OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPR
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
VOL. XXX. — LETO xxx.
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), MARCH 13, 1947
ŠTEVILKA (NUMBER) 51
DomaČe vesti
V bolnišnici
Mrs. Frances Juratovec iz 1537 Larchmont Rd. je bila odpeljana v St. Alexis bolnišnico, kjer se bo morala podvreči operaciji. Obiski so dovoljeni, želimo ji skorajšnje okrevanje!
Kartna zabava
Progresivne Slovenke krožek št. 3 priredi prosto kartno zabavo v nedeljo popoldne in zvečer v mali društveni dvorani SDD na Recher Ave. Preskrbljena je godba in vse drugo, da bo prav domača zabava. Ljubitelje lepega razvedrila in vesele družbe se prijazno vabi na udeležbo.
Roparska dvojica
Deset minut po oropanju neke gostilne na 5403 Broadway Ave. sta bila včeraj zgodaj zjutraj zajeta od policije 32-letni Paul Kohn iz Cantona in njegova ljubica, razporočenka Mrs. Christine Eller, stara 28 let, ki je rekla, da je doma iz Georgije, da pa je živela v Californiji in po raznih ohijskih mestih. Policija je v avtu, v katerem sta bežala, našla več zabojev žganja in $135.	,
Dvojica, ki je rekla, da je bila na poti v Calif orni jo,. kjer sta se nameravala poročiti, bo morala v s 1 e d nepričakovane "smole" svoje medene tedne oči-vidno za nekaj let odložiti.
Wm. Boyd kandidat za councilmana
William M. Boyd, ki je bil akozi deset It-t član držav slanske in senatne zbornice, bo roenda v teku prihodnjih dni formalno naznanil svojo kandidaturo za councilmana v 32. vardi. Sedanji councilman John J. Prince pa je formalno naznanil svojo kandidaturo za mestnega sodnika proti sodnici Lillian IVestfopp. Prince, ki služi sedaj drugi termin v mestni zbornici, je že pred par meseci naznanil, da za omenjeni urad ne bo več kandidiral.
Boyd je lani kandidiral za kongresnika-at-large in je v primarnih volitvah dobil nominacijo demokratske stranke za omenjeni urad, toda je bil v novembru poražen kot prgtikandi-dat republikanskega kongresnika-at-large George Benderja.
Sodnik ukazal uniji, da dovaža pivo
Okrajni sodnik Merrick je včeraj izdal začasni ukaz AFL uniji voznikov piva, da navzlic sporu z unijo voznikov, ki pripadajo CIO, nadaljuje z dovajanjem piva iz Pittsburgha v Cleveland. Tožbo za tozadevni odlok sta vložila dva cleveland-ska razpečevalca piva na debelo, in sicer Drenik Beverages, 233776 Lakeland Ave. v Eucli-du, in pa National Beverages Inc., 4621 Denison Ave.
Argumenti za trajni ukaz se bodo vršili na okrajni sodniji v ponedeljek. Omeijijeni podjetji Zastopa na sodniji odvetniška ^irma bivšega gov. Lauscheta.
Nov grob Anna dokich
v Warrensville sanatoriju je ^ torek popoldne preminila An-Dokich, rojena Baričevič, sta-fa 59 let. Tamkaj se je nahaja-la izza decembra' 1944 ko ji je Umrl mož George, kateri je bil poznan med Hrvati in Srbi ter ^ bil godbenik na tamburico. Zapušča sina Milonova (Emil) v Chicagu. Pogreb se bo vršil v petek popoldne ob dveh iz Grdi-i^ovega zavoda.
KOSANOVK PODAl IZJAVO GLEDE NEVARNOSTI LAKOTE
V memorandumu je obvestil državnega podtajnika, da je zaskrbljen radi položaja v Jugoslaviji
WASHINGTON, 11. marca—Jugoslovanski ambasador Sava N. Kosanovič je danes izjavil, da Jugoslavija potrebuje hrano in izrazil svojo zaskrbljenost glede te krize v posebnem memorandumu, katerega je že 13. februarja naslovil na državnega podtajnika Dean Achesona.
"Uradniki UNRRA-e v Jugo-*----
slaviji", je rekel Kosanovič, "so večkrat v vestno pripravljenih dokumentih izjavili, da je stanje prehrane v Jugoslaviji po dveh letih suše kritično."
"Brez ozira na dejstvo, da je Jugoslavija v pretežni večini poljedelska država, je jugoslovanska vlada morala odrediti znatno znižanje odmerkov kruha, kateri odmerki so sedaj padli pod normalne potrebe."
"Jugoslovanski delegatje so pred skupščino organizacije Združenih narodov, pred socialnim poverjeništvom in povsod vedno naglašali potrebo za na-daljno pomoč Jugoslaviji najsi-bo potom UNRRA-e, ali pa katere druge slične mednarodne organizacije."
Attlee dobil zaupnico V parlamentu
USLUŽBENCI ZN SE TUDI PRITOŽUJEJO
LAKE SUCCESS, N. Y., 12. marca—Uslužbenci in delavci pri organizaciji Združenih narodov so danes zahtevali od glavnega tajnika Trygve Lie, da obvesti 55 članic organizacije, da delavci in uslužbenci zahtevajo zvišanje plač, boljša stanovanja in boljšo hrano za nižjo ceno.
Na protestnem shodu, katerega se je udeležilo 1750 uslužbencev ZN, so bili dvignjeni protesti proti "neznostnim prilikam" v katerih se nahajajo delavci jn uslužbenci. Lie se je soglasil.
Na shodu je bila sprejeta ra-zolucija in zahteva, da Lie takoj predloži zahteve delavcev in uslužbencev pred člane organizacije. Lie ni ugovarjal.
Uslužbenci so povedali par ostrih tudi generalnemu tajniku. Rekli so, da je restavracija ZN najhujša kar se jo da dobiti. "Hrana," pravijo, "ni dovolj tečna." Lie se je opravičil.
Generalni tajnik je obljubil, da se bo sestal z predstavniki uslužbencev in zapleteno vprašanje skupno z njimi "preštudiral." Da bi pa kaj naravnost obljubil, to pa že ne! Zviti Lie je rekel, "bomo videli kaj se da storiti."
Med ostalim je obvestil uslužbence, da se bo odpuščanje nadaljevalo in sicer iz razloga, ker se namerava ameriške uslužbence in delavce zamenjati z ne-ameri-škimi, ki so do sedaj bili zastopani v zelo majhnem številu.
Uslužbenci in delavci organizacije ZN nimajo svoje unije toda organizirani so v neko zvezo uslužbencev, ki jih zastopa.
LONiDON, 12. marca—Velika večina članov angleškega parlamenta je dala zaupnico vladi premierja Clementa Attlee-a in tako porazila opozicijo Winsto-na Churchilla, ki je postavil predlog, da se zaupnico postavi na glasovanje. Zaupnico je Attlee dobil s 374 proti 198 glasovi.
Predno se je volilo je Churchill ostro napadel vladno politiko, ki da žrtvuje državne interese "za socijalistične sanje ali pa moro."
Pri koncu debat je bilo razkrito, da vlada pripravlja novi štiriletni načrt za ekonomsko obnovo.
To je v teku zadnjih 20 mesecev bil že drugi poizkus kon-zerVat^ev, da vržejo potom "ne zaupnice'^'^delavsko vlado Attlee-ja.
Pri zaključku debat je Attlee naslovil na račun Churchilla ironično opazko: "Mi vsi uživamo ko slišimo Mr. Churchilla toda jaz ne mislim, da je on nekaj prispeval za resno stran debate."
dva rešena izpod razvalin poslopja
CINCINNATI, 12. marca. — Izpod razvalin poslopja, ki se je včeraj zrušilo v tem mestu, sta bila danes rešena dva moška, stara 19 in 47 let, ki sta se skozi 24 ur nahajala zasuta. Oče 19-letnega fanta, ki je bil rešen živ, je umrl za poškodbami šest ur predno so ga dosegli rešilni delavci.
Uporniki v Paragvaju oblegani
BUENOS AIRES, 12. marca —Masna ofenziva vladnih čet Paragvaja proti upornikom, ki držijo mesto Conception, se je danes pričela z Zračnim bombardiranjem, pfavi uradno poročilo.
ASUNCION, Paragvaj, 12. marca—Paragvajska vlada je danes naznanila, da se glavno oporišče upornih sil. Conception, nahaja pod obleganjem, ter da so ostale čete, ki so bile poslane proti mestu, obkolile upornike.
Na civiliste, ki podpirajo vlado, je bil naslovljen poseben, apel, naj organizirajo neredne bataljone, da pomagajo vladnim četam in preprečijo beg voditeljev upornikov.
Z druge strani pa uporni vojaki, ki so se dvignili proti vladi, še vedno pozivajo ostale vojaške skupine, naj se jim pridružijo.
NARAVNI PLIN NA PRAGU CLEVELANDA
V okolici Aurore, komaj 20 milj otr osrčja Clevelaii-da, se je zadnji can odkrilo štiri bogate vrelce naravnega plina, ki bodo dajali do dva milijona kubičnih čevljev plina na dan. Toda ker se ne more dobiti cevi, da bi se najdena ležišča zvezalo s cevmi East Ohio Gas Co., se tega plina za enkrat ne more rabiti, dasiravno je tekom sedanje zime pomanjkanje plina prisililo večje omejitve industrijske produkcije.
Zadnji tak vrelec plina je bil odkrit na farmi Brandes. Na isti farmi je bil že prej odkrit vrelec, ki je najbogatejši izmed vseh; produciral bo milijon kubičnih čevljev plina na dan. Računa se, da bodo ti vrelci, ki so za enkrat zapečateni, dajali plin najmanj 25 let.
V Varšavi se vrši proces proti morilcu 4,000,000 oseb
VARŠAVA, 11. marca. — Rudolph Hoesse, masni morilec, kateremu ni najti primere v celi zgodovini sveta, je prišel pred poljsko vojaško sodnijo in sicer pod obtožbami, da je odgovoren za smrt več kot 4,000,000 oseb, od katerih je bilo 70 odstotkov Judov.
Hoes je bil komandant koncentracijskega taborišča v Os-wiecimu'od 1. maja 1940 pa do konca oktobra 1943.
Obtožen je, da je odgovoren za smrt 300,000 od 407,000 jetnikov, ki so bili registrirani v tem taborišču, ter za smrt okrog 4,000,000 oseb 27 narodnosti, vključivši Amerikance, kateri niso nikoli bili registrirani. Da-Jje je odgovoren za smrt 12,000 sovjetskih vojnih ujetnikov.
NEMŠKA MLADINA ČAKA NOVEGA HITLERJA
LONDON, 12. marca—Nemška mladina za razliko od starejših oseb, ki se. vračajo v dobo Weimarske republike, še vedno pričakuje novega "firerja." Mladina se še živo spominja vseh privilegij, ki jih je imela za časa Hitlerja.
