Lelo XIII
V.b. b.
Dunaj, dne 22. februarja 1933
Šf. 8
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom: »KOROŠKI SL0VENEC“. Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Politiilflo In gospodarska društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
SS
List ^politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev.
Stane četrtletno : 1 S 50 g ; celoletno : G S — g Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25.— ; celoletno: Din. 100.—
Dobre volje!
Tako čudno je v našem starem svetu. Čimbolj se človeštvo pogreza v bedo in pomanjkanje, tem neutešljivejša je njegova težnja po blagostanju in dobrobiti. Čim jasnejša postaja edina možnost rešitve iz obupa in katastrofe, tem kratkovidnejši postaja za njo svet.
Dobrobit, blagostanje človeštva! Za njo stremi Cerkev in njeno stremljenje vodi veliko spoznanje, da je ni telesne dobrobiti brez duhovne. Država ima le-to edino nalogo, da omogoči svojim državljanom čim največjo možnost, da dosežejo vsestransko blagostanje na zemlji. Vse stranke imajo na svojih praporih cilj dobrobiti ljudstva. Kdo bi odrekal komunistom ali socialdemokraciji dobre volje, da hočejo služiti ljudstvu; otroška bi bila trditev, da ne želi Landbund svojim kmetom le dobro! In kljub istemu cilju vseh ustanov in organizacij vidimo, da vlada med njimi ne-edinost in sovraštvo. Državo se hoče ločiti od cerkve, med političnimi organizacijami je nepremostljiv prepad, interesi delavskih organizacij trčijo ob interese razredne kmečke stranke, uradništvo bije krčevito borbo z drugimi stanovi. Odkod ves ta prepir in razdor in sovraštvo, ko je vendar enim in drugim in tretjim isti cilj? Zakaj se trga ubogi človeški rod, zakaj se oborožuje za novo svetovno vojno, ko si na drugi strani vendar želi miru in urejenih živi jenskih razmer?
Kaj je ljudska dobrobit? Kedaj resnično vlada v narodu blagostanje? V tem vprašanju gredo odgovori narazen in pokažejo vso raztrganost človeške družbe in njene miselnosti. Narodi v svetu mislijo, da jim je trajno dobro tedaj, če so se sami prikopali in si priborili blagostanje, varnost. Hitler vidi dobrobit nemškega naroda v tem, da vzbudi v njem stari nacionalni duh in z njim pribori Nemčiji izgubljeno ozemlje in izgubljeni ugled. Deutsch-land iiber alles! Svetovni britanski imperij če služiti le svoji lastni koristi in po tej uravnava svojo svetovno politiko in svoje odnošaje do drugih držav. In v bistvu ni prav nič drugače drugod v svetu. Narodi pozabljajo, da jim je dobrobit zagotovljena le tedaj, če je je deležen ves ostali svet. Nemška veleindustrija trpi danas zato, ker hoče vlada rešiti nemškega kmeta in zapira svoje meje pred vzhodnoevropskimi kmetijskimi pridelki, ameriški farmarji obupavajo, ker se je ostali svet zaprl pred amerikanskimi industrijskimi izdelki, avstrijsko delavstvo gre vedno težjim časom nasproti, ker hočejo države naokrog omiliti brezposelnost svojih delavskih vrst. Tako vstane slika sveta kot enega velikega telesa: bolezen enega uda je bolezen celega telesa. In premagaš jo šele tedaj, če zdraviš celo telo.
Kako je v državi? Socialisti vidijo blagostanje države v tem, da ga omogočijo delavskemu stanu — češ, delavec je največji kon-zument na trgu. Landbund vidi rešitev edino v tem, da zagotovi nekaterim večjim kmetom obstoj, pri tem pa prezre, da spada k kmečkemu stanu tudi mali kmet in kmetijski posel. Oba, socialdemokrat in landbundovec pozabljata, da v državi še ni nikakega blagostanja, če gre dobro delavcu in nekaterim večjim kmetom. Danes se oba krčevito trudita, da bi se prilagodila položaju in to se jima posreči šele, ko se odrečeta svojemu ozkemu razrednemu gledanju. Potem seve socialdemokracija ni več socialdemokracija ih Landbund ne več Landbund. Naši dnevi učijo, da velja za mednarodno in državno življenje te en sam vidik: vidik splošnosti, celote. Svet
se bo zamogel rešiti šele, če se oprosti svojega ozkega sebičnega gledanja, države bodo uspevale le tedaj, ko jih bo v njihovih notranje-in zunanjepolitičnih, v gospodarskih in kul-turno-političnih vprašanjih vodila misel celote, splošnosti. S tem pa še nikakor ni rečeno, da je vidik celote istoveten z vidikom večine. Splošna korist ni vedno korist večine, narodu ni vedno dobro, če je njegovi večini dobro. Naravnost klasičen primer (današnje kratko- | vidnosti) nam nudi Landbund v naši deželi s svojim stališčem glede kmetijske bolniške blagajne. Da oprosti trenutno svoje velike kmete soc. bremen in njihovih zaostankov, se izjavlja proti soc. zavarovanju: pri tem pa pozablja, da je ugodnost zavarovanja še edino, kar danes drži posla na kmetiji in mu zabra-njuje, da se ne pridruži brezposelni armadi; pri tem pozablja, da bodo njegovi kmetje brez zavarovanja prisiljeni, da sami nosijo vse stroške zdravljenja svojih poslov. Pri tem pozablja, da sedanji posli davno niso več posli zadnjega desetletja. Na dlani je njegova tozadevna kratkovidnost, a bi trenutni uspeh bil daleko nadkriljen po sledečih posledicah. Pa komisarju je lahko, ker stoji za njim ves deželni in državni aparat.
Najtežje je danes stališče onih delavcev za ljudsko dobrobit, ki nimajo nobene zaslombe v kakem deželnem ali državnem aparatu. Delavcev, ki se imajo čestokrat boriti z ljudstvom, ki se v svoji,. kratkovidnosti rajši predaja ev. trenutnim uspehom kot da bi sledilo svojim resničnim voditeljem, katerim je njegova dobrobit in blagostanje najbolj pri srcu. Težko je tem delavcem ker so navezani ;
Z zadnji številki smo poročali na istem mestu o fašističnih naklepih proti evropskemu miru. Proti temnim načrtom evropskega fašizma se je dvignil odpor ostalih držav. Te dni je mednarodno javnost presenetila vest o ustanovitvi obdonavskega bloka, ki predstavlja prvi odgovor fašističnim nameram.
