PHIHOHSKI DHEVHIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽA&KO OZEMLJE
Leto VI • Stev. 294 (1685) g“neptaCana v £otovim
ie in abbon. post. I. gr.
TRST, četrtek 28. decembra 1950
Danes 6 strani - Cena 20 Ur
pred
se	m razprava o proračunu
Ljudsko skupščino FLRJ
Za danes se pričakuje važen govor maršala Tita - Celotni proračun za 1951 izkazuje 172 milijard in 662 milijonov din dohodkov in ravno toliko izdatkov-Zvišanje dohodkov iz narodnega gospodarstva
BEOGRAD, 27. — Danes je bila P^va seja Ljudske skupščine FLRJ, ki je trajala nekaj nad deset minut. Predsednik Prezidija dr. Ivan. Ribar je odiprl drugo zasedanje Ljudske skupščine in predlagal dnevni red. ki je bil sprejet. Nato so sprejeli predlog, naj se seja odloži na jutri, ko bodo razpravljali o proračunu za leto 1951 na skupni seji Zvezne skupščine in Sveta narodov Enake sklepe je sprejel Svet narodov, ki se je tudi sestal.
Ob otvoritvi so bili navzoči nekateri tuji poslaniki, med katerimi angleški poslanik Charles Peake, ameriški poslanik George Allen in francoski poslanik Baudet.
Jutri bo čital poročilo o proračunu finančni minister Radosavljevič. Predvidevajo, da bo morda govoril tudi maršal Tito.
Danes so tisku razdelili popoln načrt jugoslovanskega proračuna za leto 1951. Proračun predvideva 172 milijard in 662 milijonov dinarjev dohodkov in ravno toliko izdatkov. Zvezni proračun sam znaša 106 milijard, 411 milijonov in 500 tisoč dinarjev, ostalih 66 milijard. 250 milijonov in 500 tisoč dinarjev pa predstavljajo proračuni posameznih zveznih republik. Primanjkljaj zveznih republik Makedonije in Crne gore, ki znaša 320 milijonov, odnosno 858 milijonov in 400 tisoč dinarjev, bo krit s sredstvi zvezne vlade. Ostale štiri republike pa imajo uravnovešen proračun.
Od 66 milijard in 822 milijonov dinarjev, ki so določene za investicije y letu 1951, bo šlo iz proračuna 53 milijard in 322 milijonov, ostalih 13 milijard in 500 milijonov Pa bodo krili s sredstvi posameznih industrij.
Od celotnega zneska 172 milijard dinarjev dohodkov prihaja večina iz narodnega gospodarstva (130 milijard m 500 milijonov) in iz dohodninskega davka državljanov (15 milijard in 110 milijonov). Ce primerjamo te zneske z onimi iz leta 1950, ugotovimo rahlo povišanje dohodkov iz narodnega gospodarstva, ki predstavljajo letos 75,6% celotnih dohodkov v primeri s 74,6% v lanskem letu. Fondi za socialno skrbstvo so se zvišali od lani za 13,5%, za prosveto in vzgojo za 15,16%.
Tud; izdatki za narodno obrambo so se rahlo zvišali, in sicer za 3,9%.
V pismu, ki ga je poslal zvezni skupščini Svet za gospodarstvo in finance, se ugotavlja, da to zvišanje predstavlja dokaz, kako se je razen normalne utrditve obrambne zmog--ljivostj države upošteval tudi sedanji razvoj mednarodnega položaja.
Zmanjšali pa so se izdatki za upravne stroške zaradi znižanja upravnega aparata in zaradi decentralizacije, in sicer za 11,1%. Povečali pa so se proračuni posameznih republik, in sicer za 13,1% y primeri s'celotnim; izdatki v letu 1950.
Proračuni posameznih republik znašajo: LR Srbija 24 milijard, 793 milijonov in 800 tisoč dinarjev; LR Hrvatska 14 milijard 913.300.000; LR Slovenija 6,355.300.000; LR Bosna in Hercegovina 13.355.400.000; LR Makedonija 5,42.800.000 dohodkov in 5,722.800.000 izdatkov; LR Cma gora 1,429.900.000 dohod-
kov in 2,288.300.000 izdatkov.
Izdatki proračuna za leto 1951 so takole razdeljeni; investicije za težko industrijo ter za modernizacijo in mehanizacijo poljedelstva 45,435.900.000 dinarjev; finansiranje ostalega gospodarstva (lahka industrija, mala industrija, obrtništvo itd.)
14.800.000.000:	prosveta in izobrazba 13,527.508.000; zvišanje višine socialnega življenja (vprašanje stanovanj itd.) 7,886.100.000; socialno skrbstvo 26,095.423.000; narodna obramba
29.100.000.000; državna uprava, sodišča, javno tožilstvo itd. 13,710.960.000; rezervni fond, državne rezerve, proračunske rezerve, državne obligacije 22,106.209.000 dinarjev.
Interniranje Hrvatov
v notranjost ČSR
DUNAJ, 27. — Po poročilih nekega begunca, ki je zbežal iz vasi Dobre Pole na Južnem
Moravskem, nameravajo iz treh vasi na Južnem Moravskem v kratkem izseliti hrvaško manjšino. Hrvate, cd katerih so jih že leta 1947 nekaj sto preselili v notranjost države, bodo deportiran zaradi njihove »nezanesljivosti)) v notranjost Moravske.
Poslanik FLRJ v Atenah
izročil poverilnice
ATENE, 27. — Jugoslovanski minister v Atenah Milan Radoš Jovanovič je izročil poverilnice kralju Pavlu ob navzočnosti podtajnika v zunanjem- ministrstvu Politisa, ker je vladni predsednik in zunanji minister Venizelos sedaj v Egiptu na dopustu.
NE WYORK, 27. — Od petka
zvečer do ponedeljka opolnoči je bilo zaradi raznih incidentov 724 mrtvih, od katerih 545 zaradi prometnih nesreč.
ROMUNSKA IZZIVANJA OB JUGOSLOVANSKI MEJI
150 romunskih vojakov streljalo na jugoslovansko ozemlje -50 metrov v notranjosti jugoslovanskega ozemlja je bil ubit romunski vojak, ki se ni hotel ustaviti na poziv obmejnih straž
BEOGRAD. 27. — Danes je bil na romiunskc-jugoslovanski tr,eji Eri vasi Radejevo 50 metrov v notranjosti jugoslovanskega ozemlja ubit neznanec, ki je nosil uniform' romunske vojske.
Uradno poročilo pravi, da je omenjeni skušal skrivaj priti v Jugoslavijo in da je bil zadet od krogle jugoslovanskega obmejnega stražarja, ker se na poziv ni ustavil. Jugoslovansko zunanje ministrstvo je danes predlagalo romunski vladi, naj se sestavi mešana komisija, k; naj izvede preiskavo o incidentu.
Pozneje so -javili, da je bil ubiti neznanec romunski vojak, ki sta ga spremljala še dva druga vojaka ki sta proti jugoslovanski obmejni straži izstrelila 4o strelov.
Beograjski radio je javil, da je popoldne 150 romunskih vojakov začelo streljati ob romunski meji na -jugoslovansko ozemlje. Skušali so se polastiti trupla romunskega vojaka, ki Je bil ustreljen na jugoslovanskem ozemlju.