Gornje izjave je podala prostovoljna angleška mladinska organizacija, ki je svoje člane poslala v Nemčijo, da proučujejo vprašanje nemške mladine in v cilju prispevanja k rešitvi tega problema.
izmenjava študentov med anglijo in nemčijo
HERFORD, 11. marca. — V cilju, da se ustanovijo normalni kulturni in socijalni odnošaji med Anglijo in Nemčijo, je angleška kontrolna komisija uredila vse potrebno, da bi v poletju prišlo v angleško okupacijsko zono 30 angleških študentov, ki bodo študirali na nemških šolah.
V obvestilu komisije je omenjeno, da se pričakuje, da bodo dane olajšave nemškim študentom, ki bodo odšli na študije v Anglijo.
BOLGARIJA JE TARČA ANGLEŠKIH NAPADOV
LONDON, 11. marca. — Angleška • agencija Press Association je izjavila, da je Anglija naslovila na Bolgarijo oster protest in sicer zaradi pomanjkanja "vljudnosti" napram tujim misijam v Sofiji.
Bolgarska vlada je namreč odobrila nov denarni zakon, po katerem bo morala angleška misija (in verjetno tudi ostale) razkriti, koliko znašajo njene denarne vloge.
S)(JX^<SXSXJXSXfXiXSXi)ffi(SXSXi)ffl®(^^
DRAM. DHUŠT. "IVAN CANKAR"
poda MIRE PUCOVE
'SVET BREZ SOVRAŠTVA'
v NEDELJO. 18. MARCA 1947
v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
Pričetek ob 7. uri zvečer ®WQSXi)WW(sX!Xs^^
Truman zahteva 400 milijonov, vojaško in splošno pomoč za Grčijo in Tm'sko
Ameriške čete se pripravljajo na odhod iz Italije
RIM, 11. marca. — V pričakovanju, da bo mirovna pogodba z Italijo ratificirana do 1. aprila, ameriška armada vrši priprave, da zapusti Italijo, soglasno s klavzulo mirovne pogodbe, da se to izvrši 90 dni po ratifikaciji iste.
Tozadevno izjavo je podal gen. John C. H. Lee, vršilec dolžnosti vrhovnega poveljnika za Sredozemlje, ki je med ostalim povedal, da bo kot prvi korak njegov glavni stan premeščen iz Cacerte v Leghorn 5. ali 6. aprila.
Devetdeset dni po ratifikaciji mirovne pogodbe bodo morale vse ameriške čete, katere štejejo okrog 28,000 mož, zapustiti Italijo, z izjemo 5,000, ki pa bodo ostale kot ameriški kontingent v področju svobodnega mesta • Trsta.
Ker vsi vojaki, ki se sedaj nahajajo v službi v Italiji, še vedno ne bodo izpolnili svojega vojaškega roka, bodo premeščeni v Nemčijo, ostali pa bodo poslani dqmov.
"Edina stvar," je rekel gen. Lee, "ki bi lahko odločila umik ameriških čet iz Italije je, če itahjanska skupščina ne bo potrdila mirovne pogodbš."
FRANCOZI ZASMEHUJEJO AMERIŠKE DELEGATE RADI "TAJINSTVENOSTI"
MOSKVA, 11. marca.—Uradni predstavnik francoske delegacije na konferenci ministrov za zunanje zadeve je danes zanikal, da francoska delegacija podvzema' posebne mere varnosti, kot to delajo delegati Zedi-njenih držav in Anglije.
"Ce so Amerikanci v skrbeh, da bodo Rusi našli kakšno tajnost, mi nismo. Kaki dokumenti bodo že zaklenjeni v naši ambasadi, toda kar se mene tiče, pustim, da vse prosto leži okrog," je rekel Francoz,
Neki francoski časnikarji so se smejali pretirani tajinstve-nosti Amerikancev.
"Amerikanci se tako bojijo, da ne bi bila odkrita kakšna tajnost, ne dovoljujejo, da bi kakšen tujec prisostvoval njihovim časnikarskim konferencam. Naše pa so odprte za vsakega", je rekel Francoz.
Zedinjene države odprto nastopajo v borbi proti širjenju komunizma in bodo to borbo tudi vojaško podprle
WASHINGTON, 12. marca—Predsednik Truman je danes na skupni seji obeh zbornic kongresa imel značilen govor, katerim je pojasnil svoje stališče v zvezi z dogodki v Grčiji in Turški. Truman je pozval kongres na borbo proti "totalitarski agresiji" in v to svrho zahteval $400,-000,000, pomoči v osobju in materijalu za Grčijo in Turško.
Predsednik je rekel, da se'f"-----
popolnoma zaveda dalekosež-nih posledic svoje zunanje politike, da "pomaga svobodnemu ljudstvu, v borbi proti zav^va-nju, ki se vrši z zunanjo intervencijo".
V svojem govoru je imenoval komunizem, toda ni imenoval Sovjetske zveze. Zahteval je $400,000,000 za pomoč Grčiji in Turški, za kateri smatra, da se nahajata na robu komunistične nevarnosti.
Poleg denarne pomoči je zahteval tudi vojaško in civilno osobje, ki bo nadzorovalo uporabo pomoči v Grčiji in Turški,
ter posebno pooblastilo za najbolj hitro in najbolj učinkovito uporabo vseh pošiljatev V materijalu in denarju. Istotakp je dal vedeti, da želi projekt za več denarja in več oblasti, če je to potrebno, "da se podpre svobodno ljudstvo, ki se bori proti poizkusom zavojevanja."
Sporazum glede Poljske, Romunije in Bolgarije, "kršen"
Truman je rekel, da se krš sporazum, ki je bil sklenjen med Stalinom, Rooseveltom in Churchillom v zvezi s Poljsko, Romunijo in Bolgarijo. Grške gerilce,
ki se borijo proti monarhistič-nemu režimu, je označil "za teroriste".
"Ce bo Grčija izbrisana kot neodvisna država", je rekel Truman, "bo to imelo velike posledice na tiste države v Evropi,
katerih ljudstvo se nahaja v težkih borbah, da očuva svojo svobodo in neodvisnost istočasno ko popravlja škodo, ki je povzročena v vojni".
Kar se tiče Turške, je predsednik Truman dejal, da njena bodočnost ni nič manj važna za svobodoljubne narode sveta, kot
je važna bodočnost Grčije.
IV..	.	ui^av v ic.vi
Obdrzanje njeie nacionalne	dogodkov,
samostojnosti (Turške) , je rekel Truman, "je zelo važno za očuvanje miru n a Srednjem vzhodu".
tov, je Truman rekel, da se te "teroristične aktivnosti" vršijo v. severnih predelih Grčije.
"Grška vlada se ne more uspešno zoperstaviti temu položaju, ker je majhna in slabo oskrbljena", je rekel Truman. Zato potrebuje pomoči v pošiljkah opreme, da bi mogla obdržati avtoriteto vlade." Poudaril je, da morajo Zedinjene države Doslati tozadevno pomoč, ki je potrebna, da se podpre, "demokratično" grško vlado.
Odgovarja na sugestije, da se vprašanje Grčije izroči Z. N.
Truman je odgovoril na kritike tistih, ki; so svetovali, da se vprašanje Grčije predloži organizaciji Združenih narodov in ki vztrajajo, da Grčija ni problem samo za Zedinjene države, temveč je to problem, ki bi ga morala reševati organizacija Z. N. (Med te spada tudi Mrs. Franklin D. Roosevelt). V zvezi s tem je dejal, da je to vprašanje tako nujno, da organizacija Združenih narodov ne bi utegnila, da ga* reši.
"Moramo podvzeti takojšnje in odločne akcije," je rekel Truman.
P o pojasnjevanju različnih načinov življenja je Truman poudaril dalekosežne posledice korakov, ki jih predlaga. Rekel je, da je to resna zadeva, v katero se spuščajo Zedinjene države, toda da ne bi predlagal takšne rešitve, če ne bi vsaka druga akcija bila še bolj resna.
Govoril je tudi o totalitaristič-nih režimih, ki se širijo in rastejo v siromaštvu in borbah.
Svoje poročilo je zaključil z apelom na kongres in še enkrat poudaril veliko odgovornost Ze-dinjenih držav v zvezi z naglim
CHAUTEMPS NE BO ŠEL NA OBRAVNAVO
PARIZ, 11. marca — Bivši francoski premier Camille Chau-temps, ki ima urediti neke račune v zvezi s svojim obnašanjem za časa nacistične okupacije Francije pred francoskim sodiščem, je potom svojega sina sporočil francoskim oblastim, da se ne bo vrnil v Francijo na obravnavo, ki se bo pričela 25. marca.
Njegov sin Jean je izjavil, da bo oče ostal v Washingtpnu in da se nič več ne zanima za politiko. Sedaj se zanima še samo za umetniško karijero svoje žene pijanistkinje in svoje hčerke, ki je filmska igralka.
Predsednik Truman ni omenil, kako se bo podelilo $400,000,-000, toda veruje se, da bo 250 milijonov šlo Grčiji, 150 pa Turčiji.
V svojem govoru je tudi rekel, da zahteva poleg pomoči, v denarju tudi, da kongres odobri potankosti glede ameriškega civilnega in vojaškega osobja v Grčiji in Turčiji, po zahtevi teh držav in katerih naloga bo, da pomagajo pri obnovi in pri nadzorovanju finančne in materi-jalne pomoči. Po poročilu Tru-mana je baje usoda Grčije ogra-žana zaradi "terorističnih aktivnostih nekoliko tisočev oboroženih mož, kateri se nahajajo pod vodstvom komunistov."
Čeravno ni prišlo nobeno poročilo glede obmejnih inciden-
"Upam," je zaključil Truman, "da bo kongres pogumno sprejel to odgovornost."
V ŠPANIJI SO VLADNE ČETE UBILE 6 "BANDITOV"
MADRID, 11. marca.—Vladni krogi poročajo, da je v spopadu med vladnimi četami in gerilci bilo ubitih pet "bandi-tov", dočim je z vladne strani bil ubit en vojak. Poročilo pravi, da so gerilci napadli urad župana Bienservida, in da so izvršili v tem okrožju tudi število drugih napadov.