Dne 16. februarja so sklenili zunanji ministri male antante — Jugoslavije, Rumunlje in Čehoslovaške — novo meddržavno oogod-bo* po kateri se pretvori mala antanta na zunaj v eno samo politično enoto z enotnimi smernicami za nastopanje napram drugim državam. Te države bodo odslej nastopale v zboru narodov kot ena sama velesila. Nova mala antanta ima svoj Stalni svet, ki ga sestavljajo zunanji ministri, in svoje stalno tajništvo pri Zvezi narodov. Države so se obvezale, da nastopijo v enotnem zunanjepolitičnem načrtu. Obenem so se položili temelji zbližanju držav na gospodarskem polju. Tako stoji danes mala antanta v svetu ne več kot rahla zveza treh poedinih držav, marveč kot ena sama velesila od Krkonošev do Črnega morja in Adrije, kot velesila s 50 milijoni prebivalcev.
Vest o sklenitvi tega pakta med državami male antante je našla v Evropi veliko odmeva. Države, katerim je ohranitev miru v Evropi potreba in interes, so novo pogodbo prisrčno pozdravile. Francozi jo smatrajo za korak naprej k rešitvi zamotanega srednjeevropskega vprašanja, katerega končno rešitev predstavlja zveza vseh podonavskih držav. Angleži pričakujejo od nove pogodbe utrdi-
lo sedaj še polovico Kalhreiner-ja. To da potem mehkobo, fin, voljen okus, ki ga Avstrijci tako ljubijo.
In poleg tega je poceni.	22
zgolj na dobro voljo svojega ljudstva, ki jih kljub njihovemu iskrenemu dobrohotenju lahko prezre, zavrne in smeši. Pozno spozna čestokrat ljudstvo dobro voljo svojih najboljših sinov in njihov posel je dostikrat skrajno nehvaležen. Nehvaležen posebno v dnevih, ko nam je treba svarila in opominov, da ne zajadramo v kratkovidnost in slepoto.
tev evropskega mednarodnega položaja. Poljaki so trenutno neodločeni in bodo, čim se pokažejo prvi sadovi nove trozveze, vsekakor stavljeni pred vprašanje svojega vstopa v novo Malo antanto. V državah, ki se izjavljajo proti mirovnim pogodbam in proti sedanjemu položaju v Evropi, je nova vest vzbudila veliko vznemirjenje. Italijani in Madžari smatrajo pogodbo kot novo orožje proti sebi in svojim podonavskim načrtom. Nemško stališče je nejasno, čuti je kvečjemu dvome o koristnosti sklenjenega pakta.
Preureditev male antante je postala potrebna, ko je Francija začela prepuščati srednjeevropske države njihovi usodi. To slabost Francije so začele izrabljati države, katerim je bilo mnogo na tem, da izpodrinejo francoski vpliv v podonavskih državah in na njegovo mesto stavijo svojega ter izvedejo svoj podonavski načrt. Zunanji ministri male antante so po sklepu nove pogodbe izjavili, da jih je pri sklenitvi vodil edini namen, da ohranijo v Evropi ljubi mir in da se zoperstavijo vsem njegovim rušilcem.
Izgledi so, da sc pridružijo tem trem drža^ vam sedaj še druge. Pogodba ustvarja možnost, da se pridružijo vse sosednje države: Avstrija, Madžarska, Poljska, Bolgarija. Vprašanje vstopa Madžarske je rešepo že vnaprej, ker se postavljajo Madžari brezpogojno na italijansko stališče. Tudi v naši državi ie čutiti močno gibanje v prilog fašistom in podpira ga novi položaj v Nemčiji. Kot že desetietie stoji naša država danes ponovno pred vpra-
Prvi sad fašističnih naklepov.
Mala antanta — ena država v zboru narodov! — Jugoslavija, Rumunija in Čehoslo-
vaška proti rušilcem miru.
šanjetn odločitve za ali proti slovanskim sosedam na severu in jugovzhodu. Politika neurejenih odnošajev in navidezne nepristranosti je rodila le škodljive posledice za državno edinost in narodno gospodarstvo.
Velik korak naprej bo, čim se pridružita ustvarjeni trozvezi Bolgarija in Poljska. Položaj Poljske močno sliči položaju ostalih slovanskih držav v srednji Evropi: njene državne meje so ogrožene po hitlerjanstvu. Z Ru-munijo je poljska republika zvezana s prijateljsko pogodbo, njeni odnošaji do Čehoslo-vaške postajajo vedno iskrenejši. Združitev teh petih držav bi bilo iskreno želeti v interesu preprečitve vsake nove vojne v Evropi.
Dollfuss pred ostavko.
Notranjepolitična kriza naše države.
Vedno bolj so očitna znamenja, da se pripravlja v naši državi sprememba dosedanje vlade in njenih članov. liirtenberška zadeva utihotapljenega orožja je postavila našo državo v čudno luč. Francija in Anglija sta začetkom tega tedna predložili naši vladi ultimatum, da vrne orožje Italiji tekom dveh tednov. Z zadevo se bavi ta četrtek ministrski svet in nikakor ni izključeno, da bodo socialdemokrati. ki so zaradi utihotapljenega orožja že enkrat nastopili, tokrat izzvali vladno krizo. V parlamentarnih krogih in v javnosti je povzročila nezadovoljnost tudi zahteva avstrijskega delegata v Ženevi do svobodne oborožitve in obvezne vojske. Francija podpira svoj ultimatum, češ da sicer nikakor ni pripravljena izplačati že odobrenega lozanskega posojila Avstriji.
Državni proračun je bil od državnega zbora sprejet od tako malenkostne večine, da je bilo čuti predstoječo vladno krizo. Padec vlade se je preprečilo le, ker sta bila zaradi bolezni odsotna dva ministra.
Listi ugibajo o Dollfussovem nasledniku. Največkrat se imenuje kot bodočega moža močne roke prosvetnega ministra dr. Rinte-!en-a, ki naj izvede prihodnje volitve. Soc. demokrati upajo, da se jih pri sestavi nove vlade pritegne k sodelovanju.