Jugoslovansko zunanje ministrstvo je pozvalo romunskega odpravnika poslov v Beogradu,
naj obvesti o dogodku romunsko vlado in naj sporoči zahtevo, da prenehajo obmejna izzivanja.
Koreja, oborožitev in navodila Eiseohovverin predmet Trnmaoevih razgovorov v Beli kiši
McArthur izjavlja, da je sedaj edina sila, ki se dejansko bori proti silam OZN, LR Kitajska-Japonski tisk zahteva ponovno oborožitev Japonske - Kitajska' ofenziva se še ni začela - Dulles bo jutri govoril o ameriški zunanji politiki
WASHINGTON, 27. — Napovedani razgovori med Trumanom in državnim tajnikom Achesonom in tajnikom za o-brambo Marshallom so se začeli sinoči. Navzoča sta bila tudi načelnik glavnega štaba general Bradiey in finančni minister Snyder. Na tem sestanku so preučili vojaški položaj na Koreji in v mednarodnem življenju, Poudarjajo, da ie Bela hiša pred tem javila, da si je Truman želel daljših razgovorov s temi osebnostmi, preden začne sestavljati nekatere poslanice Kongresu.
Po besedah Jožefa Shorta, načelnika tiskovnega urada predsednika Trumana je zelo
STROŠKI za ERMCOSHR OBOROŽEVJItJE
165 milijard novih davkov zahteva francoska vlada
PARIZ, 27. — Francoska narodna skupščina je danes zjutraj začela razpravo o proračunu za oboroževanje. Seja se je začela s poročilom Charlesa Barangea, glavnega poročevalca parlamentarne ^komisije za finance. Ta je prečital poro. čilo komisije, ki predlaga nekatera znižanja stroškov od skupne vsote 355 milijard frankov izdatkov.
Nato je govoril minister za finance Maurice Petche, ki je poudaril, da vlada noče sprejeti znižanja izdatkov, ki jih je predlagala komisija, _ in da je pripravljena vprašati za zaupnico, če se ji bo to zdelo potrebno. Minister, ki je vztrajal, da ni mogoče sprejeti znižanja izdatkov, je trdil, fla bi predlogi komisije povzročili primanjkljaj 89 milijard frankov bodisi v navadnem proračunu kakor v proračunu za oborožitev za leto 1951. To naj bi po njegovih besedah povzročilo inflacijo. Petche je omenil, da je vlada razdelila celokupne vojaške stroške, ki znašajo 740 milijard frankov na dva dela: 385 milijard frankov znašajo stroški za državno obrambo, ki so kriti z rednimi dohodki. Dalje 355 milijard stroškov za oborožitev v okviru atlantskega pakta. Te stroške Pa bi takole krili: 140 milijard s pomočjo iz tujine, 165 milijard z novimi davki in 50 milijard v obliki posojila.
K debati se je oglasilo 20 govornikov. Minister za državno obrambo Jules Moch je zahteval od skupščine, naj odkloni vse poskuse komunistov, da bi odgodili debato, ter je izjavil, da se mora Francija pripraviti proti vsakemu napadu, ter je začel govoriti o sovjetskem oboroževanju. Govoril je tudi, da ni mogoče več znižati vojaških izdatkov, češ da jih je že sama vlada znižala. Po govoru ministra za obrambo je komunistična parUmentarna skupina predložila resolucijo za odgoditev debate, ki pa je bila odbita s 412 glasovi proti I7bj,?glasil se neodvisni republikanec Moynet, ki je kritiziral podržavljeno letalsko industrijo in sam predlož<l neko resolucijo ki pa jo je pozneje umaknil. Predsednik vlade Plč. ven je sporočil, da se bo načelna razprava nadaljevala nepretrgoma -do konca in da bo skupščina pred začetkom podrobne razprave o posameznih členih prekinila z delom le za nekaj ur.
Moynet je vprašal vlado, ali Se dolro ocenila sposobnost francoske industrije in Francije same v zvezi z vprašanjem uvedbe oborožitvenega načrta.
Radikalni socialist Pierre Mendes France je predlagal, naj oborožitveni načrt predajo spet finančni komisiji, tako da bo ta predložila skupščini izčrpno poročilo o gospodarskih posledicah oborožitvenega načrta. Govornik ie poudaril tud; nevarnost inflacije ki jo prmasa program ter zahteval, na-j se oborožitveni načrt ravna po zmogljivosti Francije. Za. htevai je tudi strožjo kontrolo vojaških kreditov ter predlagal, naj se rajši porabijo za trancosko^ oboroževanje stroški, izdani za «brezupne operacije na Daljnem vzhodu«.
Pred preosnovo italijanske vlade?
RIM, 27. Jutri se bo sestal ministrski svet na katerem bodo razpravljali o položaju lKI-ja in o industrijskih zalogah.
Nova seja ministrskega sveta bo 3. januarja in takrat bodo razpravljali o mednarodnih vprašanjih in o finančnem načrtu za oborožitev. O finančnem položaju bo poročal mini-ster Peha. V programu je tudi poročilo Sforze in Pacciardija o bruseljski konferenci.
10. januarja pa bo zopet seja parlamenta in pričakuje se debata o novih izdatkih za oborožitev. Senat pa bo načel razpravo o zunanji politiki.
Medtem pa nakazujejo parlamentarni krogi možnost pre-osr.ovne italijanske vlade. Tudi v vodstvu demokristjanske stranke so baje mnenja, da bo moral De Gasperi zaradi sedanjega notranjega položaja razširiti svojo vlado. Krožijo tudi vesti, da se bodo liberalci vrnili v vlado.
Danes popoldne je glavni tajnik Splošne konfederacije dela Di Vittorio imel tiskovno konferenco. Govoril je o , dosedanjem delu Konfederacije ter navedel glavne programske točke za bodoče delovanje organizacije.
Tri sto zastrupljenih s pokvarjenim mesom
BARI, 27, — v Minervino Murge v Apuliu s0 je za,trupi lo 300 ljudi, ki so -jedli klobase napravljene iz pokvarjenega konjskega mesa 3o od teh da bo JaPonska vse bolj zahte
*	VE,	II	— nn/l oVivia IllfVnnA ImJ....	-
malo verjetno, da bi sedaj vlada zahtevala od Kongresa, naj odobri nove davke za finansiranje oborožitve. Short je pouda. ril, da prav prisotnost finančnega ministra na obedu dokazuje, da so se na kosilu razgovarja-li o finansiranju ameriškega oboroževanja. V tej zvezi omenjajo, da so zahtevali od Kongresa, naj odobri dvajset milijard dolarjev dodatnih vojaških kreditov. Na vsak način pa Short ni hotel povedati, ali so na razgovorih sprejel; kake sklepe.
Kar se tiče prisotnosti gene. rala Bradleya in generala Mar. shalla, je Short izjavil, da je prvi govoril o vojaškem položaju na Koreji, drugi pa je ori. sal oborožitveni napor EDA. Prav lako so proučili navodila, ki jih' bodo dali generalu Eisenhowerju, ko bo ta prevzel mesto vrhovnega poveljnika oboroženih sil Zahodne Evrope. Samega Eisenhowerja pa po Shortovih besedah niso povabili na kosilo, ker sam Truman ni tem razgovorom pripisal takega namena. Tisku niso dali nobenih informacij o navodilih, ki jih bo dobil Eisenho-wer.
