Poglejte na fttevilke poleg naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. Skuta j te imeti naročnino ve-o vnaprej plačano. GLAS NARODA Telephone: CHeliea3-1242 ar-* Ust slovenskih delavcev y Ameriki. 2Mb, 1940 »t Um F Ml Office at New York. N. under Act of Caucrcm of March 3rd. un. u TOU VRČ KOT VI DAM DOBIVATI I c*glas naroda- PO POŠTI NARAVNOST NA I S BVOJ DOM (ti mail nM i i MMJ Ib pranflu*). , » kar Vm anma fl < >( No. 165— Stev. 185 NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 22, 194! —PONEDELJEK, 22. SEPTEMBRA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XLIX. NEMO OB AZOVSKEM MORJU NEMŠKO POVELJSTVO NAZNANJA, DA SO ZAJELI 150,000 RUSOV, 151 TANKOV IN 602 TOPOVA PRI KIJEVU Nemško vrhovno poveljstvo naznanja, da so po treh mesecih vojne štiri armade maršala {Simeon* Brudennyja doživele velikanske izgube, da je bila obkoljena njegova armada pri Kijevu in da je bil Krim odrezan od ostale Rusije. Nemške oklopne divizije so z veliko naglico prodirale severno in južno od Kijeva ter se slednjič vzhodno od Kijeva združile ter tako obkolile armado, ki je branila Kijev. Rusi sami priznavajo, da »o izprazpili Kijev. In ko so Nemci (zavzel i ^zgodovinsko in najstarejše rusko mesto, ki ga i-menujejo mater Rusije, so vjeli 150,000 Rusov. V nemške roke je tudi padlo 151 tankov, 602 topova in velikanska množina vojnega materiala. Nemško vrhovno poveljstvo tudi napoveduje, da bo uničen ali pa ujet še ostali del ruske armade, ki je branila Kijev. Nemci priznavajo, da so Rusi skušali prebiti nemški obrdč pri KI Jew, a_se nikakor ne nameravajo umakniti s Krima, temveč po morju dovažajo nove čete, da branijo strategično zelo važen polotok. ^usija priznava izgubo Kijeva Včeraj je ruska vlada uradno priznala, da je vojaštvo izpraznilo močno trdnjavo Kijev. Kijev, ki je znan pod imenom "mati Rusov", in ki ima 846,000 prebivalcev, je najvažnejše rusko mesto, ki so ga Nemci zasedli v treh mesecih vročih bojev. Tozadevno rusko poročilo kratko pravi: "Po večdnevnih vročih bojih so naše čete izpraznile Kijev." Madžarska časnikarska agen tura MTI je po radio sporočila, da je bil vrhovni poveljnik v Ukrajini4 maršal Simeon Budennv odstavljen in da je njegovo mesto začasno prevzel maršal Timošenko, poveljnik na osrednji fronti. Rusi silovito napadajo ruske postojanke pred Leningradom s strmoglavci in rusko poročilo pravi, da so ti napadi tako silov-iti, da izgleda, kot da se mora razpočiti zemlja. V bojih v soboto so-Rusi pred Leningradom izstrelili 60 nemških bombnikov, sami pa so jih izgubili 24. Večino svoje armade okoli Kijeva je maršal Budenny u-makriil dalje proti vzhodu ter jo razvrstil v novo obrambno črto, da brani Harkov. Ru&ija potrebuje tanke Ruski poslanik v Londonu Ivan Maiskv je izdal na angile-ške delavce poziv, v katerem pravi, da naj izdelajo več in vdč tankov za Rusijo. Angleška vlada je že odredila, da bodo vsi tanki, ki bodo ta teden izdelani, poslani v Rusijo. "Potrebujemo tanke in še več tankov," je rekel Maiskv. "Izelali smo mnogo tankov sami, toda naše izgube na 2000 milj dolgi fronti so velike." Ameriški konzulat v Zagrebu zaprt Radio postaja v Bukarešti naznanja, da je hrvatski minister Lorkovič v nekem svojem govoru izjavil, da je hrvatska vlada sklenila zapreti ameriški konzulat v Zagrebu 22. junija, ker je konzul po naročilu državnega tajnika Cor-dell Hulla deloval proti interesom 'hrvatake države. Povodnji na Španskem Iz Gibraltarja poročajo, da sta vsled večdnevnega deževja reki Guadalhorge in Orce prestopili bregove ter preplavili okolico. Unitčenih je dosti mostov in človeških bivališč* Vsled preplavljenih cent in železniških prog je med mnogimi mesti promet nemogoč. O povodnji poročajo tudi ""iz province Cartagene, kjer je / voda porušila neko kemično tovarno. Amerika bo sodelovala Na letnem zborovanju škotske delavske stranke v Edinburgh u je rekel angleški notranji minister Herbert Morrison : — Po končani vojni bo treba mir z orožjem zaščititi. Upamo, da takrat Amerika ne bo obrnila Evropi hrbet. Ko je neki delegat kritiziral Roosevltov in Churchillov mirovni program, mu je Morrison odvrnil, da je treba nekoga, ki bo v času obnavljanja Evrope z orožjem zajamčil mir. LINDBERGH IN LEWIS V ENEM ZAKLJU _ « Težke obdolžitve senatorja Pepperja. — "Ne-k«^eri bodo izrabili stisko naroda ter skušali "-'Enoviti diktatorstvo. 'Fight for Freedom Commit te" je imel v New Yorku dv* dni trajajočo konferenco, na kateri je nastopil kot glavni govornik senator Pepper ter si ob tej priliki prav pošteno privoščil znanega isola-cionista letalca Lindbergha in s voječa snega predsednika C. I. O., Johna L. Lewisa. — Nekateri sebičneži, — je rekel, — nestrpno čakajo dne, ko bo zašla dežela v hudo stisko. Tisto stisko nameravajo izkoristiti ter postaviti diktatorstvo po svojih lastnih načrtih. Dostavil je, da se v družbi teh ljudi Lindbergh in Lewis prav dobro počutita. Po Pepperjevem zatrdilu si isolacionisti na vse mogoče načine prizadevajo omajiti pomoč, ki jo nuai Amerika.država m, borečim se proti nacijem. Svoj govor je zaključil Pepper takole: — Pride čas, ko je treba smatrati nezvestobo napram predsedniku za nezvestobo napram domovini. In pride čas, ko morajo ljudje pozabiti razlike v mnenju in metodah ter se zaružiti za skupni cilj. Konference se je udeležilo nad 500 delegatov, zastopajo-čih strokovne unije in patrio-tične organizacije. QUISSLINGU SO ODPOVEDALI 2IVCI O nacijskem voditelju na Norveškem majorju Vidkuuu Quislingu, ki je Nemcem izdal svojo domovino, poročajo, da je živčno popolnoma zlomljen m da je skoro invalid. Poročilo, ki je prišlo iz Osla, pravi, da ga morajo od vrat njegovega stanovanja podpirati &o avtomobila in da hodi z največjo težavo. Vsled velikih zmešnjav v Norveški so mu odpovedali živci, kajti patriotični Norvežani vsepovsod nasprotujejo njegovi vladi. Kot poroča list "(Morgen Post" v Gotebuxgu, hišni po-| sestniki na vse načine nagajajo Quislingovim pristašem, ki | stanujejo v njihovih hišah. Za-, pira-jo jim električno razsvetljavo in vodo, samo da jih ! spravijo iz hiše. Hišni lastniki imajo natančen seznam Quislin govih privržencev. Mornarji prete z generalno stavko Stavku joči ma jner ji so se vrnili v premogovnike jeklarskih družb. — Stavka, električar jev v Kansas City končana. — Druge novice iz delavske-sveta. Olje v železniških tankih * 4 Cities Service Oil Company je naznanila v (New Yorku, da bo začela pošiljati v železniških tankih sarovo olje iz Illinoisa proti Vzhodu. Vsak dan ga bo poslala dva tisoč sodov v rafinerijo V Braiin-tree, Ma.ss., štiri tisoč sodov pa v rafinerijo na Petty's Island v bližini Fhrlalepfoije. JET1KA BO KMALU IZTREBLJENA Novi newyorški državni komisar dr. Edward S. Godfrey je izjavil: — Jetiko bi bilo mogoče v dvajsetih letih popolnoma iztrebiti, če bi imeli popoln seznam vseh jetičnih in vseh onih, ki pridejo ž njim v dotiko; vsak jetični bi moral