Katoličani v rajhu svarijo. Glasilo katoliškega centruma ..Germania14 prinaša proglas berlinske katoliške zveze, v katerem zveza opozarja na bodoče politične dogodke. V proglasu beremo med drugim tole: Kar se je zgodilo od sredine preteklega leta v Nemčiji, predstavlja narodno zlo in propast, ki grozi, da uniči narodno blagostanje in pravno zavest državljanov. Trpljenje socialnih slojev posta-
II	PODLISTEK	j
Karel Širok:
Slepi slavčki.
(Konec.)
3.
Pomlad je že prihajala v deželo, ko se je povrnil Janezek iz bolnišnice domov. Bil je popolnoma slep.
Ko so ga pripeljali v domačo hišo, je glasno zajokal, „Oče. oče! Črna tema je okrog mene! Nikoli več vas ne bom videl, nikoli več ...! Tudi Jurčka ne bom več videl ne drugih tovarišev, nobenega ne bom več videl...!“
„Nič ne jokaj, Janezek! Tudi najbridkejše solze ti ne morejo pomagati...“
..Olajšajo mi žalostno srce! Oče, moje srce ni okamenelo, nikoli ne okameni...!“
„Kaj govoriš, sinko? Ne razumem! Potolaži se! Nič ne bodi žalosten! Ljubili te bomo vsi, Janezek, stokrat bolj te bomo ljubili! Vedno bomo pri tebi, da nas boš slišal, in vse storimo, kar boš želel!44
»Peljite me ven, oče, pred hišo me peljite, da me obsije, da me ogreje prijetno pomladansko solnceJ44
Oče je odpeljal Janezka pred hišo in ga je posedel na nizko klopico.
»Kako prijetno greje solnce! Tudi ptički se ga veselijo. Nekateri se že oglašajo, oče! Tudi siničko slišim cicifujčkatl. — O, blagor ptičicam, ki vidijo polje in hosto in cvetje in
ja vedno hujše in na dnevnem redu so uboji in sovraštvo. Tako je današnje stanje v Nemčiji. Smatramo kot greh, ki je izvršen nad edinstvom naroda, ker danes preglasujejo za izdajalce može, ki so prelivali svojo kri za domovino in ki ne morejo pristati na današnji nezdrav in nepravilen razvoj razmer v Nemčiji. Na desni stojijo oni, ki vodijo borbo proti marksistom, levi marksisti gredo v dve smeri, ki silita v nevarno fronto. Kakšen bo konec? Danes vstaja fronta proti fronti in Nemčija postaja vedno bolj zrela za strašno državljansko vojno.
Kaj prinese Nemčiji 5. marec? Dan volitev se bliža. Hitler se trudi, da dobi v roke vsa agitacijska sredstva in na drugi strani skuša onemogočiti volilno agitacijo svojih nasprotnikov. Tiskovna svoboda je popolnoma udušena, opozicijski listi si v strahu pred cenzuro ne upajo več napadati sedanje vlade. Glavni soc. dem. listi so ustavljeni za cel mesec februar. A tudi katoliškim centrumašem se ne godi nič bolje. »Oblast ima sedaj Hitler44, je odgovor na proteste opozicije. Vladne stranke nastopijo v dveh blokih: v narodno-socialističnem in v „Schwarz-Weiss-Rot-bloku nemških nacionalcev. Zadnji je ponudil mesto nosilca svoje liste feldmaršalu Macken-senu, ki ga bo najbrže sprejel. Izid bo najbrže prinesel absolutno večino sedanjih vladnih strank, močan porast komunistov in morda tudi soc. demokracije.
Začetek vojne na daljnem vzhodu. Ženeva je obsodila japonsko stališče in zahtevala, da ima postati sedanja mandžurska država zopet kitajska provinca. Japonska se pa ženevsko sodbo ne ozira in je stavila v teh dneh na Kitajsko ultimatum, naj odstrani svoje čete iz džeholske pokrajine, ker ogrožajo mandžur-sko državo. Kitajska izjavlja, da na to zahtevo ne bo niti odgovorila, ampak hoče braniti svojo zemljo z vsemi svojimi vojaškimi silami. Tako se bo dosedanji spor razvil v pravo vojno, katera ima nedogledne posledice in bi se celo znala raztegniti na ves svet. Z vojsko bodo ogroženi predvsem amerikanski in ruski interesi, a tudi interesi evropskih velesil v Aziji. Azija je nemirna in tiha revolucionarna misel tli v azijskem rodu že par let. Japonska zagovarja svoj vojaški pohod v Kitaj, da se ubrani spričo notranjega razpada Kitajske nevarnosti ruskega boljševizma.
Ostale novice zadnjega tedna: Na amer. predsednika Roosevelta je bil izvršen atentat. 5. je ranjenih, med njimi čikaški župan Čer-mak, predsednik je ostal nepoškodovan. — Sovjeti so pričeli z izgoni, usmrtitvami in zapori izvajati teror nad onimi, ki se skušajo pro-tiviti njihovim odredbam. Iz Ukrajine so pregnali 50.000 kmetov v Sibirijo, postrelili so
solnce! Lahko so vesele! Jaz ne bom videl nikoli več ne polja ne hoste ne ptičkov ne cvetja ne solnca ... Nič več ne bom videl! Nikdar več ne bom vesel...!“
»Ne govori tako, sinko! Mi te bomo razveseljevali, mi ti bomo vedrili mračne misli. Vse storimo, kar ukažeš ...“
»Oče! Imate še vedno ptičke v sobi?44
»Še vedno, še vedno, Janezek! Pa še druge nalovim. Imel jih boš, kolikor jih boš hotel in kakršne boš hotel.44
»Oče, prinesite vse kletke s ptički sem na solnce!44
»Takoj grem ponje!44
»Gozdar je znesel vse kletke pred hišo.
»Hvala, oče! — In zdaj odprite vratca liščkom, da odletijo tja, kjer je svoboda in kjer je solnce!44
Oče je obstal začuden in ni razumel.
»Ali ste že odprli, oče?44
»Takoj, sinko!44
In stopil je h kletkam liščkov ter je odprl vratca. In liščki so veseli odleteli v hosto.
»Ali čujete, kako so veseli?! Glejte, oče, tudi jaz se veselim z njimi!44
»Da se le veselsiš, otrok moj!44
»Oče! Zdaj odprite vratca čižkom! Tudi čižki ljubijo solnce in svobodo.44
Gozdar je izpustil čižke.