Zaradi presenečenja, ki ga je v ameriških finančnih krogih in predvsem na finančnem ministrstvu izzvala izjava predstavnika vlade sinoči, češ da vlada ne namerava povišati davkov za finansiranje oborožitvenega načrta ZDA, je Short danes zjutraj podal novo izjavo, v kateri pravi, da bo predsednik o pravem času javil svoje predloge in priporočila glede novih davkov, ki bodo potrebni za oboroževanje. Medtem pa je popolnoma gotovo, da je potreben mnogo obširnejši davčni program za finansiranje oborožitve leta 1951 in naprej,
John Foster Dulles, republikanski svetovalec zunanjega ministra ZDA Achesona bo v petek zvečer imel radijski govor, ki bo v ostrem nasprotju s smernicami, katere je predlagal bivši predsednik ZDA republikanec Herbert Hoover. Dulles bo v svojem govoru dokazoval, da je izolacionizem želja samo ene skupine republikanske stranke, medtem ko večina republikancev odobrava sedanjo zunanjo politiko ZDA.
Ameriška vojska javlja, da bo marca meseca vpoklicala v aktivno službo 7500 rezervnih častnikov. S tein se bo število vpoklicanih rezervnih častnikov od začetka korejskega spopada povečalo na 27.000 mož. Poročajo tudi, da je ameriška mornarica opustila načrt o demobilizaciji rezervnih častnikov, ki bi ga morali začeti izvajati prihodnje poletje.
* * #
TOKIO, 27. — Ze pred nekaj dnevi je japonski tisk začel močno kampanjo za ponovno oborožitev Japonske. To kamr Panjo je sedaj vodil tisk skrajne desnice. Danes pa jo je podprl tudi list icNippon Times«, uradno glasilo japonske vlade, ki je pravzaprav namenjeno Američanom na Japonskem in ni do sedaj še nikdar zastopalo stališča, ki bi bilo nasprot-n° mnenju okupacijske oblasti.
((Nippon Times« piše, da j® treba ponovno oborožiti Japonsko ne glede na njeno novo ustavo. Uradno glasilo japonske vlade se je pridružilo tej kampanji sedaj po umaknitvi Američanov s Severne Koreje. List. ki zastopa stališče ponovne oborožitve, opravičuje to svojo zahtevo z «nevarnostjo
komunističnega napada na Japonsko«. Omeniti je treba, da
»Nippon Times« ne omenja vprašanja nemške oborožitve, toda opazovalci v Tokiu sodijo,
Uradni glasnik VIII. armade je danes javil, da sta se združili poveljstvi VIII, ameriške armade in X. armadnega zbora na Koreji. Isti je izjavil, da je bil X. armadni zbor, kateremu poveliuie general Almond, postavljen pod po veijstvo V Ul. armade pod generalom Ridge-wayem. S tem je X. armadni zbor nehal obstajati kot samostojna edinica.
Informacijski uradi generala Mac Arthurja še niso bili obveščeni o teh sklepih, ki imajo tudi politični pomen.
Glavni štab Mac Arthurja potrjuje, da se je vzdolž vsega 38. vzporednika nadaljevala dejavnost patrulj in da Kitajci niso še sprožili predvidene velike ofenzive. Večerno poročilo glavnega štaba generala Mac Arthurja sporoča, da je bila severnokorejska vojska popolnoma obnovljena in šteje
167.000 mož. Deloma se ta vež-ba v severni Koreji in Mandžuriji, deloma je že na fronti. Po poročilu, ki je bilo izdelano na podlagi podatkov, zbranih s strani obveščevalne službe a-meriškega glavnega štaba, so sedaj severnokorejske oborožene sile močnejše, kakor so bile ob začetku sovražnosti. Opazili so že vež severnokorejskih armadnih zborov, ki štejejo 3 do 5 divizij. V teh zadnjih dneh so zaznamovali 26 divizij, od teh 22 pehotnih in eno oklopno divizijo.
Dodatno k temu poročilu so bile tudi objavljene številke o severnokorejskih in kitajskih četah' na Koreji. Teh je vsega skupaj 144.406 mož. Iz istega vira poročajo, da je baje v Mandžuriji posebni rezervni oddelek 65.000 mož. Dalje oddelkj drugih armad ali vsega skupaj
350.000 mož, vzdolž reke Jalu.
105.000 do 130.000 mož pa jevaz* vrščenih bolj v notranjosti Mandžurije. Tako naj bi bilo na Koreji in v Mandžuriji vsega skupaj 1,094.406 kitajskih in severnokorejskih vojakov. Tem je treba prišteti še nekatere druge skupine, tako da znaša končno število teh 1,350.000 mož.
V dveh poročilih o vojaški dejavnosti v novembru na Koreji pravi general Mac Arthur,
da so Kitajci prevzeli neposredno odgovornost za operacije na severnokorejski fronti. Mac Arthur pravi, da je sedaj edir.a vojaška sila Vi dejansko nastopa proti silam	na
Kore’,’, T-P Kitai« ■ Zato pravi, da ni mogoče več govoriti o majhni podpori prostovoljcev, pač pa da neovrgljiva dejstva dokazujejo, da je LR Kitajska vodila invazijo na Koreji in napad na siie OZN.
V obeh poročilih je govora o partizanski dejavnosti v zaledju zavezniških sil, ki jo nadzoruje visoka kitajska komanda. Poročilo ocenjuje, da je na Koreji nad pet popolnih in organiziranih kitajskih armad.
Medtem se nadaljuje beg prebivalstva iz Seula, ki traja že tri dni. Računajo, da je od tega ponedeljka zapustilo mesto 200.000 oseb. Skoro vsi spadajo med premožnejše sloje. V mestu je zaprtih skoraj 75 odst. trgovin.
Poročajo, da so se danes kitajske in severnokorejske patrulje pomaknile za 10 km južno čez 38. vzporednik. Zavezniki predyidevajo, veliko ofenzivo proti Seulu v prihodnjih desetih ali petnajstih dneh. Največje zbirališče kitajskih in severnokorejskih sil so opazili severno od Seula, kjer je
150.000 do 200.000 Kitajcev in
25.000 severnih Korejcev, zbranih približno 55 km severno od mesta. Bolj na vzhodu je 75 do 100.000 nasprotnikovih vojakov, pripravljenih za morebitno obkolitev mesta, če bi se pokazalo, da ga ni mogoče zavzeti s čelnim napadom. Sile držav OZN razpolagajo z
250.000 vojaki vključno 105.000 mož generala Almonda, ki so sedaj vključeni v Vlil. armado.
Glavni štab severnokorejske vojske je danes javil, da so oddelki te vojske, ki operirajo na področju Hamhina (Kanko) na črti med Hmamom (Kona-na) in Sehošinom (Seikosin) popolnoma osvobodili to področje. Poročilo pravi naprej1, da je protiletalsko topništvo v razdobju od 16, novembra do 7. decembra sestrelilo 48 sovražnih letal, med temi dve leteči trdnjavi.
