angleško: thre> seven nine five Cortlandt, potem z nami po domače govorite in pridi eden po Vas, to velja zelo malo ii jt velike vrednosti FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York, 1778 St. Clair Street, Clevelamd, O. ROJAKI! Čast mi je naznaniti slavnemu ob iinstvu v Chicagi, HL, kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da se^ otvoril novo urejeni saloon pri „Triglavn" 617 So. Center Ave., blizu 19. dice, kjer točim pristno uležanr. „ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, naj bolj a vina in dišeče cigare, bo pri meni na razpolago. Nadalje j* vsakemu v zabavo na razpolago do bro urejeno keglišČe in igraln* miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonje nost rojakov, gledal bodem v prve; vrsti za točno in solidno postrežbo-Vsak potujoči Slovenec dobrodošel Končno priporočam ožjim rojakott da me blagovolijo večkrat počastiti s svojim obiskem! Mohor Mladič. 617 So. Center Aym blizo 19. al CHICAGO, UUL&TOIS SfK podp. društvo o!o-_ - ™ ^p-^t!, žen. Ako je človek br-h.ii lemore delati, in če ne dela nemore zaslužiti niti toliko, .o! i kur m a je potrebno za življenje, s čem pa more svo-itu, dragim, kateri so ostali v starem kraja pomagati ? - liadarje človek bolan — more so idmviti. Najhujše se mu pa godi, ko je bolan in svojo > tit-zen. neiskušenem zdravniku toži, namesto da se takoj »^rne na najbolšega zdravnika, kateri j amči z 6vojo uče-i<»;5tjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti. ^»to rojaki Slovenci kadar ste bolni ali fv' rebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi V Mm o Vaše dobro priporočamo, da se obrnete na najbol iega zdravnika v Ameriki, in to je : Of. Dr. E. C. COLLINS, iz vseučilišča v New Yorku, •n to zato, ker je 011 jedini zdravnik kateri jamči za popolno ozdravljanje vseh bolesti brez da Vas osebno pregleda, ker njemo zadostuje ako trio Vašo bolezen pismeno opišete. Citajte! Nekoliko najnovejših zahval skaterimf se naši rojaki zah 1 ;'uj-jo da so popolnoma ozdraveli. Dra^i gospod Profesor 1 " ' \ iitč e t k; moje bolezni hut mras meje stres-j, večkrat potem p huda vročina in bolela me je glava, noge i roke, napetost v trebuhu in nej'-pm mogu hodit. Imel sem 3 zdrav nike in nič mi nese megli po refill atizetil in magat. Potem se obrnem na Vas dr. ^ Ij^Irz^n želodca Collins in poslali ste mi 2 kratzdia- bolezni o zdrav le na. vila in zdaj sem popolnomn zdiav. 1B ka^lj »m gla-Toraj se Vam srčno zahvalim zato^^ O/ura^ijeua velko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar bolši zdravnik 11 celi Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na svetu živel. Maik Strali, 69 Arimont St. Massillon, O. Walnut Lake, Ark. M a f k ftuštin, Zdej jest Anton Stamfel Vam dam Maria Skušek, Box 37, vejdit da sem ozdravel in da sj po- Box 67, Soudan, Minn, polnoma čutim zdrav. Ko sem 2i Homfstead, Pa. Čel Vaša zdravila rabiti, takoj sem zdravel- Vsakem od mojeh roja-!f"V in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku. luton Staiuiel. "Prof. Collins jaintii za popolno ozdravljenje vseh bolesti! Kakor bolesti na plučah, prsih, želodca, čre-mh, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervozi.ost v glavi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, zlu to žilo (hemeroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje ias, tifus, lešaj, tečenje iz ušeš ali oči, gluhost, slepost, ra ka, hraste, garje in rane, šumenjev ušesih, ženske notranjo bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale branje in zunanje bolesti. Prof. Oollins je jedini ka ter; popolnoma ozdravi susico in sifilis kakor tudi vse Spoiske bolezni pri možkih in ženska!?, Ni bolnika, katerega nebi Prof. Collins naj si dede od katere spoiske bolezni zmiraj, ozdraviL Zato. ako bolujete na kateri bolezni smeraj, točno opiSito Isto v maternem jeriku in adresujte na * PROF. Dr. E. C. COLLINS, l-lO W. 34th St., NEW YORK. Prof. Collins Vam Ce poslati idrarila, po katerih se goto« popolnoma ozdravite in se bolezen gotovo nigdau več a* povrne. JnpslfMiska In*'*orporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik* JOHN KERŽlSNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. IL tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Miek. Blagajnik: IVAN GOV2E, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St, Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Mian. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th SL, Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4S24 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Miim. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajniki.: Geo. L. Brexich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošilja t ve naj se pošiljaje blagajniku: Ivan Govie P. O. Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Nevarnega tatu je aretirala ljubljanska policija dne 10. oktobra po-popoludne. Aretirala je v neki "gosti1-ni na Dunajski cesti 36-letnega Antona Buteka iz Ljubljane, pristojnega na Vrhniko. Butek je bil že osemkrat zaiadi tatvine kaznovan in Še le dne-5. avgusta odpuščen iz prisilne de lavuiee. Dolže ga, da je vlomil skozi oknu kuhinje zaselwiice Terezije Les-jak na Bregu št. 20. Izdali so ga od-tiski prstov na oknu. Nesreča. Iz Kočevja so prepeljali v ljubljansko bolnišnico Jurija Gled, ki je bil na ce^ti nevarno povožen. Poškodovanec je v bolnišnici umrl. Mrtvega so našli reveža Petra Ribiča v Studeli pri Mengšu. Ubili so fantje 37 let starega ko-čarjevega sina Antona Hlebca iz Ceš-njevka. Utonil je v Kokri nad hujanskim mostom voznik Kristijan Urh, 34 let star, oženjen, pristojen v občino Sv Katarina nad Tržičem. Ponesrečencu se je že nekaj dni bledlo. Dne 14. oktobra zjutraj je všel svojej /eni ter v blaznosti, iskajoč svoje konje, zašel v vodo. — Prepeljali so ga v tukajšnjo mrtvašnico. Nesreča. Pri neki stavb! se je v Klopicah, župnija Sv. Helena, podrl oder Antonii Smoletu, ki se je tako poškodoval, da so ga v soboto, dne 15. oktobra nezavestnega prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. Smole je dne IG. oktobra popoludne umrl. Mrtvo ko našli pri Dolgi Njivi, občina Trebnje, v vodi 401etno N. Sker-janec z Gorenjskega, ki je hodila z nekim sobnim slikarjem. Nesreča. V deželno bolnišnico v Ljubljani so v soboto, dne 15. oktobra pripeljali delavca Jožefa Wangarollo, ki si je pri zgradbi karavanske železnice zlomil Jevo nogo. desno roko in se tudi XXI životu mnočno poškodoval. Strašna nesreča. Iz Velike Doline st piše: V noči gd 10. na 11. oktobia zgodila se je v mokriškem gozdu Ga-brovica strašna nesreča. Vsled neprestanega deževja se je utrgal z visokega brega velik plaz zemlje z drevjem vred ter v nižavi zadel ob logarsko hišo. jo razdejal in zasul nesrečne prebivalce: logarja Jožefa Skutnika z ženo, 161etno Antonijo, llletno Ano Dietnega Poldeta, Gletno Angelo, triletno Lenko in šest mesecev staro Ne-žiko. Drugo jutro ni bilo druzega videti, kot velikanski tihi grob Skutno-vih, nad njimi še nekaj strehe. Malo dveletno dete je žalostno in jokajoče iskalo svojih domačih. Govori se, da je bilo to dete — hčere nezakonski otrok — hudo zaničevano; velika apečenost ?1 mu na životku pozna, in moralo je čisto samo na svislih v senu spati. In ravno tisti konec strehe, kjer je ono spalo, zasukal je plaz za 90 stopinj v stran in tako se je otrok rešil, dočim je spodaj vse pokončano. Vse se čudi rešitvi nedolžnega otroka. Naj omeinim še grozne povodnji po naraslem gorskem potoku Bregana. ki dere iz žuinberškega gorovja ter meji Kranjsko in Hrvatsko do izliva v Savo. Deroči valovi odnašajo manja pos.ojija, kolamice, lileve, Szpodje-dajo drevje, zasipavajo njive in travnike s peskom, obiskujejo tudi hiše in jo iiboge ljudi na piano in lvorišča, drvarnice, gnojile vse seboj, kar dosežejo, rugim celo deset veder sod vina je jK>sestnik vendar srečno vi Take povodnji najstarejši