v bolnišnico; vse osebe, ki so z jetičnimi v dotiki, bi bilo treba z X-žarki preiskati; za vsakih 5000 prebivalcev naj bi bila določena posebna bolniška strežnica; po vsej deželi bi se morala vršiti predavanja o znamenjih in zdravljenju te bolezni; posebna delavska posredovalnica naj bi poslovala izključno le za ozdravljenje od jetike. Priznal poneverbo Joseph E. eDLney, 56 pomožni poštar v Greenwichu, Conn., ki je že nad 35 let v zvezni službi* je priznal poneverjenje' zveznega denarja. Dasi je po-' .neverjal le majhne zneske na-! enkrat, je* v teku let naraslaj poneverjena vsota na 32 tisoč, dolarjev. Naravnost presenet-j jjjivo je> da »o mu prišli šele tako pozno na sled. Obsojen bo 22. septembra. Mussolini jev sin se ni ponesrečil Muasolinijev sin Vittorio se ni ponesrečil i aeroplanom, kot je bilo prvotno poročano, temveč je bila po poročilih, ki so po skrivnih potih prišla iz Ltalije, v njegov aeroplan položena bombam ker je bilo dom-| nevano, da se bo sam Mussolini z aeroiplanorn nekam odpe- DRAGINJA NARAŠČA Odkar so se nehala zaslišanja pred kongresnim odborom čigar naloga je bila proučiti predloge glede kontrole nad cenami je izjavil pred-kongresnim bančnim odborom, da je treba na vsp'- način določiti najvišje cene. Rekel je, da se po deežli že pojavljajo 4 4 but -legerski" trgi, na katerih je mogoče kupiti marsikaj, kar je sicer pod strogo vladno kontrolo. Da je blago na takih trgih izredno drago, ni treba skoro omenjati. Iz Mansfielda v državi Ohio poročajo, da je moral tamkajšnja Westinghouse Electric & Manufacturing Company začasno odpustiti nad sedemsto delavcev, ker je družbi zmanjkalo jekla za refrigerator je. Podpredsednik Wallace je priporočal nakupičenje velikih zalog strateško važnih surovih. — Če hočemo, da nam bo res uspelo strmoglaviti Hit-lerja, — je izjavil, — moramo imeti silno dosti materiala, ki je potreben za oboroževanje. Po njegovem mnenju bi se dalo še marsikatero tovarno, ki producira za privatno porabo. no rabiti za vojno produkcijo. , Stavka premogarjev rovih velikih jeklarskih korporacij je končana, kar je zasluga o-brambneg^ posreuoavinega - u-rada. Danes se bo vrnilo na delo 44,000 premogarjev. Pojavila se je pa nevarnost druge stavke, ki utegne imeti daljnosežne posledice. Mornarji, zaposleni na ladjah, vozečih po nevarnem vodovju, zahtevajo primerno odškodnino oziroma bonus, in če odškodnine ne dobe, bodo za-stavkali. Govori se že o generalni stavki mornarjev vseh pnrobrodnih družb. Mornariška unija, čije člani >-o zaposleni pri Pacific-American Shipowners Association, zahteva večji bonus za vožnjo po vojnih conah, in na treh ladjah na zapadni obali,- zasidranih v newyorškem pristanišču, so mornarji že zastavkaii. Vsega skupaj je vsled stavke prizadetih že enajst ladij v newyorskem in drugih pristaniščih Troje ladij je mornariška komisija rekvirirala, toda le za vožnjo v Karibskem morju. Iz San Diega, Cal., poročajo, da so se AFL mašinisti pri Consolidated Aircraft Corp., nehali pogajati s korporacijo NOVA ADAMIČEVA KNJIGA Naš rojak, Louis Adamič, ki je že napisal več knjig v angleškem jeziku, je zopet napisal novo knjigo pod naslovom "Two-Wav Passage", ki vsebuje okoli 300 strani in jo bo izdala knjigarna Harper & Brothers v New" Yorku. Knjiga vsebuje poglavje o ameriških Slovencih, kakor tudi popis o uničenju Jugoslavije in o sedanjih strahotah, ki jih uganjajo Nemoi in Italja-ni po slovenskih krajih. Ko je Mr. Adamič 18. avgusta izročil svoj rokopis knjigarni, je rekel: "Upam, da boste mogli kontrolirati svoj sum glede moje zdrave pameti. dokler ne boste prebrali mojega rokopisa." Založnikom pa se je Adamičevo delo zdelo tako zanimivo, da so ga takoj poslali v tiskarno. Knjiga bo izšla v oktobru. Veljala bo $2.50 ter jo je mogoče naročiti naprej naravnost od pisatelja, čegar naslov je: Louis Adamič, Milford, N .T. Adamičeve prejšnje knjige, ki so zbudile v ameriški javnosti veliko zanimanje so: — SAMOMOR TURŠKEGA KONZULA Turški generalni konzul v New Yorku Melimed ali Ju-kel-•sen, star 51 4et, je v soboto zvečer v svojem stanovanju 50 Central Park West, kjer je i-Nmel tudi obenem svoj urad, izvršil samomor. Konzul si je okoli vratu zadrgnil ovratnico, čije konca je trdo držal z obema rokama. Njegova žena ga je našla ob 2 ponoči mrtvega na postelji. Na mizi je pustil pismo naslednje vsebine: "Sadri Mohudov. To je duhovnik. Njego^ naslov je 209 Dyckman St. On me naj pokoplje na zelo skromen način z denarjem, ki se nahaja v žepu obleke, ki sem jo nosil včeraj." Njegova žena je našla v hlačnem žepu $401. Žena pravi, da je njen mož odšel v svojo sobo v soboto ob 10 zvečer. Ko je hotela ob eni ponoči odpreti njegovo sobo, so bila vrata zaklenjena. Poklicala je hotelskega " slugo, ki je vrata vlomil. Svojega moža pa je našla mrtvega na postelji. Rekla je, da je njen mož imel srčno napako in da je trpel velike bolečine. ter za pretil i s stavko, če ne bo D.vnamit^ Laughing in the ugodeno njihovim zahtevam. Ameriški izvoz Trgovinski department poroča, da je dosegel ameriški izvoz meseca julija najvišjo točko. K temu so seveda pripomogle ogromne pošiijatvc živil v Anglijo. Letošnjega julija je bilo poslanih iz dežel za 359 milijonov dolarjev živil in drugih potrebščin, lanskega julija pa le Za 317 milijonov dolarjev. J Največ je bilo eksportiranih mlečnih pridelkov, jajc, masti in suhega mesa. Jungle. The Native's Return, Grandsons, Cradle of Life, The House in Antigua, My America in From Manv Lands. Na prigovarjanje obrambne posredovalne oblasti bo v po-uedeljek začelo zopet delati 44 tisoč premogarjev v pregovni-kih jeklarskih družb. Delo bodo obnovili pod pogoji delavske pogodbe za appalaško o-krožje. Edinole z zahtevo po unijskem shopu niso prodrli. O tem se bodo pogajanja nadalje- p rav p^ne z la(ijeUelnico vala, in ce v teku tridesetih dm Federal .shipbuilding & Dry ljal. Mussolini pa je iz važnega razloga moral svojo namero opustiti ter je sin Vittorio spi me«to njega. Med vožnjo se je 1>omba razletela in aeroplan se ie v sredini razklal. Tako je sina ubila bomba, ki je bila namenjena njegovemu očetu. VLADA IMA TEŽAVE Z LADJEDELNICO Vojni tajnik ne ve, kaj bi počel z napravami Federal Shipbuilding and Drydock Co., v Kearny, N. J. _ Ce bi jo obdržala vlada, bi unija izgubila svoj vpliv. Mornariški tajnik Knox je i-ekel časnikarjem, da vlada ni •na jasnem, kaj naj prav za- ne bo dosežen sporazum, bodo premogarji najbrž spet odložili orodje. Appalaška pogodba je bila sklenjena po veliki stavki kopačev mehkega premoga ter določa med drugim za premoga rja sedem dolarjev plače. V Hazleton, Pa., je posredovalni odbor pozval dvajset tisoč kopačev trdega premoga, naj se takoj vrnejo na delo. iZa stavk ali so v protest proti ederal Dock Co., v Kearney, katero je po precej dolgi stavki formalno prevzela ter poverila kontrolo nad njo mornariškemu departments ^Mogoče jo bo dala v najem kakšni javno-pravni