(Po teh vesteh, ki redko ke-daj prihajajo iz Španije, je razvidno, da se v Španiji vršijo borbe med gerilci, katere španske monarhistične oblasti ime-nujejo "bandite", in vladnimi četami).
ji
J
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
13. marca lUiZi
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and PubUdied by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. IS91 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND aZoHIO
HENDERSON 531113
laaued Every Day Except Saturday#, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mall Out of Town;
(Po raznaialcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto) ---
Tor Half Year—(Za pol leta) ---
For 3 Months—(Za 3 mesece)---
-$7.00
-	4.00
-	2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po poSti V Cleveland, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto)--
For Half Year—(Za pol leta)--
For 3 Months—(Za 3 mesece)-----
-$8.00 - 4.50 —2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inrozemske dražve):
Por One Year—(Za celo leto)---------
For Half Year—(Za pol leta)--
-$9.00 —5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
PO DUHOVNIKIH GRE VERA GOR IN DOL
Spisal duhovnik Jože Lampret . ^
II.
Celje, 7. februarja 1947.
"De mortuis nil nisi bene"—ali skakanje po mrličih . . . Tudi poganski pregovori so ortodoksnemu klerikalnemu nazadnjaku dobrodošli. To se strinja s teorijo in prakso: namen posvečuje sredstva. Sedaj razumem, da reakcionarno časopisje ne piše objektivno o ustvarjalcih fašističnega pekla. Mislim, da so v svetu na delu še sile, ki bi ta pregovor hotele še bolj uresničiti v korist kapitalistične manjšine. Po skromni želji člankarja bi naj ta pregovor modernega kapitalističnega odmirajočega rodu glasil'takole: "O živih in mrtvih fašistih in nacistih nič nego samo dobro!" Sledeč temu popravljenemu pregovoru je vsa reakcija na delu, da prikaže vse fašistične koljače kot—"žrtve partizanske podivjanosti." Dosledno izpolnjujoč ta pregovor daje Vatikanska država zatočišče vojnim zločincem. Ta misel navdaja tudi kardinala Innitzerja, ki moleduje za milostni postopek napram netilcem drugega svetovnega po-kolja. Vsebina tega pregovora se popolnoma strinja z nastopom milanskega kardinala Susterja. Praktično je že realiziran ta pregovor na po zavezniških četah okupiranem ozemlju Primorske, Trsta in Koroške. Vojni zločinci se tam prosto gibljejo; še več, oni prevzemajo visoke in odgovorne funcije v državnem aparatu. Angleški kapitalistični tisk jim je blagohotno n^''razpolago, fotoreporterji pa slikajo vojne zločince kot modre državnike.
Ta paganski pregovor izvira iz materialne osnove, iz pagagskega pojmovanja zasebne lastnine. Zasebna last je po njem absolutno nedotakljiva. Tako je nedotakljivo še po smrti čast in ime vladajočega razreda. Praktično bi sb glasilo v starem kraju to tako: Draža je prejel zasluženo kazen —Lampret, ne skakaj po mrličih! Draža ni izdajalec, Dra-žini niso klali zaveden srbski in hrvatski narod.—Usmr-čen je bil in iztrebljen duhovni vodja in organizator zločinov, ki so jih storili ustaši v NDH (Nezavisni državi Hrvatski)—Erih Lisak. Lampret, ne bodi kanibal, molči, da je bilo poklanih v Sin ju 1200 kmetov, da je ta Lisak kot duhovni vodja dal obesiti v Ren^etincu 30 meščanov, v Gornji Stubici 60. Za enega padlega Nemca so dali obesiti 50 kmetov v Krušljevem selu itd. Taka dosledna zloraba paganskega pregovora je potvarjala tudi zgodovinska dejstva v pastirskem pismu jugoslovanskih škofov, ki so iz ustaskih mrtvih frančiškanov, ki so na Širokem brijegu padli s puško v roki, napravili "mučenike za vero."
Zakaj pisec članka ni dosleden pri uporabljanju tega pregovora, zakaj ne govori tudi o padlih partizanih z isto pieteto? Razumljivo, ta pregovor velja za vladajoči kapitalistični razred. Velja samo za ljudi. Ljudje pa so po fašističnem in nacionalističnem pojmovanju samo izvoljenci. Ne delavec in kmet, ampak privilegiranec po rojstvu, položaju in bogastvu, to je človek.—Ako skače Lampret po mrličih s tem, da kliče v spomin živečim zla dela mrtvih— v svarilo živim, potem skače po izvržku človeštva—po Hitlerju, Mussoliniju, Goeringu, Goebelsu, po hijenah ljudskega rodu. Clankar pa skače po svetih truplih naših borcev, tepta krvava, razmesarjena trupla naših zavednih žena, deklet in mater, tepta ves slovenski narod. Skača po milijonskih žrtvah, ki so padle za svetle ideale bratstva, miru in enakopravnosti in enotnosti vseh demokratičnih sil. Kdo je potem kanibal?
Obrabljeni frazi odpadlega duhovnika postavljam nasproti narodni pregovor: Po duhovnikih gre vera gor in dol! Po proti ljudskih duhovnikih, ki so bili že v pred-aprilski Jugoslaviji vpreženi v voz politične reakcije, ki so se kot taki pokazali tudi za časa gigantske borbe s fašizmom, je šla in bo šla vera dol; z, ljudskimi duhovniki pa bo rast'a prava religioznost, očiščena politične, protiljud-ske primesi. Pravi duhovnik je tam, kjer je ljudstvo. Večina slovenskega ljudstva se je tekom narodno osvobodilne borbe opredelila za Osvobodilno Fronto (seveda, člankar bi rekel: za komunizem!). "Kako bi mogel hiti pravi katoliški duhovnik pomagač komunistov?" Ali drugače, kako bi mogel pravi katoliški duhovnik .biti pomagač ljudstvu? In vendar vse te prave katolislce duhovnike materialno
vzdržuje "komunistično" ljudstvo. Dosledno tej logiki večina katoliške slovenske duhovščine ni bila v najtežjih dneh z ljudstvom. Oni, ki so trkali na svoja pravoverna katoliška in ljudska prsa—vodniki ljudstva—so že predčasno pobegnili, tako dr. Ahčin, ki je že pred vojno zasedel mehak stolček v redakciji centralnega fašističnega lista v Rimu. "Pravoverni" duhovnik in veliki zadružnik Gabrov-šek in urednik "Slovenca" Kuhar sta šla v inozemstvo za zlato rezervo. Škof Rožman, ki je še leta 1944 govoril v stolnici, da ga je božja previdnost postavila na odgovorno mesto, je zbežal (morda bo člankar opravičeval ta beg s tem, da ga je spet neka taka previdnost odpoklicala . . .). Duhovščina iz Štajerske in Gorenjske je bila izseljena se nihče od njih razen "odpadlih" duhovnikov, ki so šli v partizane, predčasno ni vrnil. Duhovniki pa, ki so ostali še na svojih mestih, pa so se povezali z vsenarodnim pokretom. Postali so po logiki reakcionarjev "pomagači komunistov."
"Odpadli" duhovniki so umirali v strašnih mukah v celjskem piskru (znanem zaporu za časa okupacije). Tako bivši škofijski tajnik Potokar, Geršak, Završnik. Zopet drugi so bili odpeljani v koncentracijska taborišča v Dachau-u, Mauthausen-u—"odpadli" duhovnik Ledinek je prebil v Dachau-u 30 mesecev—kot pomagač partizanov. Medtem ko so "odpadli" duhovniki umirali in trpeli, so razni "pravoverni," sebi, ne Cerkvi zvesti .duhovniki živeli mirno sigurno življenje, daleč proč od vojne vihre, tudi daleč proč od "svojega" slovenskega ljudstva. In ti naj danes sodijo "ex cathedra urbi at orbi"—vse ljudske duhovnike! Kdo je osvobodil slovensko ljudstvo? Kdo je omogočil vrnitev slovenskim duhovnikom? Baš to "komunistično" ljudstvo, kateremu je pomagala tudi peščica "odpadlih" duhovnikov!
(Dalje prihodnjič)
Koncert "Slovana"
Cleveland, O. — Namenil sem se napisati par vrstic v zvezi s pomladanskim koncertom našega pevskega zbora "Slovan". Kakor po navadi, bo priredil tudi letos spomladanski koncert in sicer na Velikonočno nedelja. Marsikdo se bo vprašal, zakaj ravno na velikonočno nedeljo? Da bo občinstvu pojasnjeno naj obvestim', da je na naši redni seji bilo sklenjeno, da priredimo naš koncert na Belo nedeljo, toda zvedeli smo, da bo na to nedeljo še neki drugi pevski zbor imel svoj koncert. Da storimo vsem uslugo smo preložili koncert za eno nedeljo nazaj. Marsikateri bo rekel, zakaj pa ne naprej? Po našemu društvenemu koledarju vidimo, da je tudi ta nedelja rezervirana. Potem se je pojavila tudi težava v zvezi'z godbo in dvorano, ki je že v naprej bila oddana.
Upam, da bo cenjeno občinstvo upoštevalo te težave in da ne bo pozabilo na koncert "Slovana". Ne bi izgledalo pravilno, če bi eno ter isto nedeljo bilo več koncertov naenkrat. Moramo tudi misliti na to, da je ta nedelja, nedelja, katere se veseli ves svet, ker je naš Odre-šenik vstal iz groba. Takrat so ljudje veselo peli alelujo .... Zakaj se torej ne bi tudi mi veselili?
Kolikor mi je znano se vstopnice že nahajajo v predprodaji. Ko pride pred vas kakšen član "Slovana", ne odrecite se vstopnicam, ampak jih kupite. Z odklanjanjem ubijete ves pogum tistih, ki se trudijo, da bi jih čim več prodali. Sezite po vstopnicah in dajte s tem zboru "Slovan" še večjo korajžo za bodoče delo. Dokažite z vašo obilno ude-Ježbo, da je dvorana v resnici premajhna za našo naselbino, ter da jo bomo morali, kot so to storili Ribničani, razriniti, da bo odgpvarjala potrebam.
Pri koncu moram omeniti, da to ne bo navaden koncert. Na programu bo tudi kratka opereta, ki je zelo zanimiva.
Torej pridite v nedeljo 6. aprila ob 4. uri popoldan v Slovenski društveni dom na Richer Ave.
Za public!jski odbor:
Frank Rupert.
bor, ki ima veselico v rokah, je poročal, da je že vse pripravljeno za postrežbo posetnikov.
Naša zadnja mesečna seja je bila zelo dobro obiskana in se je vršila v lepem redu. Prosvetni odbor je poročal, da bo dobil predavatelja za april in maj. žs sedaj ste članice vabljene, da se udeležite v velikem številu j^e-ga predavanja. Februarja meseca nam je predaval Dr. Vi-rant in sicer kako moramo varovati svoje oči. Predavanje je bilo zelo zanimivo.
Naša tajnica, kot tudi skrbna gospodinja naše blagajne, sta pojasnile, da se naša blagajna krči, ker vedno več darujemo kot pa sprejemamo. Seveda darujemo za dobre namene.
Zato, da bi zopet napolnili našo blagajno, napolnimo v nedeljo dvorano Slovenskega delavskega doma, v kateri se bo veselica vršila. Tako bomo lahko nadaljevale z našimi prispevki za dobre namene.