Napadi HoCiminhovih čet na francoske postojanke
SAIGON, 27. — Hočiminhove čete izvajajo velik pritisk na francoske postojanke zahodno od črte Mcneay Tienven. Francoska postojanka v Binihlieu se še vedno upira močnim napadom Hcčiminhovih čet, vendar Pa 30 morali poklicat; na pomoč nove čete, k; bodo skušale postojanko rešiti.
Predstavnik glavnega štaba v Saigonuje izjavil, da je prišlo db večjih spopadov med francoskimi in Hočiminhovimi četami na področju Sontay oko-li 40 km severnozahodno od Hanoja,
s Francovo Španijo
WASHINGTON, 27. — Ameriška vlada je obvestila Fran-covo vlado, da je pristala na imenovanje španskega poslanika v ZDA, ki bo Jose Leque-rica.
Truman pa je imenoval za ameriškega poslanika v Madridu Stantona Griffisa, za katerega je Francova vlada dala svoj pristanek
Sef tiskovnega urada v Beli hiši je odklonil odgovor na vprašanje nekaterih novinarjev, ki so vprašali za pojasnila glede zadnjih Trumanovih izjav, da ZDA ne bodo poslale svojega poslanika v Španijo še za dolgo časa.
Tudi švedsko zunanje ministrstvo je zaprosilo Francovo vlado za pristanek za imenovanje svojega poslanika v Madridu. Kakor porogajo obveščeni krogi, je tudi britanski odpravnik poslov v Španiji zaprosil Francovo vlado, naj pristane na imenovanje sedanjega britanskega poslanika v Buenos Ayresu Balfoura za poslanika v Madridu.
Kakor je znano, je glavna skupščina OZN pred kratkim razveljavila svojo lansko resolucijo, s katero je pozvala države članice OZN, naj ne odpokličejo svoje diplomatske predstavnike iz Madrida. Jugoslovanska delegacija se je odločno postavila proti vzpostavitvi diplomatskih odnosov s Francovo Španijo, toda ostala je žal, v manjšini. Predstavniki španske republikanske vlade so se jugoslovanski vla di zahvalili za nastop njenih predstavnikov v obrambo interesov španskega ljudstva. Med raznimi pozitivnimi uspehi zadnjega zasedanja glavne skupščine OZN moramo žal beležiti tudi ta negativen korak.
jetij ali pa nameščencem podjetnikov, ki delajo za račun države. Zakonik predvideva do enega leta zapora in, izgubo državljanskih pravic za kršitelje zakona ter sankcije proti sindikatom in strokovnim združenjem, ki bj jih imeli za so-
lidarno odgovorne.
prepoveduje ostavke.
tudi
Zakonik kolektivne
HAAG, 27. — Konferenca med Nizozemsko in Indonezijo glede bodočnosti Nove Gvineje se je zaključila r.ocoj, ne da bi prišlo do sporazuma. Indonezijska delegacija je zavrnila prvi nizozemski predlog, naj bi se suverenost Nove Gvineje prenesla na Holandsko-nizo-zemsko unijo. Glede drugega nizozemskega predloga, r.aj bi se spor uredil pred komisijo OZN za Indonezijo, je indonezijska delegacija izjavila, da sedaj ne more na to dati odgovora, Indonezijska delegacija bo v petek odpotovala v Djakarto.
Konferenca se je začela v Haagu že 4. decembra. Holandci izjavljajo, da r.obena točka v dogovoru, ki je bij sklenjen pretekle jeseni, ne obvezuje Nizozemske, da odstopi to o-zemlje Indoneziji.
Komentator agencije ((France Presse« pravi, da je holandska vlada v nevarnosti, ker so samo socialisti pripravljeni na koncesije. Katoličani si niso edini. Obe stranki centruma, t. j. historični kristjani in stranka svobode pa odločno nasprotujeta, da bi zapustili Novo Gvinejo.
ATENE, 27. — V ponedeljek zjutraj, ko je divjala huda nevihta in je na letališču Helleniko poškodovala 13 letal m več hangarjev, je v neko izraelsko letalo s 15 potniki, ki je letelo iz Lydde v Brindisi, udarila strela in poškodovala voziček za pristajanje. Pilotu se je posrečilo kljub temu pristati na nekem polju; vsi potniki so bili lahko ranjeni.
Ob imenovanju dr. za italijanskega
Palutana
prefekta
Odkar je «Pes čuvaj italijanstva Trsta«, rektor tržaške univerze s Sicilije prof. Cam-marata epogruntal». da ima Italija še vedno suvereniteto nad Tržaškim ozemljem, se s tem v zvezi dogaja jo čudovite stvari, s katerimi bi hoteli zlasti odgovorni italijanski politiki predvsem pa italijanska vlada sama, Cammaratavo «te-zo» z dejanji potrditi.
Ta vlada je n. pr. takoj po stopanju v veljavo mirovne pogodbe z Italijo konec leta 1047 izdala zakon, ki določa postopek za ohranitev italijanskega državljanstva za vse tiste Tržačane, ki so po mirovni pogodbi prenehali biti italijanski državljani, s čimer je brez dvoma podala najboljši dokaz, da ne smatra Tržačane več za svoje državljane in da suvereniteta italijanske republike nad Tržaškim ozemljem nima več nobenega o-pravka. Ta zakon je še vedno v veljavi, kar pomeni, da bi morala italijanska vlada še vedno smatrati Tržaško ozemlje za inozemstvo.
Toda..' rektor Cam m/ar at a je drugačnega mnenja in to mnenje se italijanski vladi zdi očitno zelo ugodno Za izvajanje njene imperialistične politike.
Tako se je zgodilo, da je rimska vlada, ki je pred tremi leti s sprejetjem omenjenega zakona jasno povedala, da Tržaško ozemlje ni več I-talija, v soboto 23. t. m. na predlog notranjega ministra Scelbe imenovala conskega predsednika prof. dr. Gina Palutana za prefekta očitno neke tržaške pokrajine, ki naj bi bila... cona A ter s tem uvrstila dr. Palutana med u-radnike italijanske države.
In: «pes čuvaj italijanstva Trsta» bo za svoja prihodnja dokazovanja imel nov ((argument« za dokazovanje «ne-ugasnjene suverenosti» italijanske republike nad Trstom, za katero stoji v mirovni pogodbi z Italijo, črno na belem, da je prenehala 15. 'septembra 1947 z vstopom mirovne pogodbe v veljavo.
Ce bo analogno postopala italijanska vlada tudi glede vseh drugih izgubljenih ozemelj ki jih je izgubila z vojaškim porazom v drugi svetovni vojni, lahko pričakujemo, da bo nekega lepega dne italijanska vlada proglasila tistega funkcionarja, ki ga je ali ki ga bo postavil abesinski kralj Haile Selasie v Eritreji, enostavno za svojega u-radnika. In zopet se bo našel nekje neki recimo sarditjfki «pes čuvaj italijanstva Eritreje», ki mu bo to imenovanje poslužilo kot mrgumentn za vneugasnjeno suverenost republike Italije» nad — oh! — za trni na izgubljeno Eritrejo.
Kaj bo na vse to rekel tisti ((bledi gospod iz Add.sAbebe»
— kot imenuje abesinskega
kralja v svoji onemogli jezi n. pr. tržaški «Giornale di Triesie«? Verjetno se bo nasmehnil p svojo črno brado... in si mislil svoje.