korpora-dnevnejciji, kot je naprimer Defense Plant Corporation, ali pa kakšni privatni družbi. Priglasilo se je že več privatnih družb, ki bi jo rade prevzele. Doklč" 'je bila korporacija v privatnih rokah, je morala plačevati občinski upravi v Kearny na leto 119 tisoč dolarjev davka. Zdaj občinska uprava nima tega dohodka, kajti vlailna lastnina ni podvržena davku. Je pa še nadaljna stvar, ki jo je treba vpoštevati. Pod vladno upravo bi bili delavci podrejeni civilno-pravnim določbam, kot so naprimer poštni in drugi zvezni uslužbenci. V tem slučaju bi delavska" organizacija, čije člani so skoro vsi delavci v tovarni, izgubila svoj vpliv. toni. Slično povelje je bilo izda- povišanim unijskim asesmen- delo. V torek bodo volitve, katera organizacija ima izključno pravico zastopati delavce pri no že v četrtek, toda voditelji j kolWkjtivnih pogajanjih, istavkarjev so izjavili, da ni | Istotako je bila končana zaenkrat še nobenega upanja ■ stavka električarjev v Kansas glede skorajšnjega konca te! City, ki je povzročila prvo noč stavke. , . veliko zmedo, kajti mesto z Pri gradnji barak za moštvo, nad pol milijona prebivalci je | mornariške -zračne postaje v bilo v popolni temi. Key West Fla., je zašta-vkalo 1600 AFL tesarjev in njihovih pomočnikov. Zahtevajo višje plače. Pri American Radiator & Standard Sanitary Corporation v Buffalo, N. Y., se je 2 tisoč delavcev, pripadajočih trem organizacijam, vrnilo na Vodstvo elektrarne je nekaj delavcev obtožilo sabotaže, pa je na prigovarjanje obrambne posredovalne oblasti tožbo izmaknilo. V Linden, N. J., je vodstvo Standard Oil Company of New Jersey dalo sem od ure plača« nim delavcem deset centov pri- boljška na uro, dočim je vsem drugim uslužbencem povišalo mesečno plačo od 10 do 17.50 dolarjev. V svojih napravah v Linden, Bayonne in Jersey City ima družba zaposlenih Štiri tisoč delavcev. Konvencija AFL stavbin-skih delavcev v St. Louisu je v posebni resoluciji odobrila Rooseveltovo vnanjo politiko ter priporočila vso pomoč Angliji in njenim zaveznicam. Delegat je so se izrazili proti stavkam v vojni industriji ter proti gangsters'-?,m metodam, ki jih izvajajo nv n.ere delavske organizacije. _ 1LA8 XIBOD i" — Hew Yorf Monday, September 22, I 941 VS1AN0VLJJBN L. 18W M GLAS NARODA a. Sandaya and Holldaya Bubacrlptloc Yearly $ti^eati-so ušla paznim očem nemške-j cem. Otroke zdaj nentško uei-ga in italijanskr^a poštnega jo in vsi morajo vedet kaj je yadzorstva. Od teh pisem, iti firer in znat vipit/Heil Hitler', šo prišla t naše roke se nan&'Ce kdo noče ubogat nemiškili za žalostne tazmere v tistem «oldatov, ga pfetepejo na smrt. delni Slovenije, ki so jo zasedli,Kcliko so jih pa^odpeljali in ži-Nemtei, sedi posebno ganljivo injra dutša ne vej kje >o,' Pravijo, značilno to-le z dnevom po-štne ga pečata 12. julija. Z DELAVSKEGA TRGA Pred letoui dni se je zavel v Združenih državah izvrševati obrambni program. V tem času je dobilo delo 3 milijone 1>S2 tisoč ose\>. Meseca marca je bilo v Združenih državah zaposlenih toliko ljudi kot še nikdar prej, namreč 40 milijonv 373 tisoč. Prvino je začela Amerika pripravljati na obrambo, je bilo v deželi nad devet milijonov nezaposlenih, pozneje se ,;e pa njihovo število skrčilo na šest milijonov. Dva milijona oseb je dobilo delo v tovarnah in v stav-binski obrti, nad en milijon pa drugod. Ker ima vlada pri raznih zasilnih delih (WPA) zaposlenih skoro dva in pol milijona oseb, je le nekaj nad tri milijone resnično nezaposlenih. Povečana produkcija je povečala povpraševanje po na-daljnih delavcih. Samo meseca maja' jih je bilo zaposlenih na-daljnili 600 tisoč. 1 Ljubi sin:— . jGPozdravlji>m."te čez globoko morje in ti voščim sreče in zdravja. Pri nas doma »;a pa ni. Stara sem in roka se mi trese, ne vem, če bo^ znal brati. Tako hudo' jo pri nas, da se zjmerai jokam in tudi zdaj irn 'solze kaplje jo na .pisanje. Nič več n ustno svoji. l\o so prišli-so ta prve dni popisovali in zadnjič nam je soldat prinesel cegclc, ki ga ata niso zastopili, pa so ga nesli na v:-s vprašat kaj pomeni. " Xemski žaiular je pa s puško suni! v život in zdaj ata ležijo. Krištofov nam j povedal. ga pošiljamo na vse strani. Priporočam se starini 'in novim odjemlaeem. Kdor ltoče piti ; ; •- V enem oziru je pa treba dati Hitlerju kreait. Dvajset^et ni mogel nihče zamajati Mus-soliniju ust, Hitler mu jih je pa zamašil. , ^ po enem letu Meseca avgu>ta> je bilo tekom nemških zračnih napadov na Anglijo lismrčenih 169 'ter ranjenih 136 civilistov. Se v nobenem mesecu izza izbruha vojne ni biLo število žrtev tako majhno. Lanskega avgusta je bilo usmrčenih 1085 civilistov, 1265 pa nevarno ranjenih. Lanskega septembra je bilo še huje. — 6955 eivilistov je bilo usmrčenih, 10,624 pa ranjenih. Z drugimi besedami rečeno: žrtve letošnjega avgusta le 13 odstotkov tako velike kot istega meseca lanskega leta ter Je dv» odstotka tako velike kot lanskega septembra. Tudi vojaške izgube so bile znatno manjše, da dosti manjše materialne škode niti ne oiiienjeino. 15. septembra leta 1940 je več sto nemških vojaških letal sipalo smrt in razdejanje nad London, dočim je letos 15. tptembra objavilo ministrstvo za domačo varnost naslednje poročilo: — Ničesar novega in posebnega. Završi! se ni niti en napad. V nasprotje temu se pa vrše čedalje močnejši dnevn' in nočni angleški napadi na nemška mesta. Zdaj je na vrsti Bremen, zdaj Hamburg, zdaj Berlin. Kako more biti Nemcem pri srcu, ko se spomnijo Goe-i ingovega zagotovila, da bo nemška protizračna oforamba že poskrbela, da se nad nemškim ozemljem ne bo pojavilo nobeno sovražno letalo? % S tem seveda ni rečeno, da so Nemci nehali napadati London. Še fa 'bodo napadli, toda začasno so preveč zaposleni na vzhodni fronti. Dejstvo pa je, da London še stoji in je močnejši kot je bil kdaj prej. • . IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS? V teh kritičnih (asih je vsakemu fitateljti dnernfh vesti potreben U prirotNi ATLAS, bi ga pošljemo našim naročnikom po najnižji eenl. — Naročite {a 6« dane«! Malcolm Mac Donald v Londonu Malcolm MacDouald, angleški visoki komisar za Kanado je dospel y London tej; se. od- nih posvetovanj. pravil naravnost v -dominijski urad, kjer se bo udeležil važ- VeUkost »H x 1414 Inter 48 velikih strani; 32 barvanlh ženilJevlrtor. tujih držav ln 9 zemljevidov Zdr. držav in zastav vodilnih držav; 46 svetovnih slik popolnoma o- znnf»entb ; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši remljevid kaže celi ■vet Id tudi: RAZDELITEV POLJSKE MElJ ^EMCUO IN KUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKLJUČITEV ČEHOSLO VAŠKE K NEMČIJI » NOVA FIN^.KO-RUSKA MEJA Cen] 35 centov PoSIJlte Tvoto v znamkah po 3 _ot. i>o 2 centa. " ' -- i - ■ .. .. - Posebnost: HAMMONDOV ZEMLJEVID, Ki SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ca dobite a aUaaom ln ko ga izpolnlto ln pojete k Izdajatelju zemljevida. Vam daje pniTico, da