Theresa Gorjanc.
Karina zabava krožka št. 3 "Progresivnih Slovenk"
Euclid, O. — Predno nas toplo solnce izvabi^ v prosto naravo, bomo "Progresivne Slovenke" krožek št. 3, priredile kart-no zabavo v nedeljo dne 16. marca popoldne in sicer v mali dvorani Slovenskega društvenega doma na Recher Ave.
To bo domača zabava za članice ter njih možičke. Seveda lahko s seboj pripeljete svoje prijatelje. Vstopnina bo prosta za vse.
Torej na svidenje 16. marca!
M. Dodič, članica "Progresivnih Slovenk".
Uncle Sam Says

f

m
Veselica krožka št. 1 "Progresivnih Slovenk"
Cleveland, O. — To je že običaj našega krožka št. 1 "Progresivnih Slovenk", da prirejamo veselice v marc u mesecu. Le- { tos jo bomo prireiile v nedeljo i 16. marca v Slov( nskem delav-1 skem domu na Waterloo Rd. Od-
Whenever I hear one of my nephews say he has bought United States Savings Bonds, I feel like nudging him and saying: "Nephew, you haven't really bought anything. That may sound strange at first, but the proof is simple. Ordinarily when you buy something you have to spend your money. What you have actually done in acquiring savings bonds is to eich^nge non-interest bearing notes for interest bearing ones. You have merely converted your money into a different form, a form in which it will start growing In amount. In savings bonds form your money earns 54 for every $3 invested in ten years.
U. S. Treasury Drpartwii
JAH GORILA
ŽIVLJENJE IN ŽALOSTEN KONEC
Proti koncu prve svetovne voj- pobcnil. Gospodarja sta ga vzela ne je francoski kapetan pripeljal s
kavna. Mesar je bil pravkar pri'« nesel kos govedine. Tu pa tam je Miss Cunningham dala gorili grižljaj sirovega mesa in tokrat ji je ponudila slabši del odrezka. "Pokusil je, potem pa mi da-
___ seboj na kmete in sedel je v	™ P"jel
manj ko stoletno opico iz Gabo- vlaku kakor vsak drugi potnik, j,	položil na meh-
na in jo prodal modni trgovini a da ga niso držali na vrvici Te- i	odrezka. Odrezla sem
I košček, ki ga je v slast pojedel. I Ob mojem povratku jo moj na-
na in jo prodal modni trgovini
v Londonu, kjer je živahno bitje,	ga hostnika ni prav nič mikalo,
zaprto v prostorno kletko, od	da bi se veliko hajal po polju ali
sile kratkočasilo kupovalce, dok-	planem ozemlju, z veliko naslado
ler si ni tik pred božičem 1918	pa se je potikal po gozdu ali po
nakopalo hripe. Bolnika, ki se	vrtu.
je le z veliko težavo držal na
nogah, je kupil letalec angleške	la ali konja, se je splašil, z za-
vojske, major R. Penny, živeč	dovoljstvom pa je drugoval z
pri svoji teti Miss Cunninghamo-	ovco ali jagnjetom. Ob obedih
vi. Eno sobo so mu priredili za	se je prav dostojno vedel, zaje-
kletko, z električno kurjavo,	mal brez naglice, jedel malo in
John Gorilla se je vidno po-	počasi. Do kruha mu ni bilo kdo
pravljal. Toda ponoči se je veno-	ve koliko, razen ob čajankah, ko
mer drl, ker ga je bilo strah sa-	je rad užil s čežano namazan kos
mote. Major je nastani svojo po steljo v sosedno sobo in poslej
je bil J. Gorilla zadovoljen. Spal hodil s svojim kotličkom, k pije bolje, jedel v slast in se naglo pi, katere ni nikdar pozabil za-
redil.
' "Kaj naglo sem se privadila Janu", piše gospodična Cunning-hamova. "Dvakrat na dan sem mu umila obličje, roke in noge, mu česala in ščetala dlako, kar je skoraj poskušal sam, ako se je le mogel polastiti glavnika in ščetke. Nemenila sem se, da bi ga čim prej pripustila v družinski krog, in sem ga pričela vaditi snage. . Nič manj ko šest tednov je bilo treba, preden je razumel, česa želijo o/3 njega. Brž ko si je zapomnil, so mu odprli kletko in*mu dali svobodo. Glede snažnosti se nikoli ni spozabil. Zasukal je gumb v sobi, kjer je bival, zlezel v drugo nadstropje, se zaklenil v "bathroom", nato pa se dostojanstveno vračal' v salon.
V jedi je bil nenavadno izbirčen. Razen toplega mleka se je vsake hrane brž naveličal. Rad si je iziral raznoterimi sadeži: banane, oranže, grozdje, datelje, jagode, maline itd. Najljubše mu je bilo malce pogreto sadje. Zavrgel je sleherni dan plod, utrgan pred eno uro ali dvema, prav tako je zavrnil lonec marmlede,
načet prejšnji dan. Ljube so mu' je nekoč Miss Cunningham ob-
bile rože, manj zaradi vonja ko zaradi okusa, užival pa je samo rože. Z veseljem je grizel drevesne popke.
Ko mu je nekdo prvič poklonil koksov oreh, je takoj razumel, da vsebuje kakšno poslastico. Skušal ga je razbiti, udarja je z njim po tleh. Po brezuspešnem naporu ga je nesel gospodarju ter namignil, da pričakuje posredovanja. Dali so mu kladivo in pokazali kako se rabi: hitro je raztolkel oreh.
"Laskalo mu je, kadar ga je kdo obiskal. Posetnike je prijel za roko ter jih vodil po sobah v nadstropju. Ce je začutil, da je koga strah, je rad poskakoval okoli takega človeka in ga suval v noge. Z obraza mu je tedaj žarelo porogljivo veselje.
Urno se je navzel človeškega glumaštva. Dostopen je bil za občudovanje občinstva zato je sam odpiral okno in se kazal množici, zbrani pred hišo; s pestema je zadovoljno tolkel po bobnu, ki ga je imel na prsih.
Prav dobro je pojmil, kako nevarno se je obešati nad praznino. Kadar se je kdo poleg njega sklanjal skoz okno, ga je nazaj potiskal. Ako je bila oseba daleč od njega, je nemirno pritekel in jo držal za obleko.
V posebno zabavo mu je bilo to, da se je igral slepega. Meže je begal po sobah ter se zadeval ! ob mize in stole. Rad je praznil košaro s papirjem, a manj nav- j dušenja je pokazal, kadar so mu j veleli pobrati raztresene papirčke.
Ol:roke je oboževal in bil silno vdan troletni nečakinji gospodične Cunninghalmove. Po cele ure se je igral z njo, kakor bi razumel, česa želi od njega. Če se je otrok razjokal, ga je skušal razvedriti in tolažiti, vzel mu je robec iz žepa in mu oči obrisal.
Nikdar ni pokazal želje, da bi
božjega daru.
Vode je pil dosti, ponjo pa je
preti.
Da bi se malo gibal, ga je major Penny naučil skrivanja po hiši. Jan Gorila se je imeitno zabaval ob tej igri, zvijal se je od smeha, kadar je bil na vrsti, da bi ga iskali drugi. Ce je sam zasledoval majorja in pri tem stopil v temno izbo, je bil dovolj prebrisan, da je prižgal elektriko m se ognil kakemu presenečenju / mraku. Redno in vedno je hodil spat ob 18. zvečer, sam v svojo čumnato poleg majorjeve in se zlcknil v posteljo. Kadar je moral ponoči vstati, je pozneje spet legel in si popravil odejo. Na ^se zgodaj se je po detinsko /zpenjal na pregrajo pri postelji in štrbunkal na preprogo. 'V topli vodi se je kopal vdstko jutro in se rad otirai z ^obo.
Miss 'Cunningham poudarja, ia niti ona niti njen nečak nista hotela iz njega napraviti učene živali. Ako se je navadil nekih kretenj, se jih je iz posnemanja, drugih spretnosti je dobil saom po sebi ali po umovanju.
V življenjepisu te opice vidimo dve potezi, ki kažeta mero njenih duševnih sposobnosti. Ko se
lekla, da bi šla na obisk, je gorila pristopila in ji hotela sesti na kolena. Nežno je gospodinja odbila v strahu, da si ne pokvari svetle obleke.
Jan Gorila se je spustil na pod: jokal in stokal kakor dete. Poten je vstal, se ozrl, našel dnevnik, ga razgrnil gospodinji po kolenih in se ji laskavo zvil v naročaj. Pet oseb je videlo ta prizor,
čak nejeverno poslušal novico. Ponovila sem torej poskus, pa z istim uspehom, samo da Jan slabšega mesa sedaj niti ugriznil ni/'
Na žalost sta se Cumiingham in nečak morala ločili od svojega učenca, kateremu sta bila postala sužnja. Zaman sta iskala jsebo, ki bi bila skrbela zanj med njuno odsotnostjo. Sprejela sta ponudbo nekega Američana pričo zagotovila, da bo Jan Gorila srečno živel v zasebnem gaju na Floridi. Prekasno sta zvedela resnico: Jana Gorilo je nabavil ravnatelj potujoče me-nažerije. Nekaj tednov po krutem razstanku je uboga opica poginila od žalosti v New Yorku. Njene ostanke je kupil American Museum of Natural History, kjer lahko vidite nagačeno žival.
Kredit za gradnjo mostu v Studencih
Mestni ljudski odbOr v Mariboru je sprejel načrt Cestne uprave za gradnjo mostu preko Drave v Studencih in je v ta namen odobril kredit nad 3 milijone dinarjev. Most bodo gradili na mestu# kjer je stal prejšnji ki ga je lani odnesla voda. Inženirji Splošne stavbne družbe izdelujejo načrte. Računajo, da bo že v marcu postavljena glavna konstrukcija mostu. Most, ki bo vezal Maribor s Studenci, bo uporabljen za pešce in lahka vozila.
Druga poteza ni nič manj mi- stov na Donavi.
Obnavljanje enega največjih mobtov na Donavi
Obnovitvene dela velikega železniškega mostu na Donavi med Erdutom in Bogojevim, ki so se-pričela pred šestimi meseci, naglo napredujejo. Delovni kolektiv se je obvezal, da bo pred začetkom mraza zgradil vse štiri betonske stebre in dva velika stebra — zaščitnika proti ledu. To obvezo so izpolnili in zgradili tudi že dovoz in odvoz po mostu. Most gradijo na mestu, ki je bil med vojno razrušen. Dolžina mostu znaša nad 600 metrov. Nov most bo poleg mostu "Rde-čfe Armade" eden največjih mo- ■
Dramsko društvo Ivan Cankar
VPRIZORI
ŽALOSTNO PARTIZANSKO DRAMO
V TREH DEJANJIH
"Svet brez sovraštva"
(SPISALA MIRA PUCOVA)
▼ Slovenskem avditoriju, 6417 St. Clair Ave.