No,’nas bolj zanima, kaj bo ukrenila angloameriška vojaška uprava spričo tega imenovanja. Kaj bosta r ki o n. pr. generala Airey in Blan. chard? Ali bosta dovolila, da cono A Tržaškega ozemlja upravlja italijanski prefekt? To se pravi: ali bosta dovolila, da bc italijanski notranji minister Scelba ukazoval preko svojega prefekta, ki ga je imenoval tudi v coni A kjer —kot je znano — obstaja angloameriška vojaška vlada, ki ima svoj departmant tudi za notranje, zadeve?
In končno; po čigavih ukazih bo vršil odslej svojo službo conski predsednik in prefekt republike Italije dr. Gino Palutan? M; vemo, da kar se dr. Palutana tiče, bi mnogo raje poslušal svojega strankarskega političnega Prisaša Scelbo: saj je to že večkrat dokazal. Posebno mu prija iz. vaianje rim-kh ukazov tedaj, ko gre za zatiranje enakopravnosti slovenskega lezi. ka. Vendar pa se spominjamo, da ga je nekoč ro-tavila za conskega predsednika vojaška uprava. Zato smo mnenja, da najbrž ne bo dovolj, da bi se oba omenjena grne-rala spričo zadnjega sobotnega sklepa rimske vlade glede dr. Palutana — samo nasmehnila in skomignila z rameni misleč morda pri tem: Oh, ta romanska sentimentalnost...
Mogoče pa si bosta mi-lila, da bi bilo dobro, če bi italijanska vlada tega svojega nainovejšega prefekta preme, stila v kakšno drugo zares italijansko pokrajino, za katero ni treba nobenemu «rsu čuvaju italijanstva» dokazovati, suverenosti italijanske države nad njo.
In to roslednje bi bilo še najpametneje ter bi bi'o h' ra. ti tudi najboljši odgovor na sobotni sklep rimske vlade — seveda le v primeru, če bo ZVU ukrenila vsaj toliko, da si ohrani svoj prestiž.
Mnenja smo tudi, da obstaja vse polno vzrokov in pogojev ne glede na sobotni skle-p rimske vlade — za takšen zaključek pravljice o m-ugas-njeni suverenosti» Pri tem mislimo tudi na tiste vzroke in pogoje, ki so izven sobcfc neaa sklepa rimske vlade!
Prepričani smo, da rimska vlada potem ne bi proglašala več ndbenega conskega predsednika v coni A za prefekta svoje republike.
Glede bodočega Palutanove. ga naslednika pa vse tržaško prebivalstvo zahteva predvsem, da bo na demokratični način izvoljen in tako služil interesom tržaškega prebival, st v a; ne pa interesom cunja■ sto imperialistične rimske vlade!
II
WASHINGTON, 27. — Im-portna in ekspertna banka je dovolila posojilo 35 milijonov dolarjev Izraelu, da nakupi v ZDA naprave in surovine za izboljšanje poljedelstva. Temu posojilu je dodati sto milijonov dolarjev, ki so jih ZDA dovolile v zadtnjih letih Izraelu.
Izraelska vlada ima namen določit; 70 milijonov dolarjev v domači valuti za izpolnitev programa o razvoju poljedelstva.
Prepoved stavk
v Grčiji
ATENE, 27. ■— No^ kazenski zakonik k; bo stopil v veljavo 1. januarja, odreka pravico do stavke javnim funkcionarjem, uradnikom in delavcem nameščenim pri javno koristnih delih: pekom, nameščencem plinarn, vodovodov in elektrarn, nameščencem prevoznih pod-
Mac Cloy o oborožitvi Nemčije
in o konferenci štirih
BONN, 27.	—	Agencija
«DPA» je političnim predstavnikom zahodne Nemčije postavila vprašanja, kaj lahko store Nemci za varnost in mir. Adenauer jg izrekel upanje, da bo zahodna Nemčija leta 1951 u-živala večjo suverenost ter da bo lahko dočakala dan, ko bo spoznala mirovne pogoje. «Z našim delom«, je nadaljeval dsmo si zaslužili enakopravnost. Prepričan sem, da bomo to tudi dosegli«.
S svoje strani je namestnik kanclerja Bluecher izrekel u-panje, da je najboljši doprinos Nemčije pri skupnih naporih za ohranitev miru in varnosti ta, da razvije svojo produkcijo, jo kvalitativno izboljša ter poveča.
Ameriški visoki komisar za Nemčijo Mac Cloy je na današnji .tiskovni konferenci komentiral izjave namestnika kanclerja zahodne Nemčije Bluecherja, češ da Nemci že dajejo svoj doprinos k skupni obrambi z 10 odst. lastnega celokupnega proračuna. Mac Cloy je izjavil, da Nemci ne smejo misliti, kakšen naj bi bil njihov najmanjši doprinos pri obrambi Evrope, pač pa morajo misliti na najvišji doprinos, ker gre «za ohranitev svobode in miru Nemčije«.
Visoki komisar je napovedal, da se bodo v bližnji bodočnosti začeli razgovori med ameriškimi in nemškimi strokovnjaki glede nemškega doprino-
sa pri obrambi. Pri tem pa je dodal, da ni optimist glede razvoja teh pogajanj, čeprav ne vidi nobene posebne ovire, ki bi ovirala dosego sporazuma. ((Sporazum med zahodnimi silami in Vzhodom«, je dejal Mae Cloy, «prav gotovo ne bo dosežen na račun Nemcev. Zato je odveč vsak strah Nemcev glede morebitne konference štirih«.
Ko se je Cloy dotaknil sovjetskega predloga za konferenco štirih, je dejal, da so kljub nejasnosti tega predloga morali zavezniki pač izrabiti takšno priliko ter na ta način poskusiti, da uredijo odnose med Vzhodom in Zahodom na sestanku štirih velikih. Glede Grotewohlovega predloga o pogajanjih med zahodno in vzhodno Nemčijo za dosego enotne Nemčije je Mac Cloy dejal, da je po njegovem mnenju ta predlog navdihnjen s strani Kremlja,
Mac Cloy je nadaljeval, da bodo na katerih koli pogaja njih med predstavniki obeh Nemčij morali upoštevati številčno stanje prebivalstva obeh področij. Nadaljeval je, da je treba izrabiti vsak poskus, vendar pa da s tem še ni rečeno, da bi bil Grotewohlov predlog edini predlog, ki bi lahko služil za izhodišče pogajanj.
Govoreč o rezultatih konference v Bruslju je Mac Cloy izjavil, da je vselej vztrajal na tem, da mora bonnska vlada
so odpeljali v bolnišnico in njihovo stanje je zelo nevarno.
vala podobne ukrepe, kakor so jih zahodne sile sprejele v prid Nemčije.
Asimilatorska funkcija tržaške univerze
V zadnji številki lepe in luksuzne strokovne tržaške revije kTECNICA 1TAL1ANA
- RIVISTA DTNGEGNERIA E SCIENZE«, za november-december 1950, ki se tiska v Italiji, beremo na strani 427 z velikimi črkami zapisano:
((Tržaška univerza je simbol: simbol, za katerega s0 se naši roditelji nenehno borili, simbol, ki sintetizira težnje vsega prebivalstva. Razen tega ima ona asimilatorsko funkcijo nositeljice civilizacije, katere važnost je bila in je zelo jasna možem, ki so jo' hoteli dovršiti«.