dobite dodttne zemljevide a novimi mejami vojskujočih ae držav, kakor bodo preme-njene po sedanji vojnt Naročite Atlaa pri: • "GLAS NARODA" SIC WEST J8th STREET N E W T O R K , N. T. Pozdravljam te moj ljubj sin in ata te tudi f*oze imena, na kl. 450 otJ casa. časa. ol.javiJe-primer: Bardia, Libve, Tob'j^k, \u v ua&e111 Jj ^ ali Wawe'l Mo-oče je, da se i ullamo nekak^° posredovat bo kak^tn otrok imenoval Buk-I luco za žeuitb-5e strani, da bi se slišalo v domovini in po svetu, a ti, dragi prijatelj in m "Sir4 na", neki. deček pa jekl 50 se potom "Glasa Naro-dobil celQ jme^Bon^nik." Mla ' seznanili, pa žive v srečnem -zakonu.'Doslej nismo dobili še nobene pritožbe, kajti naši ljudje — bodi-si moški ali ženske — so previdni in nima- MAMUT SIKOŽO IN DLAKAMI. Xewy'oiski naravoslovni muzej je" podaril vseučilišču na A astoi nraminta^ki ga je odpra- jo navade sedati slepo na lini. | Slučaji, kot se,je bil pripetil ! »ekoč v lepi Ribniški dolini, va tega muzeja izkopala v bi i zni me^ta Juneatf V tej deželi ! so daneS 1110(1 ameriškimi 81o-Okostje predpototKicga velika-'vonci »emogoči. brat, pomogaj nam. da se bo'"a tehta več neiro 2000 kg. Po-j Postaven fant je bil v Lju-in potolr^Ho Slo- sebnost najdbe je precej dobro to razvedelo vence. Srbe in Hrvate. Vi so se vtopili v Paveličevih grehih, a vemo, da je teh mnogo, v pr\-i vrsti večina kmetov Badičeve iu Mačekove Hrvatske seljsčke stianke. Vemo, da Pavel if; p'ripj aVl ja proti njim nove pogone, toda, naj jih oni junaško prenašajo in naj trpe, kakor tudi mn trpimo za zdomovino, ker bo prišel dan maščevanja in os.vobojenja ki se ga že danes boje vsi krvniki frrobode. Človeških pravic in dostojanstva. V tem času ftaše^a -c.svoiM)- "AToj firer, ukazal - mi, naj penemčim Spodnjo Štajersko. . . . Spodnja Štajerska je nem&ka " pen-,a 710 smtemo pozabiti tudi V ta na meji je "nemški "U-It,st,h ro^ov- ki So verner Štajerske izdal ukaz "po ,et -lav6 in katereni se izaplenjuje vse pre maženje Slovencev v koru=t Nemčije, a za uvedbo in utrditev germanstva v Spodnji Šta Merski. Druffi nkniz je, da se mora 250.000 Slovencev izselit v Srbijo. Ho Sedaj so priselili že 50 tisoč Slovencev, največ iz Maribor« in okolice. Nemci prirejajo pogone, zahirajo predele mesta in posameznih vasi in dajejo rok 20 minut- v katerem se morajo ce- rodbine, starci,,žene in otroci izselit iz pradedovskih domov; vse v njih mora .jo pustiti za Nerpce. ki se hodo polastili njegovega imetja. Sleherni sme vzeti s seboj le sto dinarjev, svojo staro obleko rn perilo za preobleko. Često ustavijo mla- Urad : TRafalpar, 4-C362 . Stanovanje: Dickens 6-7000 Bivši zdravnik v Zagrebu ALFRED 0. MASSEY, M. D. naznanja otvoritev svojega urada na 325 WEST END AVENUE mi 7»tb testi NEW YORK CITY Uradne ure 7—8 yneCer. . tn po dogovora. — - - vali pod sovražnikom. Zato: Živela osvobojena in povečana Jugoslavija (ne od Triglava) od Soče in Koroške ,pa vse do Plievdjelije S prija?eljskimi in bratskimi pozdravi, tvoj ujeti brat, Slovenec. mi pri vojakih. . Do&ti de-ohranjena, z gosto rde^o vOlno iklet. Je Podilo za njim, nje- pokrita koža. V zemlji, ki je prepojena s petrolejem in vedno zamrznjena, se je ta koža ohranila celili 40 tisočletij.. delo na farmi IŠČEM moža in ženo, ki bi rada delala na farmi; morata pa znati poljedeljstvo in'živinorejo. Dobra plača in postrežba. Xaj se oglasijo direktno na P. O. Box 33, Xorth Gran ville, N. Y. 9—11, 15, 18, 22 B,o}ake prosimo, k o ; pbSljsjo sa naročnino, da > ste " posluša je jo •— UNITED STATES osiroma 1 C ANA D: POSTAL M< J . . ORDER, ako je vam le priročno mu je pa le eno rojila po glavi, tista ga pa ni posebno marala, dokler ji ni povedal, da ima doma malin i u žago. NV, potem sta se zmenil^, in prvi dan, ko je Slekel vojaško suk-I njo, sta se kar v Ljubljani vze-'la. Ženinu je bdo malo nerodno jieljati nevesto domov, ker ni imel drugega kot siromašno bajto. Nevesta je prve uUi molčala, nato je pa hotela vedeti, kje ima raalin in žagef^ • — 'Malin je na pe>lici^ — je pokazal na inlin za kavo. — žaga pa menda za vrati vb>i. ln zdaj je tisti čas . . . KUHARSKA KNJIGA: , f Recipes • Nations - * {V angleškem jeziku), - i»S RECEPTI VSEH NARODOV f ^ Stane samo - 1) * mam K rr '-f' '-ri1 ii ^Knjiga je trdo vezana in ima 821 stranic=^lf | li f , • vi ^ , Recepti so napisali v ^ngteškejn jeziku; ponekod pa so (j tadi v jeziku naroda, ki mn je kaka jed pesetmo v navadi| I 'i L Ta knjiga je nekaj posebnega za orne, ki se "zanimajo «t# kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati in ffx ,i«p<5»Qlnjti,^ * t ^ r.. - š i.:. r % 4 ^^^ Naročite KNJIGARNI SLOVNIC PUBLISHING CO 2i6 we9t ifa street ; r |Cew Tor^tf. y. V eievlandskih listih se že pojavljajo oglasi, da je napočil tisti čas,,ko se razve;sli srce vsakega poštenega S le venca. Zelaj bi bil rad r, Božeglavo-vi, Erstetovi, Hraševčevi iu Baragovi kleti ter po kleteii drugih naših Slovencev, da bi obujal spomine ha leta, ki jih nikdar Več ne bo. ^PrepričaTu bi bili pa lahko, da bi jim prav nobene škode ne napravil. * Se en habsburški princ. Prejšnji teden sem bral, da je dospel v Ameriko nadaljni ba.sburški prpip. Zdaj jih ie žc precejšnje število v Ameriki. Dasi;je že precej iet' pbteklo izza zrušenja habsburške monarhije, se liabsbtiržani ne dajo .ygnati v kozji rog 'in še vedno delajo za njeno obnovi-tev. • Tako delo je pa dandaues. dosti bolj prijetno v Ameriki n^gO na av^rijskih tleh. In Judi tako nevarno ni, čeprav nejbo rodilo nobenega satln. f> L A S IIIDD X" - W«w Joi§ Monday, September 22, 1.941 ggTgJTDVEJgy L. W ZBOROVANJE ZA POMOČ RUSIJI V BOSTONU • , . . • - *i f ' .Prizor v zgtftloviuski dvorani F anenil v Bostonu, Mh»s., ob pr iliki velikega jsboravanja za 1k>imoč liusiji. Kratka DaeČttT Zgodba ■ 1 -----. ' I " ■ ..." . ■ I ' . '--JL- PisnidiVSdrkjeW . - : t ■ t~ • J-,. Že -en iT pisal »lomov, da ni boni lttos lahko na pustne ne deljo zapel; "Hmtadra,. hmt~-dra, pustna nedelja, lan* sem bil mesa sit, letos pa ze'ja!" pa se je le drugače obrnilo. Alinogo Slovencev nas je, ki letos izpolnjujemo svojo državljansko pravico in doiži*oat v tem čudovitem Sarajevu-kjer je pravi labirint v&ega nio-Koče^n: nbša, običaji, vere, bogastvo in revšrina. Zato ni nič čudnega, da si vsak po svoje organiziramo iproste nedeljske1 popoldneva Nekateri sl zatekajo a* kino. kjer so že tudi na Sporedu filmi, ki JI 11 zelo vidna in poudarjena reklama, označuje k^t višek sovjt tske. produkcije. R rz 'ikn mod Sarajevom j in Ljtfbljnno bo imnda samo v, tem, ro, samo b'ata je bilo toliko, la so se vsako noč pogrezli ,-anj, čeprav so si postiijali s !laino. Nekega dne v novcnA)-' 'u 1018 so proti večeru nena-loma sklicali Slovenci; Hrvate n Srbe, kolikor jih je bilo v :aborišču. Na hitro so mi-»elja'i elektriko, da Je.v.saj ne-;aj luč« sla'bo razsvetljevale rrostor. kjer so jih zbrali. Spo-oeili so ujetnikom, da jih pri-le obiskut predsednik Xarod-leira sveta jze nam je pripovedoval i Še mnogo zaniimvosti, ki jili je - doživel kot ujetnik v Italiji. - Preseljevali so ga iz kraja v i kraj. V Avtzanu.je moral p<»- gozdovati t^mikajšiijo okolico, , v Alann je 'moral -kopati v yi-» nagradili, v Pešcarn pa čistiti > konje. Italijanski vojaki ^io-c vinci. ki še uiso bili na fronti, i so z ujetniki grdo ^ postoiJali, r Toda zanje so se pofegni'i ita-i Mjanski gorski artileici- ki so 1 L orožjem ukroti Ji te novince.