16. marca 1947
Godi se za časa nemških barbarov v Sloveniji med II. svetovno vojno. Dogaja se v ljubljanskih političnih zaporih. Vsa tri dejanja se vršijo v enem in istem prostoru, brez spremembe scenerije.
Igro je napisala Mira Puc, izdala pa Gregorčičeva založba v Trstu leta 1945.
OSEBE: '
ŠPELCA----------------------------------------------------------— Jennie Faiur
MARIJA----------------------------------------------------------------------Olga Marn
SVETELOVKA, njena tašča ...........................Josie Levstik
MIMA ................................................................... Joyce Gorshe
DR. SILVA PREMfC —...............-—....................Ivanka Šifrar
ROZKA..................................—--------------------------Emma Plemel
KOLONELOVKA.......................L..........................Frances lic
MOJŠKERCA................................................................ Nežka Kalan
VODJA V ZAPORIH.......................................Araton Eppich
STRAŽNIK 1 —...........................................Jack Plemel
STRAŽNIK 2 ................................................ Andy Turkman
Režiser Josip Skuk
Pričelek ob 7. uri zvečer	,
13. marca 194%
ENAKOPRAVNOST ''
STRAN 3
Slovenski ameriški narodni sve
3424 W. 26th Street, Chicago 23, III.
Na aadnji (prrl) konvenciji SANS, ki se Je vršila 2. in 3. sept. 1944 K jClATduidu, so bili izvoljeni sledeči uradniki, gL odborniki in člani šir-šegm odbor*:
ČASTNI ČLANI;
Častni predsednik: LOUIS ADAaiTČ, Milford, N. J.
Častna podpredsednica; MARIE FCISLAND, 1034 DUUngham Avenue, Sheboygan, Wis.
Častni član: DR. F. J. Kem, 623S St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
CLANI EKSEKUTIVE;
Predsednik: »5TBIN KRISTAN, 23 Beechtree St.. Grand Haven, Mich. 1. podpredsednik: JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave., Cleveland 3, O. S. podpredsednik: FRED A. VIDER, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, Illinois.
Tajnik: MIRKO G. KUHEL, 3424 W, 26lh St., Chicago 23, m.
Blagajnik; VINCENT CAINKAR, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, HI. Zapisnikar: JACOB ZUPAN, 1400 So. Lombwd Ave., Berwyn, HI.
Clani;
LEO JURJOVEC, 184» W. 22nd PL, Chkago » HL ANTON KKAPENC, 1636 W. 2lBt PL, Chicago I, HL LEOPOLD KUSHLAN, 6409 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
DR. ANDREW FURLAN, 335 Buxton Ave., Waukegan, 111.
FRANK ZAITZ, 2301 So. Lawndale Ave., Chicago 23, HL NADZORNI ODBOR:
LOUIS ZELEZNIKAR, predsednik, 351 N. Chicago St., JoUet, HL JOSIE ZAKRAJSEK, 7603 Cornelia Ave., Cleveland 3, Ohio.
JOSEPH ZAVERTNIK, 309 TenaHy Rd., Englewood. N. J.
SIRSI ODBOR;
ANTON DEBEVC, 1930 So. 15th St., Sheboygan, Wis.
JOSEPH F. DURN, 15605 Waterloo Rd., Cleveland 10, Ohio.
JOHN TURK, 2026 Sheffield Ave., Chicago 14, 111.
THERESA GERZEL, 334 Erie Ave., W. Aliquippa, Pa.
ANTON HORZEN, 1239 First St., La Salle, HL ANTHONY JERSIN, 4676 Washington St., Denver, Colo.
REV. MATH KEBE, 223—57th St, Pittsburgh 1, Pa.
FRANK KLUNE, 604—3rd St., N. W., Chishohn, Minn.
HELENA KUSAR, 1936 So. KenUworth Ave., Berwyn, 111.
KATHERINE KRAINZ, 17838 Hawthorne Ave., Detroit 3, Mich.
JOHN KVARTICH, 411 Station St, Bridgeville, Pa.
JOHN POLLOCK, 24465 Lakeland Blvd., Noble, Ohio.
LUDVIK MUTZ, 364 Menahan St, Brooklyn, N. Y.	*
ANTOINETTE SIMCICH, 17410 Nottiflgham Rd., Cleveland 19, Ohio THERESA SPECK, 4658 Rosa Ave., St. Louis 16, Mo.
VALENTINE STROJ, 1040 N. Holmes Ave., Indianapolis, Ind.
JOHN M. STONICH, 1634 Cedar St, Pueblo, Colo.
ANDREW VIDRICH, 706 Forest Ave., Johnstown, Pa.
ANTON ZBASNIK, A. F. U. Bldg., Ely, Minn.
JOSEPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave., No. Chicago, HI.
Konvencija se bliža
v smislu zaključka glavnega odbora SANSa se bo v dneh 30. in 31. maja ter po potrebi 1. junija 1947 vršila v Clevelandu druga konve,ncija Slovenskega ameriškega narodena sveta. Volitve delegatov bodo urad-
cija, ki podpira SANS, ima pravico poslati po enega delegata s pravico glasovanja na konvencijo."
Na podlagi teh določil bo izdelan načrt za zastopstvo na
., J ... I konvenciji. Vsaka podružnica no razpisane v prihodnjih par i, , w	^ ^
tednih in se imajo vršit mL ^ obvezna o številu delega-
ca aprila. Gtedc zastopstva	"
, . .	, .v	i katere ima izvoliti. Podružnice,
locajo pravila sledeče;	med 1. avgustom 1944 in
"Na konvencij, imajo sedež j ^	ig,, prispevale v
m glas delegati podružnic m da-j	SANSa do $100,
ni glavnega od ora,	| gg upravičene do enega delega-
Vsaka aktivna podružnica, kij ta; podružnice z višjimi pri-je prispevala najmanj $100 v! spevki pa do sorazmerno več SANSovo blagajno, ima pravico | delegatov.
do enega delegata. Za podružni-; Prispevki za pomožno akcijo ce, ki imajo številnejše članstvo ter v sklad otroške bolnišnice določi glavni odbor lahko večje | se ne smatrajo za pogoj zastop-število delegatov po proporciji j stva na konvenciji, kajti ti do-članstva in plačanih prispevkov.; brodelni prispevki se niso rabi-Vsaka samostojna organiza- H za kritje stroškov v zvezi s
funkcijami, ki jih vrši naša organizacija.
Isto tolmačilo velja tudi za samostojne organizacije, društva, zbore, federacije itd., ki so v tej dobi gmotno podpirale SANS in njegovo delo.
Druga konvencija SANSa bo velikega pomena v življenju Amerikancev slovenskega porekla, kajti izvoljeni zastopniki bodo v imenu svojih podružnic in organizacij odločili, ali je SANS že dovršil svojo nalogo, ki mu jo je poveril Slovenski narodni kongres leta 1942 in konvencija leta 1944, ali pa je poklican, da postane stalna kul-turno-politična ustanova, ki naj veže slovenske izseljence in njihove potomce v Ameriki s slovenskim narodom v stari domovini. Naloge, ki bi jih, imel vršiti bodoči SANS so raznotere in potrebujejo javne razprave in tolmačenja. Dogodki v stari domovini, če se strinjamo z njimi ali ne, vedno najdejo svoj odmev tudi V Ameriki in vplivajo na naše življenje. Zlasti se je to pokazalo tekom zadnjih šest let, ko se nismo nič manj zanimali za položaj v stari domovini kot smo se za položaj v Ameriki. Pošta in novice, ki prihajajo preko oceana od naših sorodnikov in znancev, so zelo, učinkovito vplivale tudi na naše politično opredeljenje. In ker je zelo dvomljivo, da se bodo naši ljudje tudi v bodoče tako izolirali kot so se za časa stare Jugoslavije, ostaja jasna potreba po neki stalni centralni organizaciji v Ameriki, ki bi služila obojestranskim potrebam. Zdi se, da je taka organizacija naš SANS, ki do gotovo meje in mere te naloge že nekaj časa izvaja.
Bodočnost SANS bo torej poglavitno vprašanje, ki ga bo morala konvencija rešiti. Rešitev pa ni tako lahka, kakor bi se nekdo domišljal. Nastajajo razna tehnična in organizacijska vprašhja, predvsem pa vprašanje vzdrževanja in kritja stroškov take organizacije. Važno je tudi vprašanje vodstva, pred vsem eksekutivnega tajnika, ki se bo pač moral baviti le s tem poslom in si od tega tudi služiti svoj kruh. Ali smatrajo naše jednote in zveze tako organizacijo potrebno in ali jo bodo tudi gmotno podpirale? V koliki meri?
Na vsa ta vprašanja bo tre-
ba na konvenciji odgovoriti. Zaradi tega je takoj jasno, da čim večje in čim bolj reprezentativno bo zastopstvo na konvenciji, tem laglje bo priti do definitiv-nega zaključka. Obenem pa naj bo druga SANSova konvencija čim večja manifestacija ameriških Slovencev za delo, ki ga vrši Slovenski ameriški narodni svet v korist nas samih tokraj morja in v moralno in gmotno pomoč v krvi prekaljenemu in prerojenemu slovenskemu narodu v stari domovini.
Podružnice in samostojne organizacije, ki bi v smislu že označene točke pravil ne bile upravičene do zastopstva na konvenciji, naj podvzemejo potrebne korake, da do 10. maja kvalificirajo. Pozivajo se tudi druge ustanove, ki so zaradi. raznih, pomožnih akcij in kampanj prezrle podpreti upravni sklad SANSa v svrho kritja stroškov, da prispevajo v njegov sklad in pošljejo pravomočnega zastopnika na konvencijo.
Literatura iz Slovenije
Med SANSovim uradom in Slovenijo smo zadnjih par mesecev naklenili precej dobro zvezo in dobivamo precej čtiva in drugih tiskovin, ki jih tudi od časa do časa porazdelimo med naše podružnice. Vseh tiskovin je seveda prenialo za množično delitev. Že meseca septembra nam je Državna založba Slovenije poslala 100 izvodov "Slovenskega zbornika 1945", ki srtio jih naročili za razpredajo. Te knjige so prirajžale v naš urad po mnogih zaprekah pred par tedni.
Slovenski zbornik je prava enciklopedija slovenskega osvobodilnega boja. Na skoro 800 straneh s o zbrani dragoceni članki iz zgodovine slovenskega osvobodilnega gibanja, spomini partizanskih borcev, načelni članki vodilnih predstavnikov OF in članki, ki rišejo razvoj slovenskega kulturnega življenja v času osvobodilne borbe. Bobat izbor pesmi in praze dostojno dopolnjuje znanstveni del Zbornika. Med avtorji beremo vsa vidnejša imena sodobne slovenske literature. Debela knjiga je vezana v pol platno, tiskana na dobrem papirju in jo krasijo številne fotografije.