»Ali ste slišali, kako veselo so odfrleli?! Tudi jaz se radujem z njimi! — škoda, da nisem tudi jaz čižek!“
»Ne govori tako, dete moje!44
40 svojih uradnikov. — V Nmečiji je vedno močneje čutiti Hitlerjeve fašistične metode, ki se večajo, čimbolj se približujejo volitve. — V južni Španiji narašča nered. Delavci začenjajo sami deliti veleposestva. V januarju so porazdelili 65 ogromnih veleposestev. Vlada je napram komunistom brez moči. —• Za kardinala je bil imenovan dunajski nadškof dr. Innitzer. — Zvezne železnice naše države se nahajajo v težkem finančnem položaju. Pen-zije se bodo z marcem izplačevale v treh obrokih. Pričakovati je redukcijo uradniških plač. —• V naši državi je 650.000 brezposelnih, to je 45% vsega avstrijskega delavstva.
Kmetijska zbornica.
Redno zasedanje dne 10. februarja t. 1.
Prvega rednega zasedanja kmetijske zbornice so se udeležili vsi zbornični svetniki, navzoč je bil tudi dež. glavar in vladni komisar kmetijske bolniške blagajne ravn. Bur da. Tri točke so bile na sporedu: Poslovni red, volitev v odbore in kmetijska bolniška blagajna. Razgovor je bil deloma prav živahen.
Poslovni red kmet. zbornice, okrajnih in občinskih odborov:	Poslovnik je izdelal
12 članski odbor (v odboru je zastopal Kmečko zvezo svet. Vošpernik), dež. vlada je dala poslovniku svoje odobrenje. Pri čitanju posameznih njegovih odstavkov je zbornica podala marsikake pomisleke. Zbor. svetnik Poljanec je stavil vprašanje glede nemškega poslovnega jezika, nakar se je pojasnilo, da je poslovni jezik kmetijskih odborov lahko slovenski, dočim velja za zbornico in za poslovanje z njo le nemški poslovni jezik. Zbor. svetnik Vošpernik je predlagal, naj bi se v poslovnik sprejela še določba, da se v odbore lahko voli tudi zastopnike zadružnih zvez. Večina je predlog odklonila, češ da je volitev zastopnikov zadružnih zvez v odbore razumljiva sama po sebi. Daljša debata se je razvila okoli vprašanja, kaj s starimi kmetijskimi odbori (Gauverein-i). Svetnik Vošpernik je bil mnenja, da nikakor ne gre, da bi obstojala v eni občini dva kmetijska odbora, stari in novi postavno izvoljeni. Temu stališču je nasprotoval zastopnik Landbunda inž. Griemschftz, češ da obstojajo stari kmetijski odbori še naprej, ker se je v njih gospodarilo samo s prispevki članov. Temu sta ugovarjala druga dva pristaša Landbunda svet. Ferlitsch in Striessnig: stari odbori so dobili podpore tudi iz javnega denarja in zato si ni mogoče predstavljati, da bi še zanaprej obstojala dva kmetijska odbora v eni občini. Zbor. svetnik Gri! je navedel slu- : čaj v Dobrli vasi, kjer so novemu odboru sicer izročili stare zapisnike, premoženje pa
»Zdaj odprite kosu in črnoglavki!44
Zgodilo se je po njegovi želji.
»Ali ste slišali, kako sta vsa srečna odfrfo-tala v svoj zeleni grad? — Ah, zakaj nisem jaz črnoglavka ali vsaj metulj ali vsaj drobna mu- , šica! Zopet bi videl zeleno hosto in nebo in cvetje in tovariše in vse, vse ...!“
»In zdaj odprite slavčkom! —• Nikar oče, i nikar!! Kako naj zletijo, siromaki, kam naj ' zletijo, slepci ubogi! Tavali bi naokrog po črni i temi, dokler bi ne poginili od lakote in od žeje.
— Ne, oče, slavčkov ne smete izpustiti! Meni ] jih dajte! Jaz bom skrbel zanje. Vedno bom ] pri njih, vedno bom pazil nanje. Njih tovariš bom in oni bodo moji tovariši. Poznali se bo- i mo in se bomo ljubili. — Ne vidite, oče, kako ] so žalostni, kako silno so nesrečni? — Tudi i jaz nisem videl in nisem razumel nekdaj, a : zdaj razumem njihovo žalost in njihovo : trpljenje. Veliko je njih trpljenje, oče, a moje je j še večje! Ah, zakaj nisem tudi jaz slep slav- < ček...!“	■ i
»Tvoje besede, Janezek, mi režejo srce! < Ali ne veš, da sem tvoj oče in da te ljubim, I zelo ljubim?!	1
»Pa zakaj, zakaj ste oslepili slavčke, oče?! i Ko bi vi vedeli...!
Oče se je prijel za glavo in v očeh so mu , zaigrale solze.
»Odpusti, sinko!44 »Odpustite, oče!44
In oče in sinček sta se objela in sta se razjokala.
I raje izročili šoli pri Hoprijanu. Po razgovoru i je zbornica sprejela predlog, da se ima s tem . vprašanjem baviti prezidij in o tem poročati . na drugem rednem zasedanju. Nato je bil po-, slovni red zbornice, okrajnih in občinskih od-i borov sprejet.
Volitev v odbore kmetijske zbornice: V
•	glavnem odboru je zastopana Kmečka zveza > po zbor. svet. Vošperniku, agrarni in so-
cialno-politični odbor ima kot našega zastop-
■	nika svet. Poljanca, v odboru za meliorizacije,
■	rastlinstvo in sadjarstvo je svet. Gril, ki je ; istotako v odboru za gozdarstvo, v živinorejskem in mlekarskem odboru pa je kot zastopnik Kmečke zveze zbor. svetnik Mayer, v zadružnem odboru svet. Vospernik. V socialnopolitičnem odboru kmetijskih delavcev in v šolskem odseku Kmečka zveza nima svojih zastopnikov.