| \ da so [justili .ujetnike v miru. > V nekem drugim taborišču so . imeli vse zelo lepo ter .eTstp ure-) jeno in tudi hrana je bila do- - bra. Pqveljevfll itiii je nek ar-? tilerijski. kafpetan, ki jt bil z njiaoi zelo dober. "Civilno prebivalstvo pTu jim je zavidalo*, j ker so l ili tako .dobno preskrb-j Ijciri. Xekoo so napadli trans-. . i^ort živil, ki je bil nsimenjen za taborišče, in knpetana sa-; irnga so ranili toliko, da je moral v bolnišnico Zakopal ga je ( neki drugi kapetan, ki pa ni bil toliko ddber. Nekega ujetnika je z lesom udaril po ar'avi, da nlw> čina. Ko so se uvrščali v vrsto — pripravljali so se za odhod v domovino — je stal za Ivojzetom starejši možak 7. brado, "ki ni preveč pazil na red v vrsti. Tiojze ga je opozoril-naj pazi, da še njega kdo po glavi ne udari. -Beseda je dala besedo in kmrdu sta ugotovila, da sta oba ^Eako'čarm,. Bra-idati iik>ž ie biT Amirfkov, pi-cal pa se je Horvat. Ko je bil Lojze še doma, je njegova žena po "Slovenskem gospodarju" iskala s*led za njim in sploh ni vedela^ ali še živi ali ne. V Anconi so jih nato v-rz nekaj dni vkrcali na veliko la-) djo, ki je sprejela 4.MX) ujetnikov. Ijojze se .fe spr?vil čez ■dan med dimnike in sanja! o dcnfii. Ko so se bttfcaji Dubrovniku, ki ga pa ^jnostim očesom še ni bilo'videti, ga je n<-ki oficir poklical k sebi k daljnogledu, da je videl našo zem- ' F jo. P/k-t cava rije ,ie trajalo precej eTK-: Xa obali jih je pri-f, čakala godba, sestre "sv: Vin- ■ fcenta ps so jim postregle s ka- ; vo in pecivo^ri. Pet dni so ča- ; ka'i v duibrovniški trdnjavi, j nato pa so jih iposlali na po- | stajo v Gruž. Tam so se lepo o kopal: v vagonili, od ameri- s "kega Rdečega križa so dobili ] perilo, milo za britje in po .p^t s kruhov ter po tri peStete. Dlrie 3 8. marca 1920 je končno srečno , pHspel donrnov ^prav takrat, ko j so imeli "likof" v domačem vi- ™ riogradu. TJjetnlštvo ga je to- j like s^-enieiiiio, da ga niti ma- f ti ni prepoznala. š Ko je IiojoM? končal » pHpo- f veflov^njem, stn o tudi vč pb- j spravili svetne dobrine. In tu-1J d i kadete ha uri se je že tol iko , pomaknit napVej, da šrntf s^ "pri- ] 5eli (Odpravijaii k večenrnicaiTL r) Potem pa zopct slovo za eti 1?e- j deti affl pa -Še 4a Več, ga nesreča zadene, da -"rainibi z^vradi službene zadržanosti ali £ pa zarodi ne dovorjr trdnega 1 znanja pi avieor do nedeljskega * izhoda v nKBtJr^^« - »: f Tate investiranja v DtflenseU Saving^ Bonds, .serija E,- se n bo, zvišalo za 33Jn eno tretji- i no bd8tptkov-v 10 letih!. z Kupite Det^i)'$e T?onds in - r Stamps T i VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg uaalov* ]e razvidna KduJ lune« [ilučano oarpCslfio. Pr»» Številk« luneu'i lueBec, OriiKft dan In tretja pa lero. Da nitp pfiUra-otte oeputrebuega dela In atrofikov, Vra prosimo, d« aki|fiate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite narafentn« navavoost nu ali Jo"-I* plačajte naSeniu zaatopn'.xt: v..Vaden. kraJuaU p« ka Lexeme '~ryrf aastopnikov, kojib Imena au tiskana s debelimi Črkami, ker ao Uprt) Wr-feni obiskati tudi dKiff- oaselbine, kjer Je kaj aaiib rojakov naaa-IJenib. Zajrtopaik bo V trn iaračll potrdilo «a pUftano naročnino. CALirOUNlA: San Frauciaco, Jacob Lauahln JOUJKADO : Poebi«, Perfr C«li«. t -, Waxaenburg, M. J. Bajak INDIANA: Indianapolis: Prank Zupančič ILLINOIS: ; Chicago, >. Hevfii«, CJlcerr«, J. Kabla« (Chicago, Oteero In llllaota) Joilet, .Jennie Uamblch U Salle. J. Spellcb Maacoctao. Frank AuguaUn .. v North Chicago in Waukegan, MM*. WarAek , k ^ MARYLAND: Kltismiller, Fr. Vodoptvea MlCHl'JAN : Detroit. L. Plaakar MINNESOtAf ,t thlshouA. JU 1 juk'aolcb Elj, Joa. J. Pe«bel Eveletb, l>onls Goat« ..Gilbert. Lotil« Ve«ael Hlbblng, John Porta MONTANA: Roundup, II. If. Pantas Waaboe. L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Brorferlck MBff TORK: .T,<»t)e Fan* Frank Nad* ^Tprcester, Peter Rode OHtO: - .. „ » Btrberton, Trm* TrvN Cleveland, Aiiton Bobek. Cbaa. Km linger, Jacob RmoUc, Job« tUapnl« Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis fialant, John KomJa Zoungttown, Anton KlkaU oaiSGON: r.U- . -i'«,^. ^Oregon. Qlti, Koblar pennssjuvania Beaa?mer. /oba lernUuu Conemcngb, J. Brezove« Coverdale to okolica. Mrs. Ivvns R upa Ik ' >t Export. Loa^CjfmafU / Farrell, Jerry Okorn Kami«. . Fr. Blo^plkair afeensborg, Frank Novat / Homer Cifty. Fr. Ferencbak Imperial, Vence Palcieh Johnstown, John Polaati i graja, Ant. TaulelJ JouO Zott Pittsburgh In okolica. Philip Pr*g»> Steel ton, A. Hren ?>jrtle Creek. Fr. SebJIrer Wwt Newton, Jonepb Jovaa .. . WI^ONSIN. • " - Milwaukee, West Allla, Fr. Bkofe Sheboygan. Jaaeph Raket WTOlflNQ': . , Rock Sprlnga. Lotfa Ta'oebar Diamond vlile, Joe Roll«* ti a. a nt-« a» » f; Taak lastopnIV Izda potrdHa aa .v. ta, katero J« preje? Zastopnika topi« »ripirifa^jjtnijU f/•.»p ifiavu« omvi *VUI A4SOPA -f f...1 V r- r. ■ V j; ;;•• j SVETLIKAJOČE SE RC«E Pred 'eti .so opazovali pri nekem anierižkent podeželskem dekletu, .da se ji svetlika leva rokja. Polagonfci so nanjo pozabili. Sedaj pa fte je ipo^ornost zdi avnikov jn fizio^ogtov obrnila. k drugem u podobnemu primeru. ..'. Tokrat gre za dve ni-ladi sestri iz Bostona. Bettv in Befsv. Pri obeli sestrah žari leva roka z modrikasto svetlobo. To žii-renje je znatno, a je vidno seveda le v temi. Če se svetlika-se roka v temi približa odprti knjigi, postanejo črke čitljive. V dnevni in nmetni svet-Wt sveMikanje prenejia. V o-stalemj sta roki obeh eeste.r hladni in brez vsakega duha. ^d ravni ki, so pojav ponovno o-p^-aovali in so pri tem onemogočali vsako .morcibitno varanje. Pri poisknsiti so nadzirajoči zdravniki dpzali svetlikajoči se foHi za zapestje. ' Čudnetga pojava še niso mo-g^i razložit i. Fraiologopi daje posebno to nvisl^ti, -da kažeta tfbe sestri enake lastnosti in da se jim svet likanje pojavlja periodično v rednih presledkih. Mkjfcda. $ aaf p^^dertrano konT ftitnci^nalno posefcnost. Nekateri opazovaltei govore, o žvve-nem osredotočenju ki š^ zdrmžujtjo v levi roki in spre-minja.K) v svetfoibo. S tem pa ne povedo seveda že ničesar V, Buunoh Aii t s je p rUpel argentinski kopsul v Tnstu, g, dr. Fn.i.stachi Puccio. Takoj }»o svojem prihodu je dal časnikarjem, obširno izjavo. Xa vprašanje o-Jugoslaviji je povedal, da je govori: z vojaškimi izve-i d c nci, diplomati in potniki, ki! so po vojni prihajali iz .Tii^o-, sin vije. "Vsi," je tkjal. "so se zgražali nad načinom, kako se jc u'bijalo in lnorHo. To- kar