ljudje kaj ne ]x»mnij«>. Zopet je Ščurk pel in pil uklenjen vesel. Dne 15. oktobra je bilo v magistralne zaj>ore v Ljubljani privede- ieziku in ima namen zastopati hrvatske koristi v Pulju Ln v Istri, kterimi je bil jeden zasledovan v policijski tiralnici zaradi nastopa neke važni. Posebno pozornost so vzbudili po Karlovskem okraju štirje zelo tudi razgrajači, med kterimi je bil i udi neizogibni France Ščurk. Ker na stra/nikove opomine niso mirovali lapovedal jim je ta aretacijo. Dva dsednika pripravljalnega odbora je bil izvoljen dr. Amruš. Sotla je izstopila ter protizročila zelo mnogo škode, posebno okolu Klanjca. Ante Fabris nmrl. V Dubrovniku je umrl dne 14. oktobra urednik 'Dubrovnika", bivši profesor Ante Fabris. Profesuro ,je prostovoljno odložil ter se posvetil časništvu in politiki. V vsem svojem časnikarskem in političnem delovanju se je z navdušenjem zavzemal za slogo med Srbi in Hrvati. O-tem predmetu je govoril tudi na lanskem slovanskem časnikarskem shodu v Plznu, kateremu shodu je bil podpredsednik. BALKANSKE NOVICE. Belgrad, 16. okt. Sarafovov odbor je izrekel smrtno obsodbo nad dr. Go-djivcem v Belgradu, načelnikom raz-puščenega srbskega odbora, nadalje nad generalom Atanaekovičem, kapitanom Rafajlovičem in trgovcem Čelovičem. Carigrad, IG. okrt. V Brodu se je izvršil atentat nad ondotno eerkvijo. Napadalci so razsekali s sekirami vrata ter tudi streljali v ista. Duhovnika so v cerkvi ustrelili ter ga z noži razsekali. Kmeta Voljana in Koča so ustrelili pred cerkvijo. Du hovnikovo ženo so ustrelili in potem sežgali. Napad je izvršila neka bolgarska četa. RAZNOTEROSTI. Kretanje pamikov. V New York se dospeli: Kaiser Wilhelm II. 1. nov. iz Bremena z 15S8 pot. Friedrieh der Grosse 1. mena z 1739 pot. nov. iz Bre- pih kar 15 nočnih razgrajačev, med v hrvatskem, italijanskem in nemškem Dospeti imajo: Astoria iz Glasgowa. Mongolian iz Glasgowa. Kaiser Wilhelm H. iz Bremena. Friedrieh der Grosse iz Bremena. Gerty iz Trsta. Cedric iz Liverpoola. La Touraine iz Havre. Etruria iz Liverpoola. Pannonia iz Reke. Phoenicia iz Hamburga. Columbia iz Glasgowa. Laurentian iz Glasgova. Amsterdam iz Rotterdama. Friesland iz Antwerpena. Rotterdam iz Rotterdama. Odplnli se: Sla vonia 1. nov. v Reko. Statendam 2. nov. v Rotterdam. Baltic 2. nov. v Liverpool. . Odplnli bodo: La Savoie 3. nov. v Havre. Neckar 5. nov. v Genovo. Astoria 5. nov. v Glasgow. Philadelphia 5. nov. v Southampton. Zeeland 5. nov. v Antwerpen. Campania 5. nov. v Liverpool. Patricia 5. nov. v Hamburg. Ivaiser Wilhelm II. S. nov. v Bremen. Amsterdam 9. nov. v Rotterdam. Cedric 9. nov. v Liverpool. La Turaine 10. nov. v Havre. Friedrieh der Grosse 10. nov. v Bremen. Moltke 10. nov. v Hamburg. Mongolian 10. nov. v Glasgow. Etruria 12. nov. v Liverpool. Princess Irene 12. nov. v Genovo. Finland, 12. nov. v Antwerpen. Cenik: lcnjig, KATERE SO DOBITI V ZALOGI PRANK SAKSER-JA, 109 GREENWICH STREET, NEW YORK. MOLITVENE KNJIGE: |Dve čudapolni pravljici, 20c. ■ Izdajalca domovine, 20c. Skrbi za dušo, fino vezane $2.00. j Eno leto med Indijanci, 20c. Skrbi za dušo, šagrin vezane $1.50. j Čas je zlato, 30c. „ „ . QA .. ; Stezosledec, 20c. Sv. Rožni venec, SO ct. ! . ' . , . v. Bozicm darovi, 20c. Duhovni zaklad, platno, zlata obreza, prayljiCj 2Qc 80 centov. iNajdenček, 20c. Sv. Ura, platno, zlata obreza, 60 ct. Vstajenje, 20c. Sv. Ura, šagrin, zlata obreza $1.20 Sv. Ura, fino vezane, $1.80. Mali Zaklad, fino vezane, $1.80. Rajski glasovi, fino vezane, $1.5i. Otroška pobožnost, platno vezane, rn- deča obreza, 25 ct. V nebesa hečem priti, platno vezane; rudeČa obreza, 30 ct. Rajski glasovi, platno vezane, zlata obreza, 40 ct. Sveta Nebesa, zlata obreza, $1.20. Filoteja, zlata obreza, $1.20. Vrtec nebeški, zlata ebreza, 60c. Hirlanda, 20c. Knez Črni Jurij, 20c. 60 malih povesti, 20c. Vojska na Turškem, 40c. Repoštev, 20c. Radecki, 20c. Spominski listi, 2oc. Tiun Ling, 20c. Doma