Omejeno število Zbornika je naprodaj. Cena s poštnino vred je $5.00 Naročila ^ in denar se
I naj pošlje na SANSov urad I (3424 W. 26th St., Chicago 23,
m.)
Dvoje pomembnih zborov ameriških Slovencev je naslov knjige, ki vsebuje zapisnik Slovenskega narodnega kongresa in zapisnik prve SANSove konvencije, Po obeh zapisnikih je bilo pred časom precej povpraševanje, zlasti od strani številnih delegatov in delega tin j, ko-jih imena, kraji in društva, so zanesena v zapisnik. Ta knjiga je zgodovinske važnosti in priča o prvih korakih, ki so jih povzeli Slovenci v Ameriki, da nekaj storijo za svojo rojstno domovino ali domovino s'i'ojih staršev ob času, ko so zgodovinski sovražniki Slovencev skušali slovenski narod temeljito uničiti. Vsek delegat in delegati-nja jo lahko naroči. Cena je $1.00.
Kampanja za bolnišnico je zaključena
Dasi je bilo že koncem novembra lanskega leta poročano, da je kvota kampanje za otroško bolnišnico v Sloveniji že dosežena ter da se v ta namen ne bo vodila nadaljna kampanja, se je vzlic temu prijavilo še precej riadaljnih prispevateljev in darovi še vedno prihajajo. Sklad danes beleži v gotovini, vladnih obveznicah, certifikatih od zvezne vlade zajamčenih hranilnih in posojilnih društev ter v obvezah štirih večjih organizacij nad $156,000. V ta sklad se stekajo tudi vse obresti.
Da bi ne bilo nesporazuma, naj bo ponovno povedano, da je kampanja za zbiranje prispevkov v sklad otroške bolnišnice uradno zaključena. Ni pa s tem rečeno, da se ne bodo sprejemali nadaljni darovi, dokler celotni sklad ne bo izročen tozadevnemu odborvf v Sloveniji in porabljen v namene, za katere je bil ustanovljen.
Dobili smo tudi že nekaj vprašanj, zakaj denar še ni poslan v staro domovino, kedaj bo poslan in kedaj bo bolnišnica izgrajena. Vsa ta vprašanja so na mestu in morajo biti odgovorjena.
! Kdor vsaj nekoliko zasleduje povojni razvoj v Sloveniji, opa-i zi, s kakim navdušenjem in skoraj neverjetnim elanom se je narod lotil dela, ne samo da obnovi in popravi svoja porušena mesta in vasi, ceste, mostove
in železnice, porušene tovarne in fabrike ter druge naprave, temveč tudi da se Slovenija načrtno induatrijalizira do stopnje, o kateri se večini Slovencev v predaprilski Jugoslaviji se sanjalo ni. V par letih bo Slovenija popolnoma elektrificirana. Dežela bo samž proizvajala tovarniške izdelke, katere je pred osvoboditvijo morala uvažati iz sosednjih dežel, dasiravno so se surovine iztekale iz naravnega bogastva slovenske dežele. Slovanski kmet in slovenski delavec bo sedaj sam užival dohodke od svojih pridelkov in si služil boljši kruh pri delu v proizvodnji fabrikantov iz lastnih surovin. Za vse to ogromna delo pa so potrebne vse tehnične in strokovne sile, katerih pa danes v Jugoslaviji silno primanjkuje. Vsi projekti, ki se za dosego čim večje stopnje in-dustrijalizacije ne smatrajo nujno potrebni, morajo čakati. In med te spada tudi otroška bolnišnica.
S tem seveda ni rečeno, da bolnišnica ni potrebna. Je. Toda za žačasne bolnišnice trenutno služijo razna javna in večja privatna poslopja, zlasti poslopja last izbeglih in izgnanih tujezemcev, ki so sodelovali s sovražniki in si s tem dejanjem sami zapisali svojo usodo. Eni in isti strokovnjaki ne morejo istočasno graditi hidrocentrale na Gorenjskem in Štajerskem, tovarn na Vrhniki, v Ljubljani in Novem mestu, mostov in viaduktov po Dolenjskem in v Beli Krajini, obenem pa čakati, kedaj bodo ameriški Slovenci zbrali stopetdeset tisoč dolarjev in kedaj jih bodo poslali v Slovenijo.
SANS je ljudska organizacija in denar v skladu za otroško bolnišnico je ljudski denar, poverjen SANSu v zaup toliko časa, dokler ni odrešen svoje odgovornosti. Poleg SANSa so za omenjeni sklad odgovorne moralno tudi naše bratske podporne organizacije, kojih odborni-
ki vršijo funkcija eksekutivnih uradnikov pri SANSu, Ne bi bilo pfavilno niti ne dopustijivo, da bi bil dotični sklad izročen iz rok toliko časa, dokler niso predloženi, odobreni in izvedeni vsi načrti in pride do obojestranskega sporazuma med zastopniki Rdečega križa Slovenije, slovensko vlado in odborom SANSa v smislu pogojev, pod katerimi je bil sklad ustanovljen. Te odgovornosti se zavedajo oblastni zastopniki v Sloveniji v enaki meri kot se je zavedajo člani eksekutlve SANSa. In prepričani smo tudi, da se s tem postopanjem strinjajo tudi vsi tisti velikodušni ameriški Slovenci, ki so sami delali in prispevali v ta dobrodelni namen.
Mirko G. Kuhel, tajnik.
DOHODNINSKI DAVEK
Z veseljem sporočamo našim številnim klijentom, da bomo tudi letos pripravljeni nuditi najboljšo postrežbo pri izpolnjevanju pol za dohodninski davek za leto 1946.
Trgovec ali lastnik posestva bo prav storil ako sp bo zglasil v našemu uradu tekom januarja ali februarja.
Naša mnogoletna izkušnja, v katerem času se vedno nahajamo na St. Clair Ave., vam bo na razpolago.
Za dobro in točno ter zanesljivo izpolnjeno polo o dohodninskem davku, pridite k Mr. Marian Mihaljevichu, ,
Naš urad je odprt vsaki dan od 9. zj. do 7. zv., ob sobotah pa od 9. zj. do 6. zv.
Mihaljevich Bros. Co.
6424 ST. CLAIR AVE.
HE 6152
OQLA^SAJTE V-
"ENAKOPRAVNOSTI'
THE MAY CO.'S BASEMENT
euu cini
__ .

>"wvr'''-r
^ave
ewS
for TRrifty Wamml

Nove pomladanske barve v "MILLIKEN"
/ m*' ' mssm
54-inčev volnenem blagu
9.95
■H jarda
•	54-inčev Vse-volneni Crepe
•	54-inčev Vsa-volnena flanela
Kako nizke ccnc za tako krasno volneno blago! Vi boste kupili mnogo jardov tega blaga za vašo pomladansko opravo—za krila in suits in dahke obleke. Izvršite vaše lastne originalne vzorce—to fino blago sc izvrstno ukroji. V lepi izberi barv.
Preukrojiie vašo siaro obleko z
Pisanim Rayon Jersey
Blagom-kosi za bluze
36-inčev pisano Percale
Imamo samo omejeno zalogo finega pisanega percale blaga v fini izberi barv in vzorcev. Jc jamčeno, da se pere in jo stalne barve. Specialno samo za en dan!
39c
jarda
2»?
00# ' vsak
IVa do 2 jarda dolgi
Fino pisano rayon jersey blago v krasnih barvah in vzorcih! Na stotine komadov na izbero .... mnogi so enaki, in si lahko napravite iz njih obleko, ako želite! So po skoro Vi ceni!
36-inčev Fino Pique
Progasto ali z cvetjem na belem ozadju. Izvrstno blago za pomladanske in poletne obleke in športrfo opravo.
79c
jarda
Oddelek z blagom na jarde
"...m vse, kar jaz storim, je
DA NMVNiM DIU"
2 avtomatičnem električnim pralnim strojem« kot vidite, izvrši elektrika vse težje delo . . , dopušča-ječ vam prosti čas za druge opravke.
Vi samo vložite perilo, dodate prjišek za milejšo vodo in milo, naravnate "dial"—in vaše delo je opravljeno! Perilo se opere, splakne in napol-posuši v ENI NEPRESTANI OPERACIJI.
Izvršeno na ta lahak, ekonomični način, stane eno-mesečno perilo za povprečno družino komaj devet centov ... na podlagi povprečene cene vsake enote pri kateri nudi The Illuminating Company elektriko za domačo postrežbo.
Za lažje pralne dni JUTRIŠNJEGA DNE, imejte v načrtu avtomatični električni pralni stroj DANES.
ALWAYS

r
PREŽIHOV VORANC:
JAMNICA
ROMAN SOSESKE
Spisan lela 1941. lik pred razpadom stare Jugoslavije

(Nadaljevanje )
Njeno razmerje do moža se medtem ni prav nič spremenilo; živela sta drug ob drugem kakor prejšnja leta. On je ostal miren, zatopljen v delo in v skrb za družino ter večno dober in zaupljiv. Bila je" prepričana, da je ni presodil in da je tudi ne bo. Kljub temu ni postala lah-komišljena in je svoje razmerje s pastorkom skrivala kot prej. Ne da bi se le za trenutek odpovedala uživanju, je postala še obzirnejša do moža, ki mu mora prizanesti z razočaranjem že zaradi njegove brezmejne dobrote in velikodušnosti, katero si je včasih, ko je bilo njeno življenje še čisto, razlagala z omejenostjo, a jo je zdaj gledala z velikim spoštovanjem. Istega tihega usmiljenja se je od nje navzel tudi njen pastorek Anej.
Potem je postala široka. Tedaj se ji je kljub vsemu skrčilo srce ni se ji je prvič zazdelo, da se ne more zanesti sama nase. V hlastni tvegavosti mu je povedala kaj je z njo. Mož pa se tudi zdaj ni spremenil, temveč je ostal miren, kakor je bil, ka-kar bi se zgodilo nekaj, kar je sam že davno pričakoval. Bila je pripravljena na najhujše, na odkritje svojega razmerja, na izpoved in na vse posledice, ako bi jo tedaj mož prijel. Njen strah pa ni mogel odkriti moževega suma v nobeni njegovi potezi, nobeni besedi, v nobenem mežurku njegovih mirnih oči. Ravnal je, kot sfe spodobi zakonskemu možu, oskrbel je botre in priredil pošteno krsti je s pojedino pri Apatu, na katero je prišel celo župnik Vire j. In zvečer ji je i potem sam položil otroka k hadrijem. To ji je vrnilo zavest zanesljivosti in m^u, ne vedoč, da so ljudje že takrat sgpvorili, češ da je župriik prišel ha krstno pojedino le (zaradi starega Zabeva.