so.napravili z Beogradom, je mogoče primerjati «-aiito z zalo igro na Poljskemt'V Po ptsaiiju niadžarskegu tis- 1 ka «e je Pavelič spravil na pir1 Sanji- knjige proti boljševizmu T 7. naslovom "Strašni teror" in j š ciljem, da pojasni hrvatske--, 'rtu narodu, da ga čaka sri ča, č;! ^ bo draal z Germani proti SI ova-,' nonj. Vesti pravijo, da s<> v Hrvat- ' ski širi val we-SIovanstva. ' 'Bolgarski izdajalci s sA'ojimi 1 znanimi nečloveškimi postopki ' lilijo Si'be. da bi svoja imena! zaiijeniali za bolgarska. Italijanski ti.sk poroču, da spi i i zVaraždiua in iz Bih:Vča izse-j fili \"se Srbe. Točnih ppročil. koiiko (Slovencev so ])ogxiali iz S'ovenijt, l ni. . J Argentinski list 'La Xacioa', 1 objavlja članek o žrtvah v Jn- < troslaviji in don^neva, da je bilo ^ lo 15. julija ustreljenih čez 80 , tisoč in obešenih čez 20 tisoč ljudi. Xa.fveč.ii pokol.fi so bili J iked druigrm v Sloveniji. Vesti iz zasužnjene dott4bvine (Poroča Jugoslov. časnikarski odsek.) Italijanski yuvei-ntr v l>al inaciji, Bastiani- ki je, kakoi znano, pripravlja1 umor kralji Aleksandra, je V Zadru govori raz okno syojoga hotela in zh. grozil, da bodo italijanske obla sti r Dalmaciji neusmiljeno po istqpale z vsemi, ki bodo posku , šali ovirati fašistične oblasti \ Dalmaciji v njihovih namerah Ko so po prvi svetovni vojni po srn a'i italijansko vojsko z o-loka Krka. so !e-ti vzeli s seboj zastavo; zdaj so jo prinesli nazaj. Ker so jo pa prebivalci o-toka' skušali zi-žgati, so jo Ita-ilijani poslali nazaj in jo shra-I nil i v rojstni hiši ipesnika d \\n-! murzia. Bc-ogra.-ske bejjunce so Hrvatje v Splitu prisrčno sprejeli in jim po svojih močeh ]>oiiia-irali. Splošno razmerje med Srbi in Hrvati v vsej Dalmaciji jo odkritostV-no, prijateljsko in bratsko. 9 j Prisluškovalec radia — NOV POKLIC. Malo kdo si predstavlja, koli-, ko najiinz Hx" n ejši h prenosov gre po brezžičnih valovih izven va-, lovnih dolžin, ki so pamenjene • posameznih uradnim pcsta.iain. " Samo v Ameriki ima kakšnih j 55.000 amaterjev posebno dovo-. I jen je za radijske oddaje a ti . predstavljajo na vsi h nu>gočili 1 dolgih, srednjih in kratkih valovih komaj neznaten delec vseh o dti a jajce v. Pomisliti mo-ranfo saino na vse oddajajoče • vojne in trgovske ladje, bombnike in prometna letala, tajne j vojaška, postaje in postaje, ki ( jih upravljajo — vohuni. Običajen smi'tni bi knuilu o-t bupal^če bi hotel zasledovati - vse te oddajo, da bi fei Ustvaril - približno sliko o njihovem šte-viM in njihovi vsebini.. So pa ■ uradna mesta, ki jim je i»nogo . do tegia, da bi imela čim na-i tančnejši vpogled v te stvari. Zlasti velja to za politične oblasti večine dežela ki dobro veš do, da se vohunska služba najrajši okorišča s tem načinom oddajanja sporočil. Zato ni ču^no, tla. je nastal eel nov po^ r uradnih, prisluSVovaleev radija, zlasti v Ameriki, kjer so v zadnjih mesecih vsakovrstni agenti iz inostrantva v takšni meri začel i uporabljati radno, da'je morala oblast silovito iponTfipžiti število specialistov za, prisluškovanje. Ti prisbifjcovaJci so dodej v resnici odkriii eelo VTsto tajnih brezržičniih central, ki so jim a-genti iz vseih delov Zdniženih ' držav pošiljali svoja poročila. Ti agenti uporabljajo večdno-nia prenosne majhne oddajne postaje/'., ki jih, priključujejo avtomoibifski bateriji. Poleg^ dosedanjih prisluškovalnih po-sltaj so ameriške oblasti uredi-, le še nadaljnjih 32 postaj po vsej dežpli, tako tiudi na Alaski na Portoriku in Hawajskih oto- ----------------- - ■-----------' - -r" ■. ■ . ---- - ■, . L _ i • ' Lep* kulturna postanka;, odprimo j! vrata v naie domove, odprimo ji srce . . . (Fmigsr) " " v v. ded' ~~ J , I * ZEtoJO otrebU, sorat W1 w , Y J^ ^ JoJ« poMjal In cledal bujuo njen« Spisal IVAN MATlClC • N ~ i . ■ _ Je *ot*I mpj Irikim klaajen Knjiga Je svoJeTritcn pojar ' VNUK -— - v " i t gloveaski književnosti, kaj- i* drlrnll proti bcm novesi ti r nji je t trinajstih dolgih faam poglavjih opisanih trinajst rotfov slovenskega Dar.oda od W POGLAVIJ _ 413 STRANI davnih poietkov ▼ starem ' V PLATNU VEZANO sloranstr« do današnjega dne. Kjaj Iga je verno rrcalo našega Jli vi jen ja in irplje- Cena V M> Poštnina plačani "nja, In kdor jo prebere bo 1 vedel o Slovencih ve€ kot mu * ' • ' : * , more nndlU katerokoU naše Avtor knjige je IVAN* MATlClC. k , zgodovinsko JleJo. ; je spisal. sploSno »nano knjjgo — " . tNA KRVAVIH POLJANAH ^KNJIGARNA "Glas Naroda*' 216 WEST 18tfa STREET NEW YORK, N. * kili Poklicu i prisluškovalci radija morajo ibiti v >-vojeiu poslu sevLtla zelo dobro izvežbani, zlasti pa uiorajp obvladati zna- [ nost o šifri ranem oddajauju i poro<"il in razumu? t i celo vrsto jezikov. Ja.vne hiše v bližini VQjaskih kemp Pa nI M. Ki use, član Ameriške higienske družbe, je objavil v "Journal of Social Hygiene'' članek, v katerem pravi, da so v bližini mnogih ar-yiadnih taborišč javne hiše ter da lokalne oblasti prav nič ne zmenijo, da bi jih odpravile. Najneznosnejše razmere vladajo v tem pogledu po južnih in po zapadnih državah. Po Kinsejevem mnenju bo treba nekaj radikalnega ukreniti že iz zdravstvenih razlogov in iz razlogov javne morale. -- ■ ■ RADIJSKI SPREJKMMX: V ELEKTRIC. DVIGALU. '.Kakor znano, so ameriški nebotičniki tako visoki, tla peš hoditi v najvišja na«lstropja pomeni pravo muko in izgubo časa". Zato je dvigalo ali lift! v Ameriki nekaj navadnega. Toda najhitrejši lift vendarle potrebuje včasih precej minut, preden dvigne do •*»(>. ali 40. nadstropja. - Američan, ki se nra sicer vedno in povsod umrl i, tisto čakanje v dvigalu nerad prenaša. Pravi, »la samo čas trati s tistim čakanjem v (Iviga'ti. Zato si je neka radijska'družba izmislila napravo, ki naj bi-ljudi v dvigalu malo samoti 1 a, da bi lažje jprenašali čakanje. Dala je izdelati posebne radijske aparate Treba [M jih je bilo za dvigala posebej zaizvarovati zoper motnje, ki izhajajo iz električnih aparatov, kateri ženejo dvigalo. Ra-Jijski sprejemni aparat v dvi- R A Z PR O D A, J A jmjiigA , po zmerni ce^ .. Pp 50c zvezek ->, Audtraonove pripovedke za slaienako mladino B^e noti mali jjiftdk, (DostojevakiJ) | ItožJI mejniki (Ivan Pregeljy - -Filozofska .zgodba (Alojz Jlrasetf) Gompaei in Kaauir^aki. (Jul. Z>>er) Gospod Kridojin Žolna In njegova druiina (Kr. .Mllfinskl) * ' Kazan, voljrjl pes (J. O> Cunrood) Kaj se je M a karu sanjala (V. Koro ienko) v , , Na različnifi potih (Frane Fflw*)! Peter Pavel Ciarar (Dr. 1 PregetJ) Pravica Kladiva (Vladimir Levstik) Svfct* noč ,(Rudolf VrabJ). > Slika Dorians Gray (Oscar WUde) " Verije duše i vi cab (Prosper Mirime) Zapiski Iz »rtvega doma (A M. Dostojevski) Pp 70c zvezek r i Do Ohrida in BUolj* (Ivan Melik) Po 7 5 c* zvezek Belfeeor (Artiir Bernedt) Onstran pragozda (James Other C«r- P|> strani klobuk (Damir Feiget)' Romantične duše (Fvan Cankar> S^riant . Diarolo (Marcel PrioUet) Železna cesta (Zane Gre*) ." Zlati Panter (/Sinclair VIMk) Gusar v oblakih (P*oaM KejW) tiospodarica sveta (Kari fldor) llrktorjrv Me« (Rene La ttrujerc) Rdeča Megla (0. R. Pridi) i Po $1 zvezek L'grabljeni milijoni (E. G. Seliger) Veridicus (Pater Kajetan) Sivko (K. S. Thompson) J V Rudarska balada (Marija Majrrjrra) Prlgodbe čebelice Maje (Waldeouir Bansels) Pingvinski otok ( Anatole France) Pisane zgodbe .