Kmetijska bolniška blagajna: Prezidij kmetijske zbornice je povabil vlad. komisarja kmetijske bolniške blagajne ravn. Burdo, da refe-rira o položaju blagajne in o svojih sanacijskih načrtih. Iz njegovega poročila posnemamo glavne misli: Kot vlad. komisarja me je poklical dež. glavar, v delu mi bo stal ob strani desetčlanski sosvet. Odpor, ki vlada proti za-1 varovanju, se je delno porodil iz nepravilnega pojmovanja zavarovalninskega zakona. Zakon 1 o obveznem zavarovanju kmetijskih poslov ne predpisuje nikake višine prispevkov: višina se ima prilagoditi gospodarskemu položaju v deželah. Če bi hoteli izvesti prostovoljno bolniško zavarovanje, bi se prijavljalo samo bolne posle, tako da bi postali prispevki dotičnih gospodarjev, ki bi prostovoljno prijavili svoje posle, naravnost neznosni. Bistvo zavarovanja je v tem, da riziko bolezni nosijo vsi posli. Najnižje prispevke je mogoče določiti edino na podlagi obveznega zavarovanja. Prostovoljno zavarovanje pomeni likvidacijo zavarovanja sploh. V slučaju odprave obveznega soc. zavarovanja pa mora nositi vso težo izdatkov edino dotični delodajalec. Tudi način občinskih bolniških blagajn je izredno drag, kar kažejo prispevki solnograških in zgornje-avstrijskih kmetov, ki morajo v svoje bolniške blagajne plačevati neprimerno višje prispevke kot koroški gospodarji. Nezgodno zavarovanje je neločljivo zvezano s bolniškim, ker mora biti ves aparat bolniškega zavarovanja na razpolago zavarovanju proti nezgodam. Dedščina, ki sem jo prevzel kot vladni komisar bolniške blagajne, je izredno žalostna: Ljudstvo se proavi proti zavarovanju, neoostavno se odjavlja Posle, prispevke se neredno plačuje, dolgovi znašajo 630.000 S, vrsta računov je odprta. In ta žalostna dedščina zaraditega, ker se je smatralo bolniško zavarovanje za politično zadevo posameznih strank. Da ljudstvo do danes ne pozna dobrot zavarovalnega zakona kmetijskih poslov, je krivda blagajniških činiteljev, ki so sedeli v pisarni in se niso brigali za mnenje ljudstva. Blagajno se je vsestransko zlorabljalo, aparat je bil predrag, uradnikov preveč, od teh vrsta celo dela nezmožnih, Plače pa izredno visoke. V teku dveh tednov Seni znižal blagajniške izdatke za četrtino, nprava bo cenejša za 45%, 17 uradnikom je
-	odpovedana služba, plače so jim znižane.
! Jako upam, da bom mogel gospodariti z dose-1 danjimi prispevki, ki ostanejo zanaprej ne-: jzpremenjeni. Nerazumljivo mi je, zakaj po-
ovice tega prispevka ne plačujejo — kot do-\ 'očuje postava — posli, ki imajo od zavaro-’ yanja največ dobrot. Stare zaostanke se bo 'ztirjalo. Proti onim, ki bi ne hoteli plačati, se ! pa bo postopalo postavnim potom. Za te svoje aačrte želim pristanka zastopnikov kmetijstva. — Po komisarjevem poročilu se je razvil J fazjrovor, nakar je zbornica enoglasno sprejela predlog, da vzame komisarjev načrt z zadovoljstvom na znanje in poziva prezidij, naj . 'zda navodila na okrajne in krajne kmetijske
■	odbore, da podpirajo komisarjev načrt, po ka-
-	terem bo skušal prilagoditi prispevke v kmetijsko bolniško blagajno donosu kmetijskega
•	gospodarstva.
. Po slučajnostih je prezident zaključil zasedanje.
S voi narod zatajiti je greh!
Kdor sto] narod zatatf. greši zoper 4., 5. ta 8. bodlo zapoved!
j DOMAČE NOVICE M
O kmečkem punta.
V deželi so ljudje, ki ščujejo k vedno večji nezadovoljnosti in k nepostavnim dejanjem. Nemška stranka, ki hoče zagovarjati kmetijske interese, se v svojem demagoškem delu približuje že komunistom. Žalosten, seveda obenem razumljiv pojav je, da velik del kmečkega ljudstva ne sprevidi velikanske nevarnosti, ki mu preti od teh ljudi, ki ščujejo proti postavam in miru v deželi. Pravi kmetje vemo, da so ti ljudje največji sovražniki ljudstva in zato z ogorčenjem zavračamo vsako ščuvanje in rovarjenje. Mi kmetje dobro vemo, da je velik del današnjih državnih in deželnih postav nujno potreben reforme in prilagoditve danemu položaju v deželi. Postave morajo služiti narodu in ne narod postavam! Obenem pa smo si v svesti, da bi vsaka sila od strani državljanov izzvala kvečjemu protisilo od strani države. Uverjen sem, da delijo z menoj vsi naši kmetje in gospodarji mnenje, da nima stranka, ki je postavila dež. glavarja in ki je obenem zastopana v dunajski vladi, niti najmanjše moralne pravice, da širi na deželi nezadovoljstvo in nemir. S takim postopanjem se sodi sama in bodoči razvoj v deželi mora nujno nakazati njen popolni razkroj in razpad v prilog komunistom in hitlerjancem.
Uverjen sem, da je med nami kmeti in gospodarji še dovolj zdrave kmečke miselnosti. Res smo nezadovoljni in mi hočemo izboljšanja svojega neznosnega položaja, mi hočemo pomoč v veliki naši potrebi. Na noben način pa se nočemo pustiti nahujskati od ljudi, ki nam hočejo razpaliti vse naše strasti in ki nas sko-ro.da že ščuvajo, da zgrabimo za silobran. Mirno kri hočemo ohraniti, obenem pa zahtevamo od taistih ljudi, ki netijo med nami nezadovoljnost, da zahtevajo od svojih pristašev v dež. vladi in dunajskem parlamentu potrebno uvidevnost za naše potrebe. V teh dnevih hočemo ohraniti polno razsodnost. Pripoveduje se o kmečkih nemirih in puntih, da so se začenjali na prav miren način, da so kmetje nosili v svojih vrstah celo cerkvene zastave in da je ljudstvo molilo in prosilo za odpomoč. Prav kmalu pa so se polastiti! vodstva nezadovoljne množice zlobne in brezvestne osebe, so začele ščuvati k nesmiselnim dejanjem, k pustošenju i. dr. Tedaj so izgubili razsodni kmetje pri množici svoj vpliv in ta je mahoma slepo zamenjala zastave in molitev z orožjem in grožnjo in drvela v svojo lastno propast. Na ta način si kmetje še nikdar niso priborili kake ugodnosti, vedno je sledila uporom le poostritev dotedanjega položaja.
