Pišite
v
hformator
^ 1994 / XXVI^1
številka 16 Velenje,
9- september
'Ormator Gorenja
Skodelica kave na strehi Slovenije
Skupina 15 sodelavcev programa Kuhalni aparati in po eden iz HZA, Vzdrževanja in Ere, se je od 25. do 27. avgusta letos odpravila na pohod na Triglav s posebno nalogo, ki so jo tudi v svoje zadovoljstvo in zadovoljstvo slovenskih planincev uspešno opravili.
V petek, 26. avgusta, so ob Aljaževem stolpu sestavili plinski štedilnik, v potrditev popolne funkcionalnosti skuhali kavo, nato štedilnik ponovno razstavili in ob 19. uri istega dne ponovno sestavljenega predali Zasavski koči na Prehodavcih kot darilo Gorenja Planinski zvezi Slovenije. Za pot in nalogo so se v Kuhalnih aparatih začeli pripravljati že takoj, ko je v začetku februarja Janez Koren obelodanil to idejo. Priprave so stekle v več smereh, pa tudi naloge so si pravočasno in skrbno razdelili. Akcijo je vodil Vinko Krajnc, za vodjo poti so izbrali preizkušenega planinca Mirana Jančiča, radioamaterske naloge so poverili Marjanu Kaliču, s fotoaparatom je pohod spremljal Iztok Omladič, s kamero Gorazd Janšek, vodja sestave in transporta štedilnika je bil Janez Timošek. Na pot so krenili v četrtek, 25. avgusta, z avtobusom, ki ga je kot svoj prispevek poklonila Velenjska Era. Vse sestavne dele štedilnika so imeli skrbno zavite v nepromočljive ponjave in privezane k nahrbtnikom. Le
za pečico so določili osem nosačev, ki so se menjavali. Dežjih je spremjal vse do Planike, kjer so prenočili. Naslednje jutro je bilo vedro, jasno, vendar vetrovno. Lep razgled jih je kar vabil proti vrhu in po dobri uri in pol hoda so že bili vrh najvišje slovenske gore. V zavetrju nekaj metrov stran od Aljaževega stolpa so mojstri, vešči svojega dela, plinski štedilnik s štirimi kuhališči in pečico v 15 minutah sestavili, preskusili in skuhali kavo.
Hkrati je radioamater Marjan Kalič postavil 5 metrov visoko
Aljažev stolp 26. avgusta ni sameval
anteno in na podlagi objave v glasilu slovenskih radioamaterjev sprejel množico klicev iz domovine in sveta. Vzpostavil je neposredno zvezo z 32 radioamaterji, ki so pomagali prenesti sporočilo in pozdrave medijem in širši javnosti. Sporočilo je bilo kratko in jedrnato: “Na vrhu Triglava
Nadaljevanje na strani 2.
Še naprej skupaj z vodilnimi v svetu
Po tistem, ko smo pred časom tudi v Informatorju zapisali, da Gorenje med prvimi v svetu proizvaja hladilne in zamrzovalne aparate z neškodljivimi snovmi za ozon ("FCKW-frel"), se razvoj na tem področju nikakor ni ustavil. Nasprotno, predvsem v Evropi, za nas najpomembnejšem tržišču, se je razvojna spirala še hitreje zavrtela. Vodilni, predvsem nemški proizvajalci, so z manipuliranjem javnega mnenja, ki je okolju vedno bolj naklonjeno, in z angažiranjem svoje ekonomske moči, razvoj še pospešili v smeri dražjih tehnologij z namenom, prevzeti tržni delež tistih, ki ne bodo sposobni vlagati v nove tehnologije. Na podlagi tega motiva je nastala nova evropska tržna pozicija: "FCKW & FKW-frei" aparat, ki je brez klora in že tudi brez fluora, torej ne uničuje ozona in ne prispeva k učinku "tople grede” - segrevanju zemeljske atmosfere. Strokovnjaki programa Hladil-no-zamrzovalni aparati v Gorenju Gospodinjski aparati so se že ob svetovni premieri novega potisnega sredstva za poliuretansko termoizolacijsko peno na simpoziju o polimernih materialih v Dusseldorfu leta 1992 lotili razvoja lastne proizvodnje s tem sredstvom. Ker ne vsebuje halogenih elementov, je sredstvo, z ozirom na kemijsko strukturo, imenovano ciklopentan, “FCKW
Nadaljevanje na strani 2.