(Janko Kac) Iz fivljcnja za življenje (Ivan Zn-, pan) - • Po $1.25 zvezek Zadnji Mohikanec (J. F. Coopčr) Skrivnostni studenec (Pavel Keller) Po $1.50 zvezek Ztfltin In kazen (r. M. Dostojevski J) Tigrov! zobje (Mavrice LaUanc) Krištof D ima c (Jack London) Mlstertja (Gustave le Ronge) Lucifer (Jean de La HSre) Izpod Golice (Slavko Savinsek) • . Po $2 zvezek Prešeren (France Kidrič,) _ t Po $2.50 zvezek Višnjeva re pal i ca (VI. Levstik) Naročite pri: KNJIGARNA SLOVENIG PUBLISHINGCO. 216 West 18th Street, New York, N. ¥. ... L^aln lahko sproži preprost Lrinnb. ki nanj pazi shi.ira, ne da bi nehal pazrti * na . Kvornik je na stropu ilvi^al? ter ofornjen na^Tsdol. Stroški sa napeljavo takega sprejejn-riega aparata v dvigalu pa ?o orecojisnja.- Čim višji je mbo-ienik. tem dražja je taka naprava. LAB IX10D X** — H«w Tonf Monday, September 22, j 941 G OSPOD iz KONOPISTA Napisal: L WINDER. 91 Vesolje se naglo širi To pot ga ni^o odvodli v delovno sobo, kakor pri zadnji avdienei, temveč v n^ajhen salon, ki še ni bil videt.-kaČez nekaj minut je stopil v sobo prestolonaslednik. Nasmehnil *e je namestneniu škofu, Ki se je $ldboko priklonil, ne da bi tkrival svoje veselje. Franc Ferdinand ga je zvito pogledal, se naglo vrnil k vratom, skozi katera je bil vstopil, in rekel: "Pridi, prosim!' . 1 •Grofica Zofija Chotkova je vstopila. Škofova radost se je izpremenila v grozo. Pomislil fc: "Hotela me bosta prisiliti, da se uprem cesarju. Zvedela wta, da me cesar v ponedeijelc spiejme v avdieneo — zato md hočeta danes zvezati roke." 1 Razvil se je zastajajoč pontenek. Vsi trije so bili v za dregi. Nadvovoda je govoril o pogostih ministrskih krizah zadnjiiga časa in o najnovejši izpreniembi kabineta. Potem je obrnil besedo na cerkvcno področje ter dajal duška svoji joai na nemtškte- politike, ki so voditi proticerkveno gibanje. Zofija mu je živahno pomagala, nato pa mahoma rekla: "Prav za ptav se ne bi smela udeleževati razgovora o teh rečeh. Ženska naj se ne briiga za javne zadeve, pravo torišče ženske je rodlbiiw*/' 44Tudi jaz tako mislim," je smeje se rekel Franc Ferdinand. "Govorim*) torej o rodbini." Njegove oči so zaaljubtjieno in Občudujoče visele na postavi ljubljene prijateljice, ki je bila siccj še vedno vitka, a je vendar že kazala nagnjenje k obilnosti. ' Škofova groza nad giofičinim pojavljenjent se je bila med tem unvodnim razgOr vo še ipog'obila. Bolj od besed so izdajale prestolonasledni-kove oči, kaj pričakuje od toga ponienka. Njegove oči so izdajale, da je prepričan o Zr-fijini očarljivosti ter upa izpreobr-tiiti škofa že s tem, če nvu jo pokaže. Te, oči so govorile: "Ni mogoče, a (postati žena bodočega o?sarja." Pogledi so go-vorili: i4Ali si je nioti misliti bolj knežjo prikazen od te! Ne (poznajo je, zato so tako nespametni in me hočejo odvrniti od ženitve. Kdor pa pozna to žensko, ne more bitu njen sovražnik. Pogledi so govorili "Kaj nisem vreden zavidanja? In vi prekleti noici si domišljate, da me morete ločiti od nje! Da bi jo le mogel pokazati cesarju in vsemu svetu — na mah bi bilo konec klavrnega govoričenja o neena'korodnosti.." ' Pametni duhovnik je razumel govorico teh zaljiibljenih pogledov, in njegova groza je rasla od minute do minute. 'Kajti on ni videl ne lepega dekleta, ne knežje drže, ire mladostne miline, ne draži in prednosti, ki so oslepljevale prestolonaslednika, temveč ocvelo dekle, ki je bilo podoba, da se mora vsak čas skoraj brez prehoda izpremeniti v nemikavno matrono. Slutil je grenkobo neštetih razočaranj na njenih tankih staro-devičjrh ustnicah. Vide* je s ledove nezmernega častihlepja v s ta rode vič ji h črtah tega obraza, ki se je s težavo silil k ljubeznivosti. Z ,grozo je mislil: " Zaradi tega starega dekleta tako neznanski boj! Niko*: ni bil noben zaljubljenec bolj zaslepljen! I>a bi ura mogel odpreti oči! A šele zdaj mi je jasno, da ga ne niore nrhee drug in nič drugega rešiti iz tega ukletja. kakor neizprosni čas. Oh. kakšni norci smo možje! Skoda zanj — in škoda zame! Kajti vidim, da tudi meni ni pomoči." "Grofica vas je hote'a spoznati," je vneto rekel Franc Ferdinand, "ker upava, da boste najini hiši zvest prijatelj. Mnogo sem ji pripovedoval o vas, posebno iz svojih otroških let. Nisem ji zamolčal, da imate proti najini zvezi enake pomisleke kakor dvor. 'Daj nii. da ga najprej spoznam,' je rekla, 'ko me bo spoznal, n? bo krivično sodil, nič krivega ne bo rekel cesarju o naju dveh, zanesem se na njegovo pobožno srce'. Prav za prav vas. da vam odkrito povem, nisem mislil več prositi za obisk, kajti prav od vas se nisem nadejal sovražnega stališča. Vendar pa soglašam z grofico v tem, da se imate pravico piepričati, a l je vaša sodba pravična. Oglejte si .jo torej dobro in p o vejte cesarju, kakšen je va& vtis. Samo to, nič drugega ne. Prepričan sem, da bo cesar osupnil, ko bo slišal iz vaših ust, da ;e moja bodoča žena drugačna, ne takšna, kot so miu jo opisni i. Kdo ve, kaj vse pripoveduje o naju malopridna tolpa, ki jo je spravil Montenuovo na noge. Zato potrelbujeva človeka, ki nama bo naklonjen, prijatelja, ki bo ustavil Montemiovo delo. To morate biti vi, Vi, nihče drug ne. Ali se snitent zaaesti na vas! Ali vam morda kaj na grofici ne ugaja! Terjani, da ste docela odkriti in pošteni." Namestili škof si je po'ozil roko na srce. "Cesarska visokost, ker dovolite, smem torej priznati, da se mi zdita grofičina milina in razuntnost občudovanja vredni. Ne zazmerite, grofici!, da povem to vpričo vas. Slišc je kakor neroden pok Ion. a ;Ie vendar čista resnica. In resnico sme človek zmerom povedati." Grofica se je nasmehnila. Nanjestni Škof ji je resno in odločno pogledal v oči ter nadaljeval: "(je v resnici. Ker tega ni mogel, se je posluževal priprav, ki so nra približale vesolje, da si lahko sedaj ustvarimo že precej točno sliko o njem. Te priprave so bile daljnogledi in spektroskop ter fotografski aparati. Ko je Galileo prvič opazoval kroženje Jupiterovih lun in je Kepler sestavljal svoje zakone o giibanju neibesnih teles, si je komaj kdo lahko predoČil, kakšen je vsem i r. Bilo je tfeba dolgega napornega- dela, preden so ostronomi prišli do sedanjih izsledkov, vendar pa še vedno niso zadovoljni z dosedanjimi dognanji. Na Mt._Wil sonu postopno proučujejo velike »spiralne megle, ki so oddaljene od nas dolgo vi sto. svetlobnih let..