Zakaj govorim o tem? Da vstanejo v naših vrstah vsepovsod razsodni In trezni možje, ki naj z odločno besedo In če treba z dejanjem dokažejo pravo kmečko svojo zavest In ki naj svarijo pred vsako nepremišljenostjo In ne-preudarnostjo. Danes že vidimo, kako hvaležno delo ima naša ..Kmečka zveza", ta naša organizacija najboljših gospodarjev in mož na južnem Koroškem. Verujemo, da bo rasilo zaupanje do nje in njenih predstavnikov od dne do dne. Zato pa hočemo tudi vršiti napram
njej vso svojo dolžnost in na tej svoji poti se ne bomo dali preslepiti od nikogar.
Kmet iz Podjune.
Šmihel. (Sv. misijon) smo imeli v naši župniji od 5. do 12. t. m. Dva misijonarja iz družbe sv. Vincencija Pavl. sta vodila versko obnovo. Bili so to dnevi razsvetljenja, resnega iskanja, temeljitega čiščenja in svetega združevanja z Bogom. Spoznavali smo ob spretnem vodstvu pridigarjev vse vidne in prikrite rane svojega notranjega življenja. Iskali in posluževali smo se božje medicine, da zaživimo zdravo življenje. Premajhna je bila naša župna cerkev za izredno veliko Število vernikov, ki se zavedajo, da pride rešitev vseh naših kriz edino iz večnega, božjega reda. Globoko v srce segajoča je bila naša javna sprava pred Očetom, mogočna manifestacija naše vernosti je bila nedeljska služba božja ter slovesni popoldanski zaključek. Prepričani smo, da je doprinesla verska obnova naše župnije veliko k temeljiti rešitvi vse naše gospodarske, socialne in verske krize. Vrlim misionarjem iskrena hvala!
Škocjan. Po dolgem času vam podajamo nekaj novic iz našega kraja. Ne moremo sicer prerokovati, a vendar letos ni pričakovati toliko krstov kot lani, ko smo položili v zibelke 36 otrok in se je poročilo 12 parov. Ako gre tako naprej, bomo pa kmalu imeli več mrličev. Lani jih je bilo 18, letos pa že 5. Po hudi bolezni je zaspala Malka Sumnič. v Šmarjeti smo pokopali Ručevega Florijana Eržen, pridnega mizarja, muteca. V Goreči vasi so zažgali cekar, ki ga je nosil zmiraj Matajdlnov Foltej, ki se je tudi preselil v večnost. Čičkovo hišo v Straži vasi sta zadeli dve hudi nesreči: 8 let stari nedolžni Rudej se je zapeljal s sankami ravno pred rampe, ko je pridrvel celovški vlak, ki je fantka vrgel tako nesrečno in grozno, da so se mu polomile kosti in je takoj izdihnil. 10 dni navrh pa je umrla stara Čičko-va mati. Gotovo se je težko poslovila od domačih, ki so za njo tako lepo in krščansko skrbeli. Z Dunaja je prišel pred par leti v naše kraje Karl Burda, udomačil se je in našel sreče pri Lizki Kozel v kamenjskem farovžu. Potem ko je protestant dal vse garancije za katoliški zakon, je bil poročen 13. februarja. Jugova Hilda, šivilja tudi noče več sama goniti mašine, zato je prikimala, ko jo je snubil Merkalov Binej v Peračiji. Imamo še več ženinov in nevest, ki pa zdaj nočejo v zakonski jarem in rajši čakajo boljših časov. Upamo, da ne bodo goljufani in da dočakajo srečo.
Glinje. Redkokdaj se oglasimo, da, skoraj bi rekel, nič se ne oglasimo; tako da bi marsikdo mislil, da Glinjčani spimo. A temu ni tako. Na pustno nedeljo^ napravimo pustno prireditev in sicer »Zdravnikovega strežnika" in „Pri gospodi". Prav gotovo nastopijo tudi mladi pevci, naša mlada „Drava“. ki se pod vodstvom č. župnika prav dobro razvija. Želeli bi le, da bi se za naše prireditve stare naše korenine nekoliko bolj zanimale. Čim odložijo naše stare skale svojo mlačnost in brezbrižnost, bo imela naša mladina pristno veselje s svojim delom. Glinjčani! Že od nekdaj slovimo kot prave grče slovenskega rodu, zakaj bi se
sedaj majali! Nekoč so Glinje kljubovale viharjem, pa bi jih sedaj uklonila sapica! Korenine, pokažite svojo grčavost, da vam bo mladina nekoč v oporo! Posečajte njene prireditve in dajte ji s tem svoje priznanje! — Naše gospodarsko življenje pa je bolj žalostno. Brez zaslužka smo in že se vprašujemo, kaj tedaj, ko pridejo plačila. Bo pa že rubež pel svojo pesem: Moja služba je visoka, da vse pred mano škripa, poka ...
Bilčovs. (Naši čebelarji in njihove čebelice.) Pravijo, da ljubezen vse pretrpi in vse prenese in da je prava uteha za človeka, ko pridejo nadenj bridke in težke ure. To se pač vidi danes pri naših čebelarjih. Težki so časi in skrb za bodočnost greni marsikomu življenje, a kljubtemu čebelarji ne opustijo skrbnega in ljubečega gojenja svojih čebelic. Že se pomenjkujejo in ugibajo, kaj bo treba do vigredi ukreniti, da bodo čebelice srečno prezimile in se pospešil razvoj ljudstev, da bodo čim zgodnejši roji i. dr. Meseca januarja t. 1. so se zbrali čebelarji na občni zbor svojega društva, ki šteje 24 članov, ki imajo skupno 540 panjev. Upamo, da bo država tudi letos popustila na davku za sladkor za krmljenje čebelic. Pa tudi trgovina s panji-kmetiči se poživlja. Naprodaj je javljenih 190 panjev. Deželna zveza čebelarjev je obljubila, da bo^ po možnosti preskrbela tudi kupce. — Letošnja zima je zelo mila in kaže se, da bodo čebele dobro prezimile in da jim sponiladni mraz ne bo preveč nagajal. Dne 3. febr. je bil pri nas pravi pomladanski dan. Solnce je sijalo ko v majniku. Toplota je privabila celo že čebelice iz panjev, tako, da je bilo pred ulnjaki pravo življenje. Seveda je bilo to le mimogrede, zopet je pritisnil mraz in že smo v polni zimi. Pa pride tudi vigred in prinese lepih solnčnih dni, da bodo čebeljarji z veseljem zrli na živahno življenje svojih narodičev in da bodo tako pozabili težo današnjih dni. V tej misli želimo vsem čebelarjem slovenske Koroške kar najboljših uspehov v čebelarstvu.