Pred dobrim leitoni sW |e zgodilo nekaj, kar jo je nanadoma vrglo iz njenega mirnega kolo-sekfi, in ji zadalo najbridkejši udarec, ki ga je kdaj mogla pri-Č^koVati. Z njenim bratom Per-manom na Drajni je šlo vse narobe. Bil je zadolžen do vratu in bilo je le še vprašanje časa, kdaj mu bo trgovec Tripalo iz Dobrij zadrgnil zanko okrog vratu. Brat je postal brezbrižen pijanček, ki je brez moči gledal svojo skorajšnjo propast. To je vedela vsa žlahta in vsa Jamnica. Tudi njo je bolela misel, da bo domači grunt prišel v tuje roke, vendar se je morala vdati v usodo. Brat je bil največ sam kriv tega, čeprav mu je na t o pot pripomogel Lu-kač. če bi bil ostal priden in skrben, bi se bil navzlic temu lahko izkopal.
Brat je ni skrbel, skrbela jo je mati. Stara Permanca je imela sicer na grunt vknjižen preužitek, in to lep preužitek, ki ga ji nihče ni mogel od jesti. Misel na to, da bi morala mati sama ostati kot preužitkarica pri tujih ljudeh, ji ni bila prijetna in zaželela si je mater k sebi. Pri Zabevu je bilo dovolj prostora tudi še zanjo. Razen tega je venomer mislila tudi še na nekaj drugega: ako si mati da izplačati vknjiženi preužitek, bo prinesla s seboj lep denar, denar, ki ga ne bo porabila in ki bi potem mogel ostati pri hiši. Pri tem je mislila na svoja dva otroka, na prvega s Tumpeže-vijn in na drugega, ki je ležal v zibelki ...
Po kratkem preudarjanju je razložila svoj načrt možu,, ki se je takoj vnel zanj. In tako je
nekega dne odšla po mater na Drajno. Najprej sta se obe, mati in hči, izjokali nad usodo Permanovega grunta, potem pa hči prišla z besedo na dan:
"Mati, po vas sem prišla .
To je povedala prostodušno in in od srca. In prav zaradi tega njena osuplost ni bila majhna, videč, da se njeno vabilo matere ni prav nič prijelo. Bilo je celo očitno, da so se materi po teh besedah takoj posušile solze in da se je mahoma zresnila. Vsa iznenadena je takoj vprašala ;
"Mati, zakaj pane.. ?"
Toda komaj je vprašanje izustila, se ga je že tudi sama ustrašila, boječ se neke temne slutnje. Zato je svojo napako skušala takoj popraviti z dol-g i m prepričevalnim razlaganjem vseh mogočih prednosti, ako jo mati uboga, zapusti nesrečno hišo in se umakne k njej na Zabevovino. Pri tem ji je posebno poudarjala, kako je to tudi želja njenega moža, ki noče dopustiti, da bi se njena mati na stara leta morala potikati pri tujih ljudeh in si dala od njih rezati vsakdanji kruh. Perma-novo je izgubljeno, kar pa je izgubljeno, je proč. Pri njej doma ji ne bo slabo, njen Zabev je dober človek, pri hiši je vs^t ga dovolj, sama pa tudi ve, kaj je njena, hčerina dolžnost. Govorila je hlastno, široko, venomer gledajoč v materin obraz.
Mati jo je poslušala s trdim, neobčutnim licem, njene oči, ki jih je hči neprestano iskala s svojimi, so pri tem gledale nekam v daljavo. Niti za hip se mati in hči nista mogli spogle-dati. Potem je rekla mati suho in tuje, a odločno;
"Ne . . . !"
Materine oči se tudi zdaj niso hotele srečati z očmi svojega otroka.
Zabeyki je šinila kri v glavo ih le malo je manjkalo, da se je ni prijela omotica. Iz nje je spet hotelo planiti prejšnje vprašanje: "Mati, zakaj ne . .?" toda z največjim naporom ga je potlačila in namesto tega spet začela siliti v mater ter jo prepričevati, kako bi bila to najboljša rešitev, ki si jo je mogoče misliti.
"Dobro, mati, ako si ne marate dati izplačati preužitka v denarju, pa se tako preselite k nama. Preužitek vam ne bo 'zapadel in vam ga bo moral tisti, ki bo Permanovo kupil, dajafl za vami. To je najmanjša skrb. Pa četudi bi preužitka ne imeli in ne dobivali, nama z Zabevom
je to vseeno ... K hiši morate priti. ZaBev je tako rekel, on to želi ..."
Nastal je težak molk in zdelo se je, da je kamra, v kateri sta sedeli mati in hči, prenabi-ta z neznosnim, dušečim vzdušjem, ki bo vsak hip razgnalo ozke stene. Tedaj se je stara Permanca obrnila k Zabevki, jo predirno pogledala, nato pa re-klaj:
"Ne —■ k taki hiši ne grem."
Zabevka je onemela. Na njeno ' bit je legla strašna, vroča groza, ki jo je s tako močjo pritisnila na stol, da je zastokala.
"Mati, zakaj pane... ?" je kriknila z jokajočim, prosečim glasom ter si hkrati z rokami zakrila obraz.
"K taki hiši, kjer je doma vlačuga, ne grem ... !"
Materine besede so bile ostre in suhe, na hčer so padale s tako težino, kakor da bi se ta hip zrušil na njeno glavo hišni strop. Zastokala je, si še vedno zakrivala obraz ter proseče zakričala eno samo rešilno besedo:
"Mati ..."
Spet je nastala tišina, iz katere se je slišalo bolestno mrmrajoče stokanje Zabevke in krčevito stresanje njenega, na stol prižetega telesa. Čez nekaj trenutkov pa se je začul materin korak, ki je trdo zadonel po podu. Stara Permanca je stresla sivo glavo:
"Ne grem v hišo, kjer je doma vlačuga, da veš! . . . Ali misliš, da ne vem, kaj se pri vas godi ... ? Ali misliš, da ne vem, kaj uganjaš z Zabevo-vim Anejem . . . ? Ali misliš, da ne vem, čigav je tisti otrok? O Neža, nisem tako neumna, čeprav misliš, da sem zaradi starosti oslepela. Vem, da tako misliš, da nič ne vidiš okrog I sebe. A vidijo drugi, vidi vsa I Jamnica. Vsa Jamnica vidi tvo-! jo sramoto ... Vse govori le o tem, le ti nič ne vidiš, nič ne slišiš. Ali misliš, da tvoj mož ne ve za to... ? Ti uboga, slepa sirota ti! Vse ve, samo noče ti nič reči. A prišel bo čas, ko ti bo povedal resnico. In tistega časa se boj . . . Tako pohujšanje, taka sramota ... S človekom, ki si mu postala mati. Ah, kako sem nesrečna, da sem te rodila. Velika nesreča me je zadela s Permanom, a s teboj je prišla še večja na mojo glavo."
Neža se je vsa premagana zvijala na stolu; vsaka beseda se ji je zdela kot skeleč udarec v njeno srce. Hotela je zavpiti, da ni> res, kar trdi mati, da je vse izmišljotina, grde sanje, a bila je preslabotna, da bi storila kaj takega. Čutila se je izdano, uničeno in zavrženo. Za hip ji je
13. marca 1947
prišlo na misel, da bi se branila, da bi vrgla materi v obraz: "Vi lahko govorite, ker ste žs stari, ker ste se že izživeli!" Ali zato je imela premalo poguma. Spustila se je v še krčevitejši jok, ki ji je lajšal bolečine.
"Mati, mati, ko bi vi vedeli, kako sem nesrečna ..."
Starka se je medtem približala hčeri in se ozrla na njeno zgrbljeno postavo.
(Dalje prihodnjič)
Kdo ima za oddati
VELIKEGA KRATKODLAKEGA PSA ALI PSICO-ČUVAJA?
Sporočite na 12810 Fairhill Road
Pokličile RA 8305 ali pa pustite naslov v uradu tega lista.
HIŠA ODPRTA NA OGLED
NA 1193 E. 170 ST.
od Grovewood Ave.
V petek, soboto in nedeljo
od 1. pop. do 6. zv.
Moderna hiša s 6 velikimi sobami; zidana garaža za tri avte. Prodaja lastnik. Takoj $6,000, ostalo na lahka mesečna odplačila kot na^ jemnina. Za dogovor pokličite FA 2745.
LJUDJE IZ VSEH DELOV SVETA SO PRIŠLI V
Cleveland, si hranili denar v Society for Savings banki, in pazili kako jim je služil obresti.
Razprodaja kož in usnja
za pošiljke v staro domovino
MARTIN JAKULIN
12520 Shaw ^ve.
Samo še ta teden imate časa,
DA IZPOLNITE VAŠE POLE ZA
DOHODNINSKI DAVEK
ZA LETO 1946!
Za ločno in zanesljivo postrežbo v tem oziru se obrnite na
DANIEL STAKICH
15813 WATERLOO RD. KE 1934
NEMŠKE HARMONIKE
Mervarjevega izdelka, 3-vrstne, 12 basov, ki so kot nove, se prodajo za $135. Louis Tiebev, 1440 E. 93 St. ali 7406 St. Clair Ave.
Dve odrasli osebi
brez otrok želita dobiti v najem stanovanje s dvemi ali tremi sobami. Naslov se naj pusti v uradu tega lista.
VELIKA HIŠA NAPRODAJ
9 velikih sob; med E. 185 St. in E. 200 St. Za podrobnosti pokličite lastnika KE 2584.
DRUM SET
(bobni) v zelo dobrem stanju, se proda Pokličite EN 9779
Green Beverage
256 E. 156 Street
med Grovewood in Corsica Ave.
IMAMO 25 RAZLIČNIH VRST PIVE KAKOR TUDI RAZLIČNA VINA IN LIKERJE
ANTON IN PAULINE JANŠA
Pripeljemo tudi na dom POKLIČITE KE 2570
AVENUE SI^IN CLINIC
ZDRAVIMO RAZNE KOŽNE BOLEZNI
SpecialUlramo na
mozoljcih in
« obraznih ^	brazgotinah
Dr. M. L. Near ing, D. M.
Zdravnik Soba št. 891 — The Old Arcade
Od 10. zj. do 8. razven ob četrtkah CHerry 2220
Zemljišča
Dela za ženske
STROJEPISKA
za splošno pisarniško delo; če želi tudi lahko "dictation." Tedenska plača. Stalno delo. OTIS TERMINAL 1300 W. 9 St., MA 7457
Slenografka—graduantinja srednje šole, od 18 do 25 let. V downtown okolici. Začetna plača odvisna od izkušnje. Mr. Farris, CH 5235.