- Hkrati na Pe-lofna-ru končujejo instalacijo velikega daljnogleda. S temi deli se obzorje astronomov ter pagkd v vsemiT znatno Bazfr'ri-Tako se nam postopno kažejo olbrisi vsmirja vzporedno s teq^kako. s? širi obzorje iz ve- snovjo, a nenavadno majhne. Potreibno je daljše opazovanje in sistematsko delo, če hočemo opaziti sprememibe pri stajicah. Povprečen opisovalec ni za to dovolj vztrajen. Daljnogled nam ni odkril le v vsemirju razkropljenih stalnic, temveč tudi mnogo krasnih skupin zvezd, ki se naan kažejo v raznih, lepih oblikah. Med nje spadajo tudi znane Plejade. Še mnogo več kakor daljnogled sam nam pokaže fotografija, ki bolje izkoristi svetlobo vsemiT-skih svetov. Tako so s pomočjo fotografije dobili precej jasno s!'iko o krasni skupini zvezd v ozvzedju Herkula. V tej skupini je okrog 150,000 zvezd. V riniski cesti se ne vrste le stalnice, temveč tudi grmade kozniiičnih 6novi ki je povsem temna. To snov so odkrili tam, kjer se kažejo med zvezdami črne vnzfo*kih zborov (Kari AdaaM) .71 Trije mešanI xberl (Glasbena »U- Uea) ;--------------- M V pepelni€nl noil, baatato sa ooie. ibor In orkester, (Sattoer).... M Mladini, peoal za mladino • klavir , jem (E. Adamič)_________Al Dve pesmi. (PreJovee) m molki rbor in solo................. .21 Nmffl himni. dvocteMo ..." ' ..'__ Gorski odmeri. (Uharnar). IL »ntk, molki Bkorl______Jt ZA TAMBURICE: NA GORENJSKEM JE FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajuk...............75 .Slovenske narodne pcarfa Umbo- raikl zbor (Bajuk) _________ .7» Bom M na planine«, (Bajuk). P^Porl -------------j« za citre: Poduk za d tre. — 4 zvezki — (Koieljokl)________ ZA KLA\7R: Buri pridejo. — Koralnim ___JBt Slovenske narodne pesmi, Janko Žlrornlk L zvezek. 123 pesmi za mnffkl ali Inttikl zbor .......*..... It} II. zvezek. 77 pesmi za moKki In megaol zbor ...............,.l.t» 100 narodnih perari za motkl in mešani zbor. Knill Adami« ....L— FANTJE NA VASI. 18 narodoib za mofikl zbor. Ciril Pregelj.. M PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI KALUE. Emil Adamii—1( JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESftU ra moikl zbor.........................M Best narodnih pesmi za m- gki tbor ....................J* Sest narodnih pesmi za m- iani zbor ................... - ' I rane Venturini—ŠEST MEŠANIH in moških zborov ......m rerdo Juvanee—Lt MLADIH LET. moikl zbori .................M I Peter Jereb—^SEM ZBOROV (m- j Ud in meteni) ............. M | J Moški zbori OSKAR DEV: Baraba; OJ. moj ftocel jC tor; Kam mL fantje, drov v raa poj-demo .......................2® OSKAR DEV: ^refiao, ljube« moja; Ko ptKI- ca na tu}« sre; BoM; MoJ oCka na konjička dva; Dobi v sem pl-tenre; Sloro; Je vpiitnlla loC 41 EUIL ADAMIČ: .Modra devojka (betrkranJaka. V ao noC prt potocl ...........29 JarJeva ......................JS Hodi Micka domo; Kaj druicer (a hočem; Zdravica ........JI VASILIJ MIRK In A. OROBMISG: VetriC; P« eradioi ........ t'EBI>0 J U V AN EC: ZJatraj.......................2R Slovanaka -......-...........J30 I'ETRR JEREB: Pelin roka; VASI-IJJ M IRK : PodoknW........M KOBKO PRELOVBC: Ko ao fantje proti vasi Ol.____20 Le enkrat te ......... ......^n Stava dela .............^. .JI HB. VOLA BIČ: Rožmarin ; JOS PAVČJC: Potrkan plea ......AS likih 7vpfzdani. Daljnofirledi so te --2% x inčeF — 384 inčev KVIŠKU SECE tcnA 75€ 8\TETO PISMO______________$3^ 2% i 3% inčev — 224 strani veiava umetno ............ 25c. ——' -— KW&KVi RRnr rs* ms, (Ker se nam je posrečilo dobiti te kvišku SBCE — (6t. 3») molitvenike po «elo niiki ceni, Jih 2% x 3% InCev - 224 «trani tndl tnoremo prodaJeti ^ ^ o- v belem celolida ............Enaeenl ^ Zaloga pa nI opaebno KVIŠKU SRCE — it. 408) velika, zato jib naroČite Čimprej, 2)4 x Z\ inSev — 224 strani d« Vam bomo mogli t njimi po-Cena 75 centov streCi. RAJSKI GLASOVI — (it. 408) —-J-1- 214 i 4 1 nCev — 255 strani Tsterši Sf. Kriiev Pot Ajigleškl mohivenikl: Cena $1^0 ___ RAJSKI GLASOVI — (št. 41«) (ZA MLADINO) 2% x 4 InZev — 255 strani vstevš! Sr. Kriiev Pot Key »f Heaves Cena $ L50 «no venno ..............M SKRBI ZA DUŠO T asnJe TttU,° ......... 8x4% Inčev — 512 strani CATHOLIC POCKET MANUAL • Cena $1.75 v fino osnje vezano......L— Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. 216 WEST 18th STREET y OSMIH DNEH 3 MILIJONA FRANKOV ZASLUŽKA. V Martfeilleu se je odigrala razbojniška zgodba, kakršne so bile v tem soaonem mestu nekoč jprecej pogoste. Razbojniki so hoteli oplteniti eno izniiec^i državnih skladišč živil v neki 'bi^i garaži. Zgodba se je začela s tem-, da se je vselil v neki odiični hotel prosluli aločinao s Korzike, po imenu Gaston Roussel. Čakal je, da se mu ponudi kakšno "delo." Nekega dne je prijel k niemu tujec in mu deja'\ da potrebuje nrajno 100.000 ka^ re. Ce mu jo hitro in dobro dobavi, ;bo tudi plačalo dobro. Roussel je malo pomislil, potem je odvrnil, da odpravi ta posel lahko v osamili dneh. stvar pa bo veljala 2.7 milijona frankov. "Dobro" je dejal kupec in je Roussel u takoj izplačal znaten predujem: Rouesel je v naslednjih dneh abrai tolpo samih "težkih mladeniče v". Oborožil jih je z avtomatskim orožaem težkega kalibra in po temeljitem posvetovanju so izvedli napad na garažo. Stvar je šla sprva sr adko. Prvi tovorni voz z 30 tonami kave je bil že pripravljen, da se odjpe je. V tem trenutku se je .pojavila policiia in razvila se je takoj'divja bjtka. Ko je enemu izmed policistov uspelo, da ie n streli! enega izmed glavnih raabojnikov, so drugi pobegnili, a so jih še v isti noči polovili v -raznih lokalih marsejskega podzemčlja. Policija je napravila dober lov. Prijela je osem samih znancev, med njimi tudi moža ka, ki je bil pobegi iz pristne delavnice in ki so ga po razburljivem oibleganiu potegnili s strehe garaže. Med ostalimi je (bil tadi Roussel. Kot devetega pa so pozneje prijeli nočnega čuvaja v državnem skladišču živil. Cašli go ga eicer zvezanega v nekem kotu gara-ž?, a prav kmaltu se je izkazalo- da je bi lo vse to samo prevara in da je mož že pred napadom prejel nekaj denarja iz predujma, ki ga je bil plačal "kupec" kave. NaroČilo poffljite na: stGlas Naroda" SI« WK8T Itth 8TRBET NEW YORK. N. f. KAKO JE POBEGNIL BIVSl KRALJ KARO L. Beg bivšega kralja Karola in gospe iAipescu se je razvijal v okoliščinah, ki dopuščajo miš-^vo de la§ Pal oslovo v. pokra ji tomobile za seboj. Njegov avtomobil so našli pri mestu Ho- 1 jen je, da je bilo že vse naprej pripravljeno. Nekega dne je bivši kra j poslal služinčad iz hiše, nato je pa sam uredil prt-ki jo je naložil na močan tovorni avto. Policija v viliji je imela za nadzorovanje na razpolago majhne avtomobile. Kralj se je odpeljal' na pot z umerjeno brzino in šele, ko je vozil skozi predmestje, jo je starih povečal in pastil policijske av- ni Badajoš. nx>til. Potnike* ni nihče n • • Kakor znano, rumanaka vlada je zažtTevtf!'a ižročitev gospe Lupescu in generaia Urdaria-nuja, ki jih je sprenril v Španijo. Bivši kralj Karol se je obvezal, da ne zapusti Španije brez dovoljenja vlade. Pa se jima je precej posrečilo pobegniti na Portugalsko. MONTAGUE ZOPET GUVERNER ANGLEŠKE t BANKS. Nedavno so naznanjali listi,