in na tuj em, 20c. Hildegarda, 20c. Darinka, 20e. Narodne pripovedke, I. in H. del, vsak 20c. Potovanje v Liliput, 20e. »i on Vrtomirov prstan, 20c. Sv. Srce Jezusove, zlata obreza, . . ov Hubad, pripovedke, L in II. del, vsak KU1Z. Za 109 krom avstr. veljave treba j« dati $20.55 in k temu Se 15 center za pestanine, ker mora biti dsaaraa jeii-Ljatev registrirana. T Braddeck, Pa., ia ekelici je aai zastepnik Mr. Isaac Magister, 1141 Kacket Ave. .»etičaik je yeehl&scea aa »ekiraaj« aareeaiae ia predaj« knjig, ter ga vsem rejakem Upi* pri POZOR, GODCI! Kdor želi imeti dobre harmonike v tri glase (tone) z trikratnimi Moll-basi in jekleno zmetjo (štimo), naj naznai svoj naslov podpisanemu. Da jem na v ako tozadevno vprašanj odgovor. Harmonike so ravnokar iz-gotovljene (domače delo); pojo zelo lepo in močno ter imajo posebno glasne in ubrane base. Cena harmonikam je $60. RANK DOLIN AR, 31 Lwwar Street, Cleveland, •hio. Roparji so umorili davkarja blizu Mijonise (Srbija) ter mu vzeli 12,000 dinarjev. Angležka eskadra v Trstu. V Trst je prispela angležka eskadra 12 vojnih ladij. Star samomorilec. Na Dunaju se je obesil Slletni vladni svetnik in vpokojeni profesor Pretner. Štrajk zdravnikov. V Jarnovu (Galicija) so zdravniki okrajne bolniške blagajne začeli štrajkati zaradi spora z bolniško vpravo. Minister — morilec. Bivši grški naučni minister Stais, ki je v dvoboju ustrelil poslanca Hadzi pet rosa, je obtožen umora ter sedi v preiskovalnem zaporu. Zagoneten umor. V Bolonji so našli v stanovanju stotnika Battiste ustreljenega vojaškega slugo. Stotni-kova žena trdi, da jo je sluga hotel posiliti, a ker se mu to ni posrečilo, se je sam ustrelil. Preiskava pa je dognala, da je vojak bil iz tuje roke ustreljen. Stotmikovo ženo so zap*li. dokler se umor ne pojasni. Japonske kaznilnice. Neki angležki časnikar opisuje zelo zanimivo svoj obisk v japonski kaznilnici. Tujec bi mislil, da je prišel v kako veselo industrijsko podjetje. Dvorišče je posuto s finim peskom, z gredicami pestrih cvetlic, vmes pa so klopi. V velikih, svetlih in zračnih delavnicah je življenje liki v panju, vse križem poje, se smeje in šali, tudi pazniki. Hrana je mnogo boljša, kakor jo imajo doma srednji stanovi. Najhujša kazen je brezdelnost. Mladi nepoboljšljiv« se obsodijo v tako kazen, da morajo cele dneve v dolgih vrstah na dvorišču sedeti ter se strogo nanje pazi, da se kdo ne gane ali si s čimur-koli proganja čas. Telesno in duševno | ' mrtvilo je za mladega kaznjenca najhujša kazen. ZABAVNE IN POUČNE KNJIGE. Spretna kuharica, SOc. Srečolovec, 20c. Štiri povesti, 20c. Slovenski šaljivec, I. in II. knjiga, vsaka 20c. Admiral Tegetthof, 20c. Spisovnik, 30c. Hedvika, 15c. Sveta noč, 15c. Benetska vedeževalka, 20c. Robinson, 50c. Princ Evgen, 20c. Godčevski katekizem, 15c. Skozi širno Indijo, 40c. Na indijskih otokih, 30c. Burska vojska, 30c. Sv. Notburga, 20c. Marjetica, 50c. Pravljice, 20c. Materina žrtev, 50c. Velika sanjska knjiga, 30c. Mala sanjska knjiga, 15c. Fran baron Trenk, 20c. Mala pesmarica, 30c. Miklova Zala, 30c. Mrtvi gostač, 20c. Mlinarjev Janez, 40c. Ciganova osveta, 20c. Slovensko-nemški slovar, 50c. Tisoč in ena noč, $6.50. Cvetke, 20c. Gozdovnik, I. in II. del, vsak 70c. Andrej Hofer, 20c. Cvetina borograjska, 30c. Božja pot na Bledn, 15c. Ave Marija, 10c. Razglednice Ljubljane, 3c. jedna. Razglednice božične, 3c. jedna. Razglednice "Narodna noša", 3c jedna. Lurške podobice, 5c. jedna. Izza mladih let, 40 c. Resnicoljub, 20c. Zbirka domačih zdravil, 60c. Hitri račun ar, 40c. Rodbinska sreča, 40c. Pavliha, 20c. Šaljivi Jaka, I. in IL del, jedna knji ga, 20c. Vseznalec, 20c. Izanami, 20c. Marija, hči polkova, 20c. Strelec, 20c. Krištof Kolumb, 20e. Jaromil, 20c. j t\uua La (io rojakom aainanjan HARMONIKE, ktere jaz izdelujem, t Waahingto aa patentirane za Ameriko. Delt }e izvrstno in solidno. Cene so zel«, oiake in sem prepričan, da bodi xijemalai