Drobiž: Peter Strugger iz Zgornje Vesce je bil zaradi nasilja obsojen na 3 mesece težkega zapora. — V bližini postaje Kotmara ves so našli truplo brezposelnega Valentina Jesenka iz Ingare-gorice pri Žihpoljah. — V Celovcu je umrl vlad. svet. profesor Friedr. Wallen-ko. Rajni je bil prof. telovadbe na celovški gimnaziji in vsestransko pravičen mož. — Za porotnike sta bila med drugimi izžrebana En-gelbert Wedenig v Pokrčah in Jož. Wolte iz Abrij pri Galiciji. — Posestnik Vinc. Volavčnig v Banji vasi pri Ženeku je bil znan kot jako nasilen. V četrtek, dne 16. t. m. je s puškinim kopitom ubil svojo svakinjo Marijo Podričnig, nakar se je sam ustrelil. — V Celovcu se je vršilo zborovanje Landbunda, na katerem sta govorila vicekancler Winkler in inž. Schumy. — Šolnina na srednjih šolah je z drugim polletjem zvišana na 40 šil.
1 NAŠA PROSVETA 1
Radiše. (Naše stanovsko gibanje.) Sredi zime smo se pričeli živahno gibati. Vpeljali smo stanovske sestanke in prvi začetki so mnogo obetajoči. Dne 5. febr. smo imeli fantovski sestanek. Zbrala se nas je lepa četa. Voditelj sestanka nam je pojasnil, kdo da smo in kaj hočemo. Povedal je, da smo radiški fantje in da je v nas polno življenja in mlade sile Povedal je, da hočemo postati močni in zdravi krščanski možje, ki bodo stebri domače družine in župnije. Dobro je prijala njegova fantovska beseda in v naša srca se je naselil doslej še nepoznani ponos fantov od fare. — Dne 12. t. m. pa so imela naša dekleta svoj dekliški sestanek. Sestanek so posetile še naše matere. Par deklamacij so imele na sporedu, petje in govor g.čne Hartmann-ove. V lepih besedah nam je razložila pomen ponižnosti, ljubezni in nam govorila o lepoti dekliškega stanu. Za navduševalni govor so se ji dekleta iskreno zahvalile in jo povabile, da pride še večkrat v njihovo sredo. — No in zdaj pa na delo, na delo za izobrazbo, zabavo in razvedrilo! Življenja hočemo, vsebinsko polnega in pristnega!	(i%
Št. Jakob v Rožu. (Občni zbor ..Kot-a ) se je vršil v nedeljo, dne 12. t. m. Udeležila se
ga je predvsem mladina in pa naši vrli gospodarji. Uvodoma je zvezni govornik podal misli iz naše dobe, ki da vodi ljudstva nazaj v podu-hovljenje življenja in gospodarjenja. Narod, ki bo znal slediti razvoju, bo vodilen. — Po govoru je podal društveni tajnik pregled dosedanjega društvenega delovanja. Šest mesečnih sestankov, štiri dramske uprizoritve in celo kopo novih načrtov za naprej! To je že nekaj, kar daje društvu v Št. Jakobu prvo mesto med našimi prosvetnimi društvi. Veliko govori za to, da se bo Št. Jakob v sedanjem mladem rodu zopet razgibal in si priboril nekdanji svoj ugled. — Nove volitve so v glavnem potrdile dosedanji odbor, ki je še poln idealnega navdušenja za gojitev tovrstnega narodnega življenja. Drži in druži ga zavest, da je prosvetno delo obenem najhvaležnejše narodno delo.
Loče. (Naše društvo.) „Jepa“ prireja v letošnji poslovni sezoni redne mesečne sestanke. na katerih predavajo č. župnik dr. Ogris o različnih, za mladino izredno zanimivih vprašanjih. Drugi sestanek se je vršil 12. t. m. in je bil prav dobro obiskan. Govoru je sledila igra „Čevljev ni“, ki je prav ugajala. Arhivar in njegova Lenka sta vzbudila prav obilo smeha, dopadli pa so tudi ostali igralci. Sledila je spevoigra „Pred sodnijo11. Tudi v sosednji Pečnici je čutiti novo življenje. Na prijateljskem sestanku pri Tratniku so govorili č. župnik Sekol. Tako je prav, fantje in dekleta, da opuščate strupene zabave in podivjane plese in se rajše družite v svojem društvu. Da vzraste župnijam ob zgornjerožanskem jezeru vrsta dobrih bodočih gospodarjev in gospodinj! Kaj ne, Lojzej in Minka in Moicej, da gremo korajžno naprej v začrtani smeri!
Št. Vid v Podjuni. („Tri sestre.“) V nedeljo, dne 12. t. m. je priredila „Danica“ na Voglovem odru v Št. Primožu tridejansko veseloigro „Tri sestre14, delo velikega dr. Kreka. Dvorana je bila — kot navadno — natlačeno polna. Pa saj so naši igralci jako dobro izurjeni. Šlo je, kakor bi namazal, razpoloženje igralcev in posebno gledalcev je bilo tako veselo, da se je moralo na zahtevo občinstva ponoviti celo tretje dejanje. To je pač prvi slučaj naše igralske zgodovine na Koroškem! Posebno je gledalcem ugajala težka in dolga vloga Urankove Lenčke na Veselah, ki je z neverjetno naravnostjo krtenj in z izborno izgovorjavo v vlogi ljubosumne organistove žene pokazala zmožnost, da lahko postane igralka prve vrste. Te pridobitve novega igralskega talenta je „Danica“ lahko vesela. V igri je bilo dovolj smeha in tudi pouka, posebno za naše ženstvo: Mož je in ostane glava žene! Tu se ne da ničesar predelati, četudi bi katera hotela ugovarjati. Odmore pa je izpolnil domači zbor s svojim ubranim petjem.