Proizvodnja v avgustu
V	13 načrtovanih delovnih dneh smo v programu Kuhalni aparati
proizvedli 17.795 izdelkov in delovni načrt presegli za dva odstotka.
V	programu Pralno-pomivalnl aparati smo predvideli 12 delovnih dni, opravili pa smo dan več in v tem času izdelali 11.979 aparatov za nego perila ter delovni načrt za avgust presegli kar za 17 odstotkov.
V	programu Hladilno-zamrzoval-ni aparati so avgusta opravili 15 delovnih od načrtovanih 16.
Tako smo v obratu Zamrzovalne omare izdelali 16.141 aparatov in plan dosegli z 91 odstotki, v obratu Zamrzovalne skrinje smo Izdelali 15.298 In Hladilnikih 15.287 izdelkov ter plan v obeh obratih dosegli 93-ostotno. Skupno smo v avgustu proizvedli v Gorenju Gospodinjski aparati 76.500 velikih gospodinjskih aparatov in delovni načrt dosegli 98-odstotno.
smo delavci Gorenja sestavili štedilnik, ki ga podarjamo planincem Slovenije!" Dodali so misel, da "planinski razgledi ogrejejo srca, želodce pa štedilniki Gorenja." Po planinski navadi je bil opravljen še krst. Najprej za
zaprav le Vinko Krajnc, ki je ob srečanju s konji nosači nerodno stopil med skali, tako da so ga nazadnje reševalci iz Stare Fužine prepeljali v dolino.
Planinci Gorenja ob svojevrstnem podvigu na Triglavu.
deveterico, ki je na Triglav prišla prvič. To so bili Vlado Meža, Vinko Krajnc, Simon Pergovnik, Janez Timošek, Peter Krajnc, Tone Reberčnik, Vili Lamovšek, Marjan Konečnik in Dejan Pfeifer. Ker se še ni zgodilo, da bi ob Aljaževem stolpu kdajkoli stal štedilnik, je sledil "krst" še za vse ostale udeležence te odprave. To so bili Gorazd Tanšek in Franc Puncer, ki vzponov na Triglav ne preštevata, Miran Jančič in Marjan Kalič, ki imata 14 oziroma 12 vzponov na slovenskega očaka, ter z večkratnimi obiski Iztok Omladič, Srečko Voglar, Janez Koren, Uroš Laubič in Tone Belaj. Prvi del naloge je bil opravljen. Nato so štedilnik razstavili in spet po delih prenesli do Zasavske koče na Prehodav-cih. Ponovno so ga sestavili in ob prisotnosti predstavnikov planinskega društva iz Radeč to darilo Gorenja slovesno predali. Direktor programa Kuhalni aparati Iztok Omladič je predsedniku PD Radeče Jožetu Šušteršiču izročil še garancijski list, le-ta pa Gorenju "Listino prijateljstva". Darila pa sta bila še najbolj vesela upravnik koče Danilo Istenič in blagajnik društva Gregor Bregar.
Tretjega dne so se planinci bolj ali manj srečno vrnili preko Sedmerih jezer v Staro Fužino. Manj srečno prav-
Povedali so:
Vlado Meža: "Ko sem izgubil že vsako upanje, da bom kdajkoli stopil na najvišjo slovensko goro, se mi je nenadoma ponudila zanimiva priložnost. Seveda res šele na prigovarjanje sodelavcev, saj nisem mogel verjeti, da bi zmogel takšno pot. Zame je bil pohod resnično enekratno doživetje. Nepopisna so nova spoznanja o kolegialnosti, o skupnem premagovanju ovir. Bila smo kot družina, kot dobro uigrana ekipa. Podobne akcije bi morali negovati tudi v bodoče." Iztok Omladič: "Akcija je bila pripravljena z velikim en-tuziazmom in samoodrekan-jem vseh udeležencev. Organizacija je bila izredno dobra, kljub zanemarljivo majhnim vloženim sredstvom. Posebno navdušujoč je bil motiv in izkazana pripadnost Gorenju. Izjemen je bil in je še sedaj tudi odziv široke javnosti, saj še danes sprejemamo čestitke Gorenju za celovito akcijo. Tudi to je pomembna promocija Gorenja v svetu."