in do voljni. Najtopleje se 'priporoča Joim Golob, J** Brtdff* BL po 20c. Naselnikova hče, 20c. V delu je rešitev, 30c. Leban, sto beril, 20c. Lažnjivi kljukec, 20c. Na preriji, 20c. Poslednji Mohikanec, 20c. Nikolaj Zrinjski, 20c. Mirko Poštenjakovič 20e. Pod turškim jarmom, 20c. Pri Vrbovčevem Grogi, 20c. S prestola namorišču, 20e. Cesar Maksimilijan I., cesar mehikan- ski, 20c. Sita, mala Sindostanka, 20c. Ženinova skrivnost, 25c. V zarji mladosti, 25c. Naš dom, I. do IV. zezek, po 20c. Stanley v Afriki, 20 c. Roparsko življenje, 20c. Z ognjem in mečem, št. 41 do 56, vse skupaj $2.50. Senilja, 15c. Sjisje 15c. Srbske narodne pesmi, 20c. Izlet v Carigrad, 20c. Veliki katekizem, 30c. Mali katekizem, 15c. Evangelij, 50c. Zgodbe sv. pisma, mala izdaja 30c. Zgodbe sv. pisma, velika izdaja, 50c. Četrto berilo za slovenske šole, 50c. Zbirka ljubimskih pisem, 30c. Mali vitez, v treh zvezkih, $3.50. Prešernove poezije, broširane, 50c. Prešernove poezije, vezane, 75c. Dimnik, slovensko-nemški besednjak, 90c. Prva nemška vadnica, 35c. Pregovori, 30c. Slovensko-nemški slovarček, 40c. Slovensko-angležki slovarček, 40e. Erazem Predjamski, 15c. May, Ery, 20c. Avstrijski junaki, 90c. Pravila dostojnosti, 20c. Naseljenci, 20c. Kako je zginil gozd, 20e. Šaljivi Slovenec, 90c. Stoletna pratika, 60c. Izidor, pobožni kmet, 25c. Hitri račnnar, 40c. Hirlanda, 20c. Bleiweiss, Slovenska kuharica, $1.80 Spisi v ljudskih šolah, 30c. Zemljevid Zjedinjenih držav, 25c. Zemljevid celega sveta, 25c. JOHN KRAGKER 1199 St. Clair St., Cleveland, 0 Ako hoČei dobro postrežbo z mesom in groceri]«, tako te obrni na Martin Geršiča, 30X-303 E. Northern Av., Pmeblo, Colo. Tadi naznanjam, da imam T zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike, šunke itd. Govorim v v»eb slovanskih jezikih. Priporočim se za obilni obisk. smm v m Priporoča rejakem »veja i«vr«ta* VINA, ktera T kakovorti aadkrUja-jeje m druga aaaeriika vina. Radeče viae (Ceacerd) predaja* M SOc galeae; bele (Catawba) p« 7®e galeae. _ NAJMANJŠE NAROČILO *A TIHO JB M GALON. MHNJEVEC, m kterega mm. im-portiral brinje iz Kranjskega, velja IS itekleaic flS.Ot. Brinjevec je aajbelj« mte, ker je žgane xa irti aa«a, k* kor dema ma Kranjskem. MfAl le ebOa JOHN KRACKEH 1199 8t. Clair St., Cleveland. MILIJONE goldinarjev je bila £e po Slovencih in Hrvatih poslanih po Fr. S alt ser ju, 109 Greenwich St., New York, y staro domovino, a nijeden cent se ni zgubil. To priporoča to tyrdko bolj nego debel« knjiga. V FRONTEN AO, KAN8., iaokeHci je mej ustepmik Mr. L e % 9 e 1 d Krnthitm. Imemovaai geeyed deluje že mnogo let s menoj ia eva vedne v najlepšem teghijn, aate ra rojakom teyle p 1 ip»1 njem Fr. Lepo urejena SLOVENSKA GOSTILNA ▼ Ely, Minn., v kteri vedno to&m Izvrstno ^t«, fino Tina in whiskey, prodajam tudi domače in lmnortirane smcd-ke. Dalje naznanjam rojakom, da pošiljam denarje v staro domovino in sem v iveai a g. Fr. Sakser-jem v New Torka; rojake tudi rad [KMtreiem v druži h sadevah gleda roŽnjih listkov, posebno ako kdo teli koga se a vaeti, ali potuje v ttam domovino. Z veleitovanjem ' TTAS OOTŽR. Telefon št. 59. GEORGE L. BROZICH, slovenski notar, Ely, Minnesota, se priporoča Slovencem v Ely in okolici za izvrševanje raznega notarskega posla, bodisi za Ameriko ali staro domovino. Izdelujem vsake vrste prepisna pisma, poroštva (bonde), polnomoči (Vollmacht) in vse druge v to stroko spadajoča dela Oskrbujem tudi zavarovalnino proti ognju ali na življenje v najboljših ameriških in inozem-j. skih družbah. Vsa pojasnila dajem •ni1 rojakom drage volje na zahtevo. [pj1 g5 -q- Tii Hte"k- j Milko Vogrin. Bpimk 4r. 8»SJBS (Nji) Četrta divizija je prekoračila dne 2. in 3. septembra Savo pri Brodu. V sledečih dveh dneh pa je že došel naš polk do mesta Doboja grofu Sza-paryju na pomoč. Ustali so namreč ondi njegove trume hudo nadlegovali. Prihod naše divizije je bil odločilen. Z novimi in čilimi močmi smo napadli