Prireditve na pustno nedeljo: V Glinjah priredi Čitalnica ob 3. uri pop. pri Cingelcu na Trati pustno prireditev in sicer burki ..Zdravnikov strežni k“, „P r i g o-spodi44 in nastop mladih pevcev. Vstopnina znižana. — Škocjansko društvo priredi ob 3. uri pri Rušu v Samožni vasi igro „D v e n e-v e s t i“. Sodelujejo domači pevci. — .. lepa” v Ločah priredi ob V23. uri pop. pri Ročičniku v Ratenčah veseloigro „T r i sestre44 in „Z a m o r e c44. Igri ponovi na pustni torek istotam ob V28. uri zvečer. Čisti dobiček gre za ubožno akcijo. — Pliberk ima ob VjS. uri pri Brezniku pustno prireditev in sicer dve burki, petje, šaljivke. — V nedeljo, dne 5. marca, priredijo tečajnice kmetijsko-gospo-dinjskega tečaja v Železni Kapli svojo z a-ključno prireditev. Od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer je razstava pri Kolenu, ob 1. uri op. se vrši pri Domniku prireditev, ki ima prav pester spored:	igra «Vrnite v44,
deklamacije, petje dekliškega in fantovskega zbora, govor Zvezinega zastopnika.
GOSPODARSKI VESTNIK
Koliko šteje Evropa kmetov? Po najnovei-ših statističnih podatkih je v Evropi 140 milijonov kmetovalcev. Največ jih je v Rusiji 77. 5 milj., na Poljskem 10.25 milj., v Nemčiji 9.75, v Italiji 9, v Franciji 8.5, v Španiji 4.5, v Rumuniji 3.5, v Jugoslaviji 3, v Angliji 2.5, v
Bolgariji 1.33, v Grčiji in Portugalskem po 1.5, v Avstriji 1 milijon, v ostalih državah jih je pod 1 milijon. Številke pomenijo kmetijska gospodarstva v posameznih državah. Relativno je največ kmetov v Bolgariji 86.73?, nato sledi Rusija z 80%, Jugoslavija 78%. Rumu-nija z 72%. Najslabše je razmerje v Angliji, kjer tvorijo kmetje komaj 7% vsega prebivalstva.
Velikovški trg minulega tedna: Pšenica 31—32, rž 22—23, ječmen 16—17, oves 13—14, ajda 18—19, koruza 11—12, proso 16—18, fižol 26—28, leča 27—29. sladko seno £—10, kislo 7—8, mešana slama 6—7 S za 100 kg. —-Voli prima 90—1.20, sekunda 70—90, biki 60—80, plemenske krave 70—90, klavne 45— 60, teleta 1.00—1.30, pitane svinje 1.70—1.90, prašiči 2.00—2.20, ovce, žive, 55—70, jajca 13—14, mleko 23—25, deteljno seme 1.35— 1.45, krompir 7—8 grošev.
Na kili trpeči
morejo se brez bolečin, brez motnje poklica, naravnim ort.-meh. potom
znebiti svojih bolečin In ležkoč
samo potom uporabe mojih avsirijskih patentov. Predvaja se brezplačno in brezobvezno pri naslednjih podružnicah :
j Šmohor (Koroška): v hiši hotel Post: četrtek, dne 2. marca od 8.-2. ure.
Belfak : v hiši Gasthof Lamm na Glavnem trgu: petek, dne 3. marca od 8.-2. ure.
Velikovec (Koroška) : Glavni trg 21 v hiši Gasthof ,,Gold.
L6\ve“ : sobota, dne 4. marca od 8.-2. ure. Volšperk (Koroška): v hiši Gasthof Kienzl: nedelja, dne 5. marca od 8.-2. ure.
Št. Vid ob Glini (Koroška): v hiši Gasthof Bahnhof, Frle-sacherstr. : ponedeljek, 6. marca od 8.-2. ure. Eno stalno dohajajočih zahvalnih p i.'s e m : Moja desnostranska kila (Leistenbruch) je bila operirana že enkrat, pa seje zopet pojavila. Kljub temu se mi j e z uporabo Streifeneder-jevih patentov posrečilo, da sem kilo popolnoma odpravil, ne da bi občutil bolečine, tež-koče ali da bi ne mogel izvrševati svojega poklica. Vsled tega izrekam moje odkrito priznanje nad tem koristnim patentom.Gruča št. 16, pošta Ruda (Koroško), dne 14. I. 1933. Florijan Andrà. Potrjeno po župnijskem uradu Ruda (Koroško).
Pustite si poslati mojo poučno ilustrirano brošuro proti vpošiljatvi dvakratne pisemske pristojbine neobvezno in brezplačno. Varujte se ponarejanj	20
F. G. Slretfeneder, Fiirstenfeldbruck b. Miinchen

Vabilo
na
44. redni letni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Glinjah, regisfrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo, dne 5. marca 1933 ob 9. uri dopoldne v pisarni pri Cingelcu na Trati.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Revizijsko poročilo.
3.	Odobritev letnega računa in razdelitev čistega dobička.
5. Slučajnosti.
23	Naželstvo.
dne 5. marca 1933 v svoji pisarni v Skofičah, hišna štev. 9
Vabilo
Posojilnica za župnije Škofiče, Loga ves, Otok
♦	in Št. lij. registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
♦	ima svoj
! redni letni občni zbor
♦
:
J	Spored:
O 1. Poročilo o delovanju posojilnice v minulem
♦	letu.
♦	2. Čitanje in odobrenje računskega zaključka za leto 1932.
3.	Določitev obrestne mere vlogam in poso-j lom za leto 1933.
4.	Eventuelna volitev v načelstvo in nadzorstvo
5.	Razni predlogi in nasveti.
K številni udeležbi vabi vse člane
24	načelstvo.

Celovcu. — Založnik, izdatelj in odgovorni urednik: Žinkovsky Josip, typograf, Dunaj, X., Eticnreichgassc 0. liska Lido v»
lastnik Pol in «OSP. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. - Založnik, izdatelj in odgovorni ureonne * . n» o »	V. .	‘7
tiskarna Ant. Machia in družba (za tisk odgovoren Josip Žinkovskjf), Dunaj, V., Margaretenplatz 7