Hvaležni smo uredništvu omenjene revije, da je prvo zapisalo in s tem poudarilo ti. sto. kar v prvi vrsti hočejo italijanski reakcionarni oblast, niki — in kar so ob svečani otvoritvi 3. nov. t. L zamolčali
— v Trstu doseči z novo italijansko univerzo: asimilirati.
Koga je treba asimilirati — tega seveda uredništvo revije ne pove, kajti to je samo po sebi. razumljivo: asimilirati je treba nas, Slovence.
Zato na tržaški univerzi ni prostora za slovenski jezik; zato se na tej univerzi ne smejo vzgajati slovenski profesorji za slovenske srednje šole; zato se na njej ne smejo
Skozi sito in rešeto
vzgajati slovenski pravniki: sodniki, advokati, notarji, uradniki itd. Zato številni skupini slovenskih tržaških študentov ob svečani otvoritvi ni bilo dovoljeno niti povedati, da sploh obstajajo tudi slovenski visokošolci v Trstu.
Vprašamo odgovorne in danes edino merodajne oblastvene organe pri ZVU;
Ali se strinjajo s to italijansko šovinistično asimilatorsko politiko vseh današnjih funkcionarjev na tržaški univerzi in vseh italijanskih civilnih oblasti?
Pri tem naj vedo, dg smo se tržaški Slovenci proti takšni asimilatorski politiki italijanskih šovinistov vedno borili, in sicer uspešno borili, da se borimo tudi danes in se bomo borili vse dotlej, dokler ne bo izginila zadnja sled takšne politike, pa čeprav jo izvajajo pod zaščito ZVU !
Šaljivec Sorrentino
Italijanski novinar Lamberti Sorrentino je sicer specialist za opisovanje dogodivščin milanske policije pri pobijanju nelegalne prostitucije (kar je dokazal lani z dolgimi repor-
tažami v ilustrirani reviji ((Tempo«), No, kljub temu (ali Pa morda prav zato) ga ■je poslalo uredništvo najnovejše italijanske ilustrirane revije amerikanskega tipa «EPOCA» v Trst, da bi objektivno poročal o vsem, kar se pravzaprav v Trstu dogaja in kaj pravi in pristni Tržačani danes mislijo. Zato je na prvo mesto postavil škofa Santina, za katerega pravi, da mu je uspelo svojo železno voljo vsiliti fašistom, Nemcem in celo samim etitovcem...« ter da je rešil tržaško pristanišče popolnega uničenja, človeška življenja smrti, zapora in deportacij ter da je «oče mesta in Istre«.
Takoj za njim prid« župan Bdrtoli, ki ima pod sabo 3300 oseb. Za njima pride Antonio Cosulich, predsednik Trgovske zbornice itd..: skratka: Sorrentino si je izbrai prave predstavnike ljudstva...
Nas zanima predvsem, kaj pravi glede Slovencev, o katerih z užitkom pripoveduje, kaj so na manifestativne povorke leta 1940 tržaški fašisti z oken nanje zlivali. Tako mu je neki Tržačan pripovedoval:
«Ne pozabite, da so Slovani»
' je dejal hišni gospodar (dejal je SLAVI, ne S'CIAVI) ((sam Tito ne zahteva nič bolj. šega kot vrnitev v objem Stalina; izjavil je to v svojih časopisih«.
Neka osebnost iz nekega mesta ((Pisano«, kateremu je Sor-rentino dokazoval, kako «gli slavi che abitano a Trieste se ne stanno per i fatti loro tran-guilli, se non proprio mode-sti...», je vzkliknil: «Mj pare che dimentica la zona B» in nadaljeval:
((Iz cone B Italijani bežijo, to je krvavitev naše krvi, katera bo — če bo trajala še eno leto ali dve — uresničila sanje Slovanov: ostati na tržaških gričih, v predmestjih našega mesta, sami in neoporečni gospodarji«. ln nato še zlat nasvet rimski vladj iz ust iste osebnosti iz Pisana:
«Ce pojdete v Rim recite moje mnenje; danes ali nikoli več. Amerika nam mora izpol-niti svojo obljubo v treh koristnih mesecih. Tito rabi fižol žito, zavezniške stroje... In v teh treh mesecih naj ameriška vlada izpolni svojo obljubo: naj da izročiti Italiji vse Tržaško ozemlje, v celoti... Čez tri mesece bo Tito dejal: Ne«.
Tržačani precej kupujejo omenjeno revijo, ker obsega kar 84 strani in stane samo 100 lir ter ima krasne fotografije ter mnogo, mnogo podobnih dovtipov, ki se jim lahko od srca nasmeješ. Prepričani smo, da je tako tudi v drugih italijanskih mestih, kjer se revija bere.	,
Bistvo tragičnosti Diega De Castra
Mnogokrat — ■premnogokrat — smo na tem mestu pisalj o vseh mogočih neumnostih, ki jih je napisal v svojih člankih glasnik istrskega CLN Die. go De Castro. Včeraj mu je ((Giornale« objavil zopet dolg uvodnik pod naslovom LA «CARTA» TITO, v katerem dokazuje, da so Amerikanci pravi otroci. če sploh kaj ((računajo« na Tita. De Castrovih ((dokazov« pa to pot v resnici ne nameravamo navajati, ker predstavljajo pravo zbirko najbolj klasičnih neumnosti istrskega CLN j ki je bila kdaj koli objavljena nad podpisom omenjenega njegovega glasnika, ki zaključuje svoj članek s svečano in tragičnoresno trditvijo, da je imel vedno prav samo on... Kot rajnki dude. Saj prav p tem leži bistvo tragičnosti vseh De Castrovih uvodnikov: izkopavanje za vedno pokopanega razbojnika in njegovih sanj o rimskem imperiju.
((svobodno izreči svoje mnenje glede nemške soudeležbe pri skupni obrambi. Nihče, je dodal, noče prisiliti Nemčije, da bi sodelovala pri evropski o-brambi. Tem manj pa je bonnska vlada postavljena pred alternativno, ali sprejme vse bruseljske predloge ali pa vse odkloni«.
Ameriški komisar je napovedal, da se bodo v najkrajšem času začela pogajanja med zavezniki in Zahodno Nemčijo. Potem ko je potrdil, da ZDA ne postavljajo nobenih pogojev za povečanje svojih okupacijskih sil v Nemčiji, je Mac Cloy izjavil, «da bo nemška soudeležba pri oborožitvi kljub temu ostala omejena bodisi zaradi varnostnih kakor tudi zaradi tehničnih vzrokov. Zvezna republika se bo morala samo obvezati, da bo dala na razpolago zahodnim silam potrebne surovine, je končal CIoy.
Eiseiiimerieveia glavnega štaba
WASHINGTON, 27, —V wa-shingtonskih dobro obveščenih krogih pravijo, da bo Eisenho-wer sam po svojem prihodu v Evropo določil sedež svojega glavnega štaba.Kaže pa.daboiz praktičnih razlogov izbral Versailles vključno Rambouillett. Mnenje je tudi, da Eisenhower namerava ustanoviti nekakšen poseben štab v Frankfurtu, ki bi bi'l stalno povezan z glavnim štabom v Franciji.