nasprotnika. Hud boj se je vnel, in še le z mrakom vred so jo po-tegnoli uporniki v svoje brloge. A še tudi drugi dan so nas nadlegovali ustaši, ali naposled so se morali vendar umaknoti. Celo varni pa še nismo bili pred njimi. Po hostah in šu-mah bližnjih gora skrivala se je še marsiktera četa. Po dnevu bo počivali, a ko se je storila noč, pa bo se približali, vešči skrivnih potov, našim stražam ter jeli streljati na-nje. Ali veeje nevarnosti ni bilo sedaj več pričakovati. Ko smo tedaj v dveh dneh iztrebili cesto in oteli mestece Doboj, zavladala je velika navdušenost v naše j ■irumi. Vrste naše bo bile sicer redke — pogrešali smo čez štiri sto vojakov mrtvih in ranjenih — ali vstaake čete bile so večinoma pobite in razpršene. Vogrin in jaz sva bila v teh bojih kaj srečna. Švijrale so sicer kroglje nad nama in mimo naju, a zadela ni k sreči nobena. Osobito čudno se mi je pa zdelo, da ni bil ranjen Vogrin Zakaj on se je kakor navlašč izpo stavljal turškemu ognju. Navduše ^al je v prvih vrstah svoje vojake naj mu sledijo, bojujoč se sam po gum no in hrabro. Vogrin m ni bal smrti, on ni mislil na svojo ubogo mater doma, temveč on je iskal — smrt na krvavem bojišču. Ljutemu boju dne 0. novembra sle dila je temna noč. Ogromni oblaki se se proti večeru nakopičili na nebu Pričakovali smo hudo, deževno not pod prostim nebeškim obokom. Pre noČevali pa smo ob reki Bosni na iatej planjavi pred mestom Dobojem, kjei se je bil v jeseni malo da ne pred drema sto leti (1697) utaboril Evgen Sa-voyski, ko je vodil cesarske čet« proti mestu Sarajevu. Mesto Doboj je brojilo, predno je tja dosla avstrijska armada, okolu 1500 mohamedanskih prebivalcev. Se daj pa je bilo zapuščeno. Skoro vsi mohamedanci so ostavili mesto vsi od zadnjih bojev in naših zmag. Od na« pa je bila v njem le majhna posadka, in ta je stražila hrano in živež. A čuvati je morala tndi bolnišnico. Velika hiša kraj mesta na severnej strani bila je za bolnišnico pripravljena. Tu so bivali i ranjenci od pre jšnjih bojev, med njimi tudi nadporoč-nik Ben d a. Mnogo strahu so zadnje dni ondi prestali naši bolniki. Ta strah je sicer zdaj minol, ali celo varni še vendar niso bili vsaj ponoči ne pred vstaši. Zatorej so se Še straže pri bolnišnici vedno pomnoževale. vzlasti pa se je bilo to na večer po zadnjem boju zgodilo. Ravno to noč pa Bva prišla Vogrin in jaz s svojima oddelkoma na straže k bolnišnici. Videlo se je, da bode to žalosten večer in tužna noč. Kma\> ko se zmrači, jelo je že deževati. Temno je bilo kakor v rogu. Nama se je rdelo, kakor da bi se bila z ustaši zje-dinila noč v naše pogubljenje. Zapalivši velik ogenj pod milim nebom, grejeva se ob njem Tu sva si pripovedovala o preteklih časih, tj govorila o svojej domovini, znancih in prijateljih. Vogrin je bil sprva jako otožen in malobeseden. Še le ko sva se s čajem in žganjem okrepčala, jame tudi on prihajati bolj vesel in živahen. "Gelj prijatelji", izpregovori Vogrin. "Danes smo imeli hud dan, Bfli smo se krepko. Marsikdo je iz-dahnol svojo dušo. Po mnogem pa bodo žalovali mati in oče, žena in otroci. Marsikterega bode tudi objo-kavala nežna deklica, ali celo nesrečna — nevesta... Tudi jaz sem mislil, da ne pridem več živ iz boja, — a n&*al nisem, česar sem iskal 1!" Izgovorivši pa se zamisli globoko ter zre nepremično v plapolajoči ogenj. "Kaj pa si iskal, dragi Vogrin!" vprašam z milim glasom nato svojega tovariša. "Ako se ne motim, izpostavljal si se navlašč danes smrti. Le božjej previdnosti se imaš zahvaliti, da te ne objokujem zdaj — mrtvega.' "Boljša je smrt, ljubi moj, kot tako življenje, kakoršno je moje!" Govoreč pa si nasloni glavo v dlani in vzdibne globoko. Okolu naju pa zavlada potem mrtva tišina. Le ogenj je prasketal, in tam pa tam se straža oglaša straži, r-pohleven dež je rosil utrujeno zemljo Dolgo sem gledal svojega prijatelja ko je zrl tako čudno zamišljen v švi gajoči plamen, a naposled ga primen za