in FKW-frei". Kmalu zatem s° stekle tudi razvojne aktivn0 na podobnem sredstvu za polnjenje hladilnega siste^ z imenom izobutan. (, Intenzivne razvojne aktivn0-' so omogočile, da smo Pr°v kar zaključili pripravo strok0 nih tehnološko-tehničnihin ostalih podlag za izvedbo rekontrukcij v proizvodnih obratih programa FiZAtok' da bodo prvi "FCKW & frei" aparati lahko prišli z montažnih trakov obrata Hladilniki že v začetku nas-lednjega leta. S tem bo Gorenje še naprej ostalo2 ramo ob rami z vodilnimi® ropskimi, s tem pa tudi sve nimi proizvajalci. America11 in Japonci o tej tehnolog1!1 namreč še ne razmišljajo dovolj konkretno, saj očitn nimajo velikih ambicij n°e ropskem trgu hladilnih in zamrzovalnih aparatov. f Glede na gornje navedb6
odveč dodati, da je pr°ie "cikopentan-izobutan" vsfl no najzahtevnejša in najodgovornejša naloga-pred katero so se kdaj zn0 strokovni delavci program HZA. Zaenkrat redna ProlZ’ < vodnja v celoti teče namt samo v obratih nekaterih nemških in italijanskih vod ^ proizvajalcev, pa še tam čisto brez težav. V teh okoliščinah so strokovnjak1 programa HZA v izvajanju vojnega dela velikokrat prepuščeni lastni zdravi^ presoji, pri čemer izkoriščal svoje znanje in bogate izkušnje ter dobre zveze ih poznanstva s tujimi stroko nimi partnerji. Kljub vsemu FJ je odgovornost ogromna-^ po svoje dokazuje tudi to-prenekateri preskušeni domači izvajalec del oziroma partner Gorenja odstopi od ponudbe žara premajhnega znanja na* področju.	.
Vsekakor strokovni delava programa HZA opravljajo -svojevrstno pionirsko delo-u, čemer skromno upajo, dal bo okolje izreklo ustrezno P nanje.
Soro Jek
^hvala za plodno sodelovanje
J0nec prejšnjega tedna je ^ Povabilo Izvršnega sveta SPŠčine občine Velenje in ^eško-savinjske 3°spodarske zbornice obis-QIq Velenje Jožica Puhar, lvŠQ ministrica za delo, ružino in socialno politiko.
0stii so se predstavniki *sPodarstva in občine zah-j?™ 2ci njeno uspešno delovanje in podporo pri
reŠevi
'cinju težav v podjetjih
°be|t občin.
Ker odhaja Jožica Puhar na novo delovno dolžnost, in sicer za ambasadorko v Makedonijo, so predvsem predstavniki nekaterih podjetij, med njimi tudi Gorenja Gospodinjski aparati in Gorenja Trgovine, gostjo seznanili z dosedanjim in tudi bodočim gospodarskim sodelovanjem z Republiko Makedonijo.
j*i (od leve proti desni): Predsednik IS SO Velenje Srečko Meh, %£° Puhar- b/vša ministrico zo delo, družino In sociolno politiko,
V6J ka Kordeš, direktorico območne enote Zovodo zo zoposlovonje er!/©, in predsednik Skupščine občine Velenje Ponkroc Semečnik
V,
Qbijo k sodelovanju
j^ani pevski zbor Gorenje ]iyJ| Ustanovljen že leta ok-6 na pobudo takratne s Clriske kulturne skupnosti, Holistične zveze, sindikata
delavcev Gorenja. Od us-
ovitve do sedaj je v Cs ru Pelo več kot 250 pev-v6 'n nned njimi je bilo h n° veliko pevcev, ki so jeleni v Gorenjevih pod-č!a ^anes šteje zbor 45 ^sn°vin med njimi jih je 12, ij§° zboru zvesti vse od j 9°ve ustanovitve naprej. '- Pno so naštudirali več
■Pesto pesmi, s katerimi
so se predstavili po različnih krajih Slovenije, bivše Jugoslavije in v tujini. Vsako leto pripravijo letni koncert in se udeležujejo pomembnih kulturnih prireditev ter sodelujejo na različnih pevskih revijah. Po počitnicah se tudi za pevce začenja nova vadbena sezona in ob začetku vabijo k sodelovanju nove člane. Vpisovanje bo v petek, 9. septembra, ob 19. uri v mali dvorani Glasbene šole v Velenju.