Glasnik ameriške vojake pa je izjavil, da bodo uradi generala Eisenhovverja začasno v hotelu Astoria v Parizu, dokler si general ne bo izbral stalnega sedeža.
V angleških uradnih krogih pravijo danes, da bodo angleške letalske in suhozemske sile v Nemčiji Avstriji in Trstu uradno takoj postavili pod atlantsko poveljstvo, čim bo Eisenhower prevzel svc-je mesto, oziroma ustanovil svoj glavni štab Ta izjava je v zvezi s pozivom Achesona raznim državam članicam atlantskega pakta, naj dajo svoje čete na razpolago generalu Eisenho-werju. Sodijo, da bo (a prspel v Evrooo približno 15. januarja ali najkasneje protj koncu januarja.
List «Daily Mail« sodi, d« so Monteomeryju že ponudili važ. no mesto pod poveljstvom generala Eisenhoweria List dodaja, da bo morala pred snre-jemom tega mesta sklepati še angleška vlada.
Protidelavski zakoni v Sudanu
KARTUM, 27. — Sudanski guverner je prepovedal ustanovitev vsakega združenja, «ki se ravna po komunistični doktrini ali ki je vključeno v komunistično propagando«
Ukaz predvideva' kazni od do sedem let zapora za člane in voditelje teh združenj.
Kc*r cmenjajo agencije, da so ta ukrep podvzeli «zaradi vedno številnejših stavk sindikatov železničarjev in drugih«, postaja jasno, da >e zakon naperjen pravzaprav proti sindikalnim organizacijami.
primorski dnevnik
DEDEK MRAZ
duiett fMei k b&d&Utv-ifo
b))
STO SE LAHKO FINANČNO SAMO VZDRŽUJE
Neodvisnost tržaških financ
od prispevkov Italije vedno bolj opazna
Veseli dan, ko bo Dedek Mraz obiskal naše otroke in jih razveselil z darili, se je približal, da, za otroke nekaterih krajev je ta dan že danes. K vsem ostalim otrokom pa bo Dedek Mraz prišel jutri in pojutrišnjem. Da ne bo zmešnjave, objavljamo točen razpored, kam in ob kateri uri bo prišel že danes, nato ju tri in še pojutrišnjem.
četrtek 28. decembra
VII. OKRAJ Nabrežina	ob	15.	uri
Slivno	»	15.	d
Vižovlje	»17.	»
Gabrovec-Zgonik »	17.	»
VI OKRAJ
Prosek	ob	19.	uri
Veliki Repen	»	19.	»
V. OKRAJ
Boljunec	ob	15.	uri
Prebeneg-Mačkovlje 16. » Ricmanje	»	17.	»
Boršt	»	18.	»
Stramar - Zavije -Oreh	»	18.	»
Petek 29. decembra
VIL OKRAJ Cerovi je	ob	15.	uri
Devin	»	is.	,
Medja vas	»
Sv. Križ	»
Salež	*
17. » 17. » 19. »
VI. OKRAJ Trebče	ob	15.	uri
Bazovica	m	15.	»
Paidriče	»	17.	n
Občine	»	19.	»
V. OKRAJ Dolina	ob	17.	uri
Plavje	»	19.	»
Sobota 30. decembra
Stadion „Prvi maj”
I. okraj	ob	14.	uri
Stadion „Prvi maj”
II. okraj	»
Barkovlje - sedež društva	»
„0. Zupančič" (Sv. Jakob) (dvorana)
17. »
14. »
17. »
Lonjer - gostilna » 16. Sv. Vid	»	18.
Predpisi o zdravstveni pomoči
in povračilo šolskih pristojbin članom Delavskih zadrug
Zdravstvena služLa za starejše člane deluje že tri leta. Številni člani so že izčrpali Prostor na izkaznici, kjeT se lepijo znamkice, v potrdilo mesečnega prispevka v znesku 100 lir. Zato moramo obnoviti Izkaznice in vsi tisti, ki so jih že izčrpali, naj jih izročijo pri blagajni Delavskih zadrug na Trgu S. Giovanni 6, kjer bedo pozneje dvignil; nove.
Obenem opozarjamo člane na pravila, ki jih določa zdravstvena služba glede na plačevanje prispevkov Po teh pravilih se s prekinitvijo plačil izgubi pravico do ambulantnih Pregledov, ki se zopet pridobi s plačilom vseh zaostankov.
Starejši člani, ki se žele vpisati za zdravniško pomoč (pogoji: deset let članstva in da ni vpisan pri kakšni drugi bolni-
Naročuikt morajo sporočit ukinitve vedno 1. ali 15, dne v me*ecu, in sicer 15 dni pred rokom, od katerega dalje ne mislijo več prejemati lista.
UPRAVA
ški blagajni), naj se obrnejo za pojasnila na glavni sedež tel. 93-972 ali na blagainiški urad na Trgu S. Giovanni št 6
Članom, ki so zaprosili za povračilo šolskih pristojbin za svoje otroke, ki obiskujejo višje srednje šole, se sporoča, da so bile njihove prošnje sprejete. Vendar je povrnitev omejena samo pa enega sina, najstarejšega, kadar je bila napravljena prošnja za dva učen ca iz Iste družine.
Zainteresirani naj se javijo Za izplačilo na glavnem sedežu Passeggio S- Andrea 68 in naj prinesejo s sel oj potrdila o vplačanih šopkih pristojbinah za šolsko leto 1950-1951, ako ji'i niso priložili že K prošnji sami.
Poročila o finančnem in gospodarskem upravljanju anglo-ameriškega pasu STO, ki jih pošilja ZVU Upravi za gospodarsko sodelovanje (Marshallovega načrta) vsake tri mesece, postajajo stvamejša in objektivnejša. Glede zadnjega poročila - za tromesečje od 1. julija do 30. septembra — lahko tudi takoj ugotovimo, da daje vsaj sumaren pregled državnih financ, ki se približujejo uravnovešenju. Odvisnost od italijanskih dotacij v smislu obvez Italije po mirovni pogodbi se manjša, kar utrjuje prepričanje, da se anglo-ame-riški pas STO lahko finančno sam vzdržuje.
Povsem razumemo, zakaj zagovornike gospodarske odvisnosti STO ()d Italije ta razvoj tržaških financ in tržaškega gospodarstva jezi. (Glej zadnjo številko tednika «11 Mare»). Nelogično pa je — kar delajo ti — da se na eni strani bahajo z «milijardami, ki jih velikodušno pošilja Trstu Italija«, a sev isti sapi zaganjajo v finančno in gospodarsko politiko ZVU, ceš, da se skuša otresti finančnih prispevkov s strani Italije in doseči dejansko in neodvisno samoupravo.
Iz zadnjega poročila ZVU, ki se v tem poročilu naziva «Country Government« kot e-nakopravna članica OEEC v Parizu in ECA, navajamo nekaj značilnejših podatkov o finančnem in gospodarskem razvoju na Tržaškem, ki jih bomo sami tu pa tam dopolnili zaradi večje jasnosti.
Poročilo ugotavlja, da je gospodarstvo angloameriškega pasu zadovoljivo napredovalo v tromesečju julij-september. Industrijska proizvodnja je nazadovala v avgustu zaradi običajnih počitnic, toda v septembru je prvič po vojni presegla povprečno proizvodnjo iz leta 1938.