Biller-Strojepiska izurjena na Elec-tromatic pisalnem stroju; stalno; tedenska plača. Valley Camp Coal Co., CH 6120.
STENOGRAFKA
prilika za zanesljivo dekle za stalno službo. Tedenska plača—CH 0900
Ženska za lahka hišna dela za
rnajhno družino; 3 ure dnevno v zameno za stanovanje in hrano. MU 1043
Zemljišča
WALTON AVE__2 hiši vsaka za 2
stanovanji na eni loti; 6 in 5 sob spredaj; 5 in 5 sob zadaj; garaža za 3 avte. Pokličite lastnika ME 5210 ali ME 4848.
Za takojšnji prevzem—E. 70 St. blizu Hough; 7 sob za 1 druž., stanovanje treh sob na 3. nadst., hrastovi podi; ognjišče; garaža. Pogoji. PO. 1500.
Hiša za 2 družini in garaža. Blizu St. Clair Ave., vzhodno od E 105 St. $11,000.00.—E. W. Guinan, 663 E. 109 St., GL 8094.
DELIKATESNA TRGOVINA
naprodaj: ima C 2 licenco za pivo in vino. Tedenski promet od $700 do $800. V slovenski naselbini. S stanovanjem. Cena $9500.
GL 8880
v OKOLICI W. 80 ST. IN LORAIN LEPA HIŠA ZA 2 DRUŽINI
Garaža z 2 avta; lepa okolica na zapadni strani; v prvovrstnem stanju.
Za podrobnosti pokličite BEREA 5883
Lepa hiša naprodaj v bližini E. 185 S+.
5 sob spodaj in 4 sobe zgoraj; tako urejene, da se lahko uporabi za 2 družini. Spodnje stanovanje je prazno. Vse je v najboljšem stanju. Proda se za $11,000.
Za podrobnosti se obrnite na
KOVAČ REALTY
960 E. 185 ST.
Posluga
CEMENTNI KONTRAKTORJI
Industrijalno in privatno. Dovoze, hodnike, pode, itd. 2-letno jamstvo; prosti proračuni. Damo na odplačila ter izposlujemo FHA posojila. N. C. & SONS 3197 W. 32 St., ME 0773

Dela za ženske
STENOGRAFKA—Stalno delo; v downtown zavarovalninskem uradu. Tedenska plača; 5 dni v tednu. CH 8216.
File klerkinja-strojepiska—5Vž dni tedensko. Plača od ure; nadurno delo; stalno. MR. WOOD.
CLEVELAND IGNITION CO. 1301 Superior Ave., N. E.
HIŠNA OPRAVILA
DVOJICA; MOŠKI ZAPOSLEN DRUGJE; LASTNA SOBA IN KOPALNICA. NAVADNA KUHA. 3 ODRASLE OSEBE. LA 2915.
Kler kin j a-Sienogr af ka
prodajni oddelek; izdelovalec na vzhodni strani. Tedenska plača. 40 ur tedensko. Pokličite GL 2700, Line 215.
STEEL & TUBES 224 E. 131 St.
Dela za ženske

Operatorice power šivalnih strojev izurjene na tapetah. Visoka plača od ure. Pokličite Mr. Kron-heim, HE 6263. Bruce Furniture Mfg. Co., 6200 Carnegie Ave.
PRODAJALKA izurjena, dobra plača, dobre ure. KALISH DEPT. STORE, 7010 St. Clair Ave.
ženska ali dekle za pomagati pri hišnem delu in oskrbo otrok, ali pa gospodinja za popolno odgovornost. če želite lahko tu ostanete. FA 7433
STENOGRAFKA gradbeni oddelek narodne družbe; downtown. 5 dni v tednu. Tedenska plača. Mr. Simmerer, M A 5151.
FILE KLERKINJA izurjena; tudi za poštni oddelek. Tedenska plača. 40 ur tedensko. MA 9617 — Mr. Morgan.
STENOGRAFKA
od 18 do 25 let; izurjena; stalno delo. Prilika za napredovanje; tedenska plača. Prijetne delovne razmere.
MR. NOLAN, CH 5280
DEKLE ZA HIŠNA OPRAVILA
in oskrbo 4-letne deklice; stalno; mora ostati 3 ali 4 večere. Euclid, Ohio. Pokličite RE 3700.
Kler kin j a-Siroj episka
za "accounting" oddelek. Tedenska plača. 5 dnevni tednik. Mora biti izurjena v računstvu.
THE CLEVELAND FRUIT JUICE CO.
3506 Vega Ave., vogal Fulton Rd.
SPLOŠNO PISARNIŠKO DELO
LAHKA "DICTATION"; 5 DNI V TEDNU; DOBRA PLAČA. STANOVITNA DRUŽBA.
Wagner Baking Corporation
910 E. 70 ST.. HE 0436
Splošno pisarniško delo—tipkarica;
mora biti pripravljena učiti se mimeograph; zavarovalninski urad; 5 dni v tednu,
Miss Taylor, CH 1412 *
Operatorice power šivalnih strojev;
izurjene na športni opravi. $28 tedensko za začetek. Samo izurjene ženske se naj priglasijo. Bobby Elaine Dress Co., 4618 Euclid Ave.
Stenografka (Junior). Lahko "dictation," splošno pisarniško delo. 5 dni-40 ur. V okolici E. 30 St. in St. Clair Ave. — PR 4140.
LEPOTlčARKA prvovrstna; 5-dne-vni tednik; plača in provizija. BEIFUSS BEAUTY SALON LA 7076 ali LA 3421
Pisarniška moč od 18-23 let srednje -šolska graduantinja. 5 dni tedensko.—NATIONAL BISCUIT CO. 8226 Woodland Ave.
STENOGRAFKA
(Junior), prijetno delo za pravo dekle. Prilika za napredek.
1500 KEITH BLDG.
CH 6507
Dela za moške
VARILCI—PUNCH PRESS OPERATORJI in SPLOŠNI DELAVCI Plača od ure.—Mitchell Metal Products, 6501 Cedar Ave.
Splošni tovarniški delavci od 30 do 40 let stari. Dobra plača od ure. Pokličite Mr. Bannish HE 9228. Bannish Rust Proofing Co., 1252 E. 55 St.
Mizarji pri stavbeniku, Edsal Rd., Lyndhurst. Prinesite orodje; unij-ska plača. Ob večerih: YE 4989-podnevi MA 6213.
TEŽAKI—neizuijeni; 30 do 45 let stari. VisoKa plača od ure — KEMET LABORATORIES 11901 Madison
Ekspertna popravila
na pralnih sir o jih, ledenicah« štedilnikih, električnih čistil cih, likalnikih, grelcih, itd.
Enterprise Electric Co.
6507 EUCLID AVE. EN 4220

ITitanovlJano. 1s49 Ljudska banka na Public s guar#
GRELEC NA PREMOG
v prav dobrem stanju, se proda po zmerni ceni. Zglasite se pri Mrs. Kubovics na 1204 E. 71 St., zgoraj, po 4. uri popoldne.
HARMONIKE
vseh vrst slovenske in nemške ter kromatične ali klavirske izdelujem in popravljam po zmernih cenah. Vse delo je jamčeno.
Se priporočam ANTON BOHTE R. D. 2, Clymer, Pa.
Ne oddajte vaših starinskih predmetov. Postavite jih na dražbo pri Frank's Consigners Antique Auction House, 3136 Lorain Ave., ME 5945. Ni dobimo najvišjo ceno zanje.
Zelo dober nakup
Hiša za 2 družini v lepi slovenski naselbini; 11 sob, 2 kopalnici, gor-kota na vročo vodo; garaže. Lahko kmalu prevzamete. Dajte vašo ponudbo. Poizve se podrobnosti pri
TISOVEC REALTY
1366 MARQUETTE RD.
pri St. Clair Ave, in E. 55th St. EN 4936
Oglašajte v Enakopravnosti
AUGUST KOLLANDER
V Slov.. Nar. Domu,
6419 St Clair Ave. •
POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje; vsaka pošilja-tev je jamčena;
PRODAJA ZABOJE za
pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema tudi zaboje za odpošiljanje v stari kraj.
•
Pri Kollanderju boste vedno dobro postreženi.
DELAVCI ZA SKLADIŠČE
PLAČA OD URE ČAS IN POL NAD 40 UR NATIONAL BISCUIT CO. 8226 Woodland Ave.
OBREZOVALCI DREVJA
Mladi, neizkušeni možje. Plača od ure in za nadurno delo. NELSON TREE SERVICE 9712 Euclid (zadaj) 7.30 do 9.30 zj. ali od 4.30 do 5.30 pop. — GA 8714
BUFFERS — POLISHERS
izurjeni na jeklu in aluminiju. Plača od ure poleg komada.
THE P. A. GEIER CO.
540 E. 105 ST.
PUNCH PRESS OPERATORJI in TOVARNIŠKI DELAVCI
1. in 2. šift. Plača od ure.
Morrison Products Inc.
14816 WATERLOO RD.
PLINSKE VARILCI BENCH DELAVCI DING DELAVCI CASE MAKERS GRINDERS & POLISHERS 40 ur tedensko.
Dobra plača od ure. Interior Steel Equipment Co. 2352 E. 69 St., od Ouincy Ave.
Radial Drill Press operatorji
Fillers; mašinisli (layout) 45 ur tedensko. Plača od ure.
Lewis Welding and Engineering Co.
BEDFORD, OHIO
STENOGRAFKA
za splošno pisarniško delo. 5 dnevni tednik. Tedenska plača. Stalno delo.
WAGNER BAKING CORP. 910 E. 70 St.
STENOGRAFKA
Splošno pisarniško delo, 6 dni; prilika za napredovanje. Tedenska plača.
THE HOUSEMART INC.
18320 LANKEN AVE.. KE 7562
Splošno pisarniško delo—dictation, strojepisje. Izkušnja ni potrebna. Tedenska plača. Middle Atlantic Transportation, 2601 St. Clair Ave., PR 6378.
OPERATORICE ŠIVALNIH STROJEV Izurjene—plača od ure; dobre delovne razmere. POKLIČITE MISS BRODIN
PR 6929 CLEVELAND TUCKING & PLEATING CO. 2530 Superior Ave.
COMPTOMETER OPERATORICA
IZURJENA 2A PAYROLL Tedenska plaSk Fair mount Tool & Forging Company
10611 OUINCY AVE., GA 4312
MR. STARNER
POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM
Delajte v čistem, prijetnem ozračju.
Morate biti vešči angleščine.
Samo čedne, snažne in vešče žene v starosti 20 do 39 let se naj priglasijo.
DOBRA PLAČA Dobi se obede in uniforme.
Zglasite se pri
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Soba 901
700 Prospect Ave.