Nov način komuniciranja
V prejšnji številki smo napovedali, da bomo objavljali napotke za boljše sporazumevanje avtorja Richarda H. Greena. Na to se je oglasil eden naših bratcev, ki ima pomisleke glede izbire avtorja. Prepričan je, da bi morali uporabiti domačega avtorja oziroma bi moral o tem pisati strokovnjak iz firme. Komunikologija kot znanost se pri nas šele uveljavlja zato kakih izvirnih domačih knjig s tega področja ni. Z izbiro omenjenega avtorja ne mislimo, da je on na tem področju najboljši, je pa priznan strokovnjak in njegov pristop v tej knjigi je dovolj konkreten in enostaven za razumevanje. Tudi ne pričakujemo, da se bomo sedaj vsi ravnali po teh pravilih. So pa izziv za razmislek, morda pa bomo tudi komu pomagali, da bo spremenil ali izboljšal svoje odnose z okoljem. (DV)
Knjiga je razdeljena na pravila v poslovnem svetu in pravila v družini. Več bomo objavili o prvih.
Ugotovljeno je, da ljudje komuniciramo na tri različne in neodvisne načine: z besedami, višino in barvo glasu ter fiziologijo. Presenetljivi pri tem pa so deleži teh načinov komunikacije: besede 7%, višina in barva glasu 38%, fiziologija (pogled, ramenska drža, hitrost dihanja...) pa predstavlja več kot polovični delež ali 55%. Najhitreje in najpopolneje bomo razumeli sogovornika, če bomo zavestno spremljali vsa tri področja in ne samo besed. "Poslušati" moramo tudi z očmi! Pozorno spremljajte obrazno mimiko in govorico telesa, višino in barvo glasu in šele nazadnje besede ter vedno odgovorite na to, kar ste videli, slišali in občutili.
Proizvodnja od januarja do avgusta
V prvih osmih mesecih leta 1994 smo v programih Gorenja Gospodinjski aparati izdelali skupno 904.951 velikih gospodinjskih aparatov, kar je v primerjavi z enakim obdobjem leta 1993 povečanje za en odstotek. Najbolj se Je letos povečala proizvodnja hladilno-zamrzovalnih aparatov, saj smo jih v programu Hladilno-zamrzovalni aparati izdelali že 476.313. S skupno 134.329 izdelanimi aparati za nego perila dosegamo v programu Pralno-pomivalnl aparati lansko raven proizvodnje, medtem ko je zaostajanje v primerjavi z letom poprej v programu Kuhalni aparati večje. Kljub temu smo letos Izdelali že 294.309 različnih štedilnikov, vgradnih pečic, kuhalnih in armaturnih plošč.
Gorenje Servis,
ERA d. o. o. ter Gorenje Kulturnica vabijo na otvoritev razstave slik
Silva Terska.
Ob razstavi "Likovna snovanja Silva Terška’ se bomo z avtorjem srečali 22. septembra ob 13. uri v Gorenju Servis ter istega dne še ob 19. uri v sejni sobi Ere na Prešernovi 10.
Silvo Teršek - novinar, reporter, moderator, označuje obdobje, ki ga bo prihodnji čas imenoval ‘Terškovo obdobje' na radijskih valovih. Zanj so ljudje jutro, poldan, večer in noč. O njih piše s srčno krvjo, nežno, temeljito, globoko, kot bi sega! v vodnjake. Z njimi se pogovarja kot dober človek z dobrim človekom. V njih vedno najde iskro, o kateri premnogokrat mislimo, da je v ljudeh ni več.