roko, rekoč mu: "Dragi moj Milko! Že davnaj sem •poznal, da te teži nekaj na srcu. Ali nisem te hotel vprašati po tem. Nocoj pa si začel sam toži' i o svojem Zatorfy «ž osojsai praii U, moj ljubi prijatelj, da mi poveš, zakaj si vedno tako tih in otožen, zamišljen in sam s seboj nezadovoljen.' Po dolgem obotavljanju mi jame vendar razkrivati svoje srce. Pravil mi je, kaj je vse skusil zadnje mesece, povdarjajoč, koliko mora trpeti zavoljo svoje ljubezni do Olge in domovine. Govoril pa je o svojem uzo-ru tako nežno in s toliko udanostjo. da so segale njegove besede v globino moje duše. Nikdar nisem mislil, da čuti Vogrjnovo srce tako globoko in da prenaša on s toliko mirnostjo in zatajujoč samega sebe svoje gorje. A tresel sem se, ko mi jame Vogrin govoriti o svojem sovražniku, baronu Bendi. Oči so mu žarele kako*-ogenj, ki je plapolal pred menoj. Njegove pesti so se krčile, kakor da bi videl v meaii 3vojega tekmeca. Strah se me poloti in bal sem se že, da maščuje Vogrin v svojej razburjenosti in svetej jezi celo na meni, njegoveia prijatelju, nemilo svojo osodo. Spoznal sem iz strastnega vedenja, kakšno gorje še čaka njegovega nasprotnika, ako mu kdaj pride v maščevalne pesti. Vogrin je izpraznil svojo dušo in srce. Povedal mi je vse, kar ga je težilo. Stoprav zdaj se je čutil olajšanega. Z nikomur še ni do danes govoril o svojej nesreči in nemilej osodi. Nikomur ni hotel potožiti o svojih notranjih bojih. Iskal je smrti a še le potem, ko je ni našel, razkril je meni svojo ljubezen do Olge, neveste baronove, ter mi razodel neiz-brisljivi črt do Olginega ženina, svojega smrtnega sovražnika. Čudna pa je osoda Človeka, kterega preganja pošast maščevalne boginje. Kako blizo je že bila ona sedaj priti-rala Roberta — do maščevalnih rok Vogrinovih! Ali nobeden njiju ne čuti niti ne sluti, da ju lo2i le kratek pot, a temna noč!! (Dalje prihodnjič.) CUNARD LINE F>ARINIICI PLJUJEJO MED TRSTOM, REKOJNNEW Y0RK0M. PABNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKBIT PBOSTOB NA KROVU ZA ŠETANJE P0TXIK0V TRETJEGA RAZREDA. odplnje iz New Yorka dne 15. nov. 1904. odpluje iz New Yorka dne 29. nov. 1904. odpluje iz New Yorka dne 13. dec. 1904. ULTONIA, SLAVONIA in PANNONIA so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroja in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na da* pri mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in The Cunard Steamship CoSJ Ltd., 29 Broadway, New York. 126 State St., Boston. 67 Dearborn St., Chicago. PAIOIA DLTfllA SLAVONIA HIBI telefon kadar 3» kako psstajo v New York in ne veš kako priti k F m. Sakbbbjtj. Pokliči Storilk« 3795 Cortland in govori al o verniku Compagnie Generale Transatlantique. (Francoska parobrodna družba.) Gotovo znamenje. Ladijo na morju je zadel silen vihar. Spodaj v kajiti je ležal neki bolan potnik. Poslal je svojega sluga, naj gre pogledat na krov, da-li je morda za ladijo nevarnost, da se pogrezne. Sluga se je kmaio vrnil ves bled od strahu ter rekel: "Oh, gospod, izgubljeni smol Mornarji so izven sebe: proklinjajo in vpijejo, da morajo človeku lasje po koncu." — "Dobro, dobro", rekel je bolnik, "če je tako, potem zamoremo biti povsem mirni; sedaj ni nobene nevarnosti. Bog nas varuj le tedaj, ako pričro mornarji — moliti, potem smo gotovo izgubljeni!" SIDRO Pain Expeller kot najboljši lek zoper REUMATIZEM, POEOST1TICO, PODAGRO itd. in razne renmatične neprilike. gAflQi 2Bet. In 5Oct. v vseh IrttiMh ali pri P. Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. ! Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom se priporočam najtopleje ter naznanjam, da prodajam raznovrstne parobrodne listke, menjavam novce, ter odpošiljam denarje v staro domovino. Poatražba solidna in poštena. Z vel ©spoštovanjem BOŽO GOJZOVlC 625 Chestnut St., JOHNSTOWN, PA. INDIAN TURNIP LINIMENT je najboljše sredstvo in najkoristnejše zdravilo sedanjega časa. Prekosi vsako drugo zdravilo te vrste. Ozdravi revma-tizem, protin, bodljaje, otekline, zobobol, nev-ralgijo, bolečine v križu, kakor tudi izpahne-oje udov. To zdravilo se uporablja samo za zunanje bolezni. S tem zdravilom se mora mazati obolele ude. Cena steklenici s poštnino vred samo $I.SO, ako se naroči 6 steklenic, velja Pošilja se na vse kraje Zjed. držav in Canade. Poslati se mora denar naprej. Za uspeh se jamči. Način uporabe je na vsaki steklenici v slovenskem jeziku. Novo! Nič več sivih las! Najnovejša iznajdba leka proti izpadanju las in za okrepčanje lasnih živcev; rabi j en je tega zdravila da lasem prvotno barvo; to ni barva, kajti že po prvi po-skušnji se pokaže uspeh. To je Tonic, kteri preide v lasne korenine. Kdor na temu trpi, naj piše takoj po eno steklenico Excelsior Hair Tonic. Stane steklenica poštnine prosto $1.50, ako pa kedo vzame 6 steklenic, stane $6. Pošilja se le proti protiplačilu. Ta zdravila se dobe le pri: International Manufacturing Co., 305 East 85th St., New York, N. Y. Kdor želi natančnega pojasnila, naj pile v slovenskem jeziku na zgoraj omenjeno tvrdko. Priloži se naj 4 cente v TTmmlfh za odgovor. 1101ACSTRIACA LIE •vozi direktno iz New Yorka do Trsta ali Reke. Parnik odpluje 12. novembra ob 1. uri pop VOŽNJE CENE OD NEW YORKA. DO TRSTA ali REKE..............$20.50, ZAGREBA........................$22.15, KARLOVCA .....................$21.50, LJUBLJANE ...................$21.65. Parniki so napravljeni navlašč za potnike medkrovja in plujejo med TRSTOM, REKO in NEW YORKOM. Vse potrebščine so omi-slene po najnovšem kroju, električno luč in razne 'udobnosti za potnike. — Obrnite se na zastopnike te družbe, ali O. S- SicZhLSLxd. Sz> Co. generalni agentje, 31 Broadway, New York, IN. Y. Nižje podpisana priporo« ° čam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj......... SALOON 107-109 Greenwich Street, • • NEW YORK . . ▼ katsrem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke......... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobč.............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna.............. Za obilen poset se priporoča FRIDA VON* KROGE 107-109 Greenwich Street, New York. -J 89 E. Madison Street, TslcoTO S Chicago Slika predstavlja srebrno uro za gospode. 18 Sire Screw B navijak Cena uram: Nikel ura.......*.$ 6.00 Srebrna ura...... Screw navijak.....$12.00 Srebrnr "^ra...... z dvema pokrovima $13.00 Ako Želite aro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam: Cena ,,Fahys Cases Gold- field" jamčene 20 let: 16 Size 7 kamnov $15.00 16 " 15 " $18.00 18 " 7 " $14.00 18 " 15 " $17.00 6 Size ura za da*\n s kamnov........$14.00 Opomba: Vse ure sr. najboljše delo Elgin in Walthani ter jaoičenc glede kakovosti. Za obile naročbe se priporočam v DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMPSTA IN LJUBLJANE POŠTNI PARNIKI SO: "La Lorraine" na dva vijaka..................12,(XX) ton, 25,000 konjskih moči. "LaSavoie" " " " ..................12,000 " 25,000 " " "La Touraine" " " " ..................10,000 " 12,000 " " "L'Aquitaine" " " " ..................10,000 " 16,000 " " "La Bretagne"............................... 8,000 " 9,000 " " "La Champagne"............................. 8,000 " 9,000 " " "La. Gascogne"............................... 8,000 " 9,000 " " Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Paniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. url dopoludue iz prist* oiiča 5t. 42 North River, ob Morton St., New York: »LA SAVOIE *LA TOURAINE *LA LORRAINE La Gascogne •LA SAVOIE 3. nov. 1904. *LA TOURAINE 8. dec. 1904 10. uov. 1904. *LA LORRAINE 15. dec. 1904 17. nov. 1904 La Gascogne 22. dec. 1904. 24 nov. 1904 'LA SAVOIE 29. dgc. 1904 1. dec. 1904 La Champagne 5. jan. 1905. Parnik a z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Holland-America Line (HOLLAND-A HER I SKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošlo Zjedinje-ih držav