POMOČ ERP SKRČENA ZVU je bila julija meseca obveščena, da bo pomoč ERP za Trst znižana od 10,5 na 7,5 ali 7 milijonov dolarjev) dva meseca kasneje je prišlo sporočilo, da bodo sredstva ERP za prvo polletje finančnega leta 1950-51 znižana na 3,1 milijona dolarjev. Gospodarsko načrtovanje se je zaradi tega moralo vršiti na osnovi, da bo Trst prejel 6,2 milijona dolarjev za finančno leto 1950-1951.
Nakazilo 6,2 milijona dolarjev ne bo pokrilp niti polovice potreb dolarskega uvoza pšenice, surovega olja in raznih drugih potrebščin, predvsem strojev in kemikalij. Znižanje Marshallove pomoči bo neugodno vplivalo na izvajanjg investicijskega programa.
DENAR ZA OBNOVO MORNARICE
Do danes je šlo 77 odst. iz «lirskega fonda«, v katerega se stikajo sredstva ERP za gradnjo trgovinske mornarice. Ta denar se posoja po obrestni meri 4-4,5 odst. in bo amortiziran v teku lo let. (Za prvo plačilo lahko oblastva dovolijo moratorij 12 mesecev). Industrijska posojila se tudi dajejo po nizkih obrestih na daljši rok.
Po načrtu iz leta 1948 bodo zgradili s pomočjo Marshallove pomoči 96.000 ton ladjevja. Doslej je bilo zgrajenih ali je v delu 69.000 ton ladjevja. V kratkem oodo pričeli graditi dve 11,500 tonski ladji in za
4.000 ton manjšega ladjevja. Po celotnem načrtu naj bi dogradili in obnovili Za 200.000 ton ladjevja, in sicer naj bi 140.000 ton obsegale nove ladje in
60.000 obnovljene. Zaradi novega položaja je bilo treba iz-premeniti prvoten načrt. Tona-žo ladjevja, ki bi ga bilo treba zgraditi po prvotnem načrtu (140.000ton) je bilo treba skrčiti tako, da bodo namesto 44 tisoč ton (140.000 — 96 000 že zgrajenih ali v gradnji) zgradili samo 20.000 ton, in sicer 4 mešane ladje za potniški in tovorni promet po 5.000 ton.
Ta načrt bodo izvedli, če bo iz lirskega fonda (ERP) na razpolago 1/3 stroškov za finansiranje gradnje, t. j. 4 milijarde lir glede na to, da bo stala gradnja vseh ladij 12 milijard lir.
Poročilo priznava, da obstojijo pritožbe proti zapostavljanju finansiranja graditev v manjših ladjedelnicah in da so te pritožbe do neke mere upravičene.
Mi s svoje strani pripominjamo, da bi bila v interesu tržaške plovbe gradnja večjega števila manjših ladij, ki bi vozile n. pr. na progah na Bližn-ji vzhod, ki so danes v rokah družbe ((Adriatica«. Ladje ((Tržaškega Lloyda» plovejo še vedno na tistih linijah, na katere jih je postavila Mussolini jeva preureditev iz leta 1936, t j. na progah, kj zahtevajo bro-dovje velike tonaže in ki so manj donosne.
ugotoviti, na se finančni položaj boljša. Izdatki ne lod0 višji, kakor so proračunani, med. tem ko bodo dohodki prekosili za okoli 2 milijardi lir prora-čunane dohodke, temu zadovo. ljivemu dosežku j p pr speva lo naraščanje dohodkov iz car:n (okoli 800 milijonov), naraščanje dohodkov od davkov (okoli 225 milijonov) in izkutrčfk naraslega dohodninskega dav. ha. ki ga je omogočila živahnejša trgovina; prav takD so se povišali dohodki državnega monopola, kf sn bili za 360 milijonov višji kakor so bili določeni y proračunu.
NOVI PRORAČUN Zdaj se pripravlja Proračun za prvo polletje 1951, ki bo podoben tekočemu. Prreun predvideva primanjkljaj rkoli 4,5 milijarde lir. Ta primanjkljaj na'ta;a predvsem zaradi tega. ker je zabeležen na pasivno stran prispevek italijanske vlade 3,8 nrTjarde za gradnjo ladij v tem razdobju. Ako odbijemo ta prispevek, ostane samo 700 milijonov lir primanjkljaja, medtem ko znaša primanjkljaj za drugo polletje 1950 1,4 milijarde lir.
Glede italijanskih prispevkov za gradnjo ladij naj pripomnimo, da se s kreditom jz ((lirskega sklada« gradijo tudi italijanske ladie. Ta’m bil n, pr. genoveski družbi «It-'Ir» nakazan letos kredit 4,7 mili-
Preveč dni brez pouka ima tukajšnja šola
KOLEDAR
Ljledattiče - 'dOm- - 'Jladia-
Četrtek 28. decembra
Nedolžni otročiči, Zorica
Sonce vzide ob 7.46, zatone ob 16.27. Dolžina dneva 8.41. Luna vzide ob 20.29, zatone ob 10.28.
Jutri perek 29. decembra
Tomaž Vrhoslav
jarde lir Za gradnjo 25.000-ton-ske ladje; sicer so tudi ladje Tržaškega Lloyda, ki je deležen velikih kreditov ZVU, odnosno ERP registrirane v Genovi.
Redni proračun za prvo polletje leta 195i predvideva 11 milijard izdatkov in 11.5 milijarde lir dohodkov, medfem ko je proračun za tekoče polletje predvideva] 11,5 milijarde izdatkov. Po proračunu zg prvo
polletje 1951 bodo dohodki zna-	 —	...______,
šali 12,7 milijarde nasproti 11,5 di med šolskim letom je ka
V dneh pred prazniki, ko se je nepreračunljiva šolska mladina bodisi osnovnošolska kakor tudi dijaška veselila dolgih božičnih in novoletnih počitnic smo slišali nekatere naše resne starše, ki se zaskrbljeno vprašujejo, kako se morejo njihovi otroci sploh kaj naučiti v šoli, ko je vendar tako malo šolskih dni. Ze poletne počitnice so tu pri nas seveda po analogiji z Italijo vse predolge. Vsi starši se spominjajo, da so bile v njihovih mladih letih počitnice mnogo krajše. V Jugoslaviji in prav gotovo tudi drugod po svetu je šolsko leto daljše kot tu pri nas. Pa še to ni dovolj. Tu-
v tekočem proračunu.
Pripominjamo, da je treba pasivnost v proračunih, ki se sicer stalno manjša, pripisati samo izrednemu proračunu. Iz tega se finansirajo javna dela in popravljajo 'avna poslopja, da bi se zmanjšala brezposelnost. Izredne proračune torej opravičujejo samo izredne raz mere, ki sicer vladajo rovs^d po svetu in niso tržaška posebnost. Naoredovane nasproti ui-avnovešenju proračuna nam postaja očividnejše, ako seže-, mo nekoliko nazaj:
Končni primanjkljaj v "proračunu za drugo p~lletje 1949 je hi] proračunan na 4,750 milijarde, ta ‘je bjl skoraj za 2 milijardi (1,991 milijarde) nižji kakor v proračunu 'za prvo polletje (6,741 mil’j"rde) ;n za dobrih: 5 milijard lir nižji kakor proračun za drugo polle'je 1949 (