Iz te iskre Silvo Teršek naredi kres, znamenje, ki Slovensko dolino navdihuje.
In takšen Silvo Teršek se bo predstavil tudi kot slikar.
Gorenje Maloprodaja
AKCIJSKA
PRODAJA
Od 7 9. do 22. septembra bo v jedilnici akcijska prodaja brezžičnih likalnikov Tefal. Gorenje Maloprodaja nudi 5 % popust za nakup likalnikov z gotovino ali na kredit in s čeki I + 5(30% pol og) brez obresti.
In še cena brezžičnega likalnika: samo 13.931,30 SIT!
Srečanje z Abrahamom
V kolektivu Vzdrževanja so ob koncu julija pripravili slovesnost, na kateri so sodelavcem čestitali ob 50-letnici življenja.
Z Abrahamom so se torej letos že srečali /od leve proti desni/ Franc Vodušek, Franc Klanfer, Stane Oder, Franc Centrih, Franc Zupanc, Jože Prevolnik, Ivan Miklavžin in Marko Pranjič.
Prvi med njimi se je v Gorenju zaposlil Franc Vodušek, in
sicer že leta 1965, skupaj s Francem Klanferjem pa sta se letos že invalidsko upokojila. Leta 1969 so začeli v Gorenju delati Stane Oder, Franc Centrih in Ivan Miklavžin, nato leta 1970 Jože Prevolnik, leto pozneje Franc Klanfer, leta 1972 Franc Zupanc in 1979 Marko Pranjič.
Vsem iskrene čestitke ob življenjskem jubileju.
ZAHVALE
Ob izgubi dragega očeta se najlepše zahvaljujem sodelavcem surovinskega obrata programa Pralno-pomivalni aparati ter sindikatoma za izrečeno sožalje, darovano cvetje in pomoč.
Marko Podpečan
Ob izgubi drage mame se zahvaljujem Svobodnemu sindikatu Plladilno-zamrzoval-nih aparatov za venec in sodelavcem za izrečeno sožalje.
Zoran Zamernik
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta Slavka Meseldžije se toplo zahvaljujemo sosedom, prijateljem.
Malica	Menu I
ČE 08.09.94 Svinjska pečenka, krompir, zeljna solata s fižolom
PE 09.09.94 Goveji jezik, fižolova solata, puding
PO 12.09.94 Nadevana paprika, peteršiljev krompir, jogurt
TO 13.09.94 Štajerska bržola, riž, zelena solata
SR 14.09.94 Dušen puran, mlinci, zeljna solata
ČE 15.09.94 Svinjski zrezki, testenine, mešana solata
PE 16.09.94 Pečena safalada, pomfrit, zelena solata
dr. Borisu Kolšku, sindikatu obrata Hladilniki in sodeU cem dodelave surovin v obratu Kuhalni aparati za vso tolažbo in pomoč ter darovano cvetje.
Jela, Suzana in T°n'c Meseldžija
Ob boleči izgubi drage0a brata se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem Nabave za darovano cvetje in izrečeno sožalje.
Janko Os*1
Ob boleči izgubi drageS0 moža se sindikatu, sodeiu kam in sodelavcem odra Galvana zahvaljujem za darovano cvetje, danarn pomoč in izrečeno sožalj
Mira Pogori
Ob smrti očeta se sindikatu PPA in sodelavcem stiskaj niče za darovano cvetje pomoč iskreno zahvaljuj6
Stanislav 1
V,
Menu il
Telečja pečenka, dušen riž, z6^ solata
Ribe po tržaško, slan krompir
zelena solata
Ocvrti sir, cvetača v solati
Polpete, pire krompir, špinačo
Telečji ragu, vodni žličniki, sadi6
Ocvrt piščanec ,riž, zeljna sold0
Možgani z jajčko, šopska soial°
INFORMATOR,
časopis za obveščanje delavcev Gorenja. Urejajo:dipl. novinar Božena Gorjan, Hinko Jerčič, Damar Vrtačnik. Izhaja štirinajstdnevno. Naklada 4.400 izvodov.
Grafična priprava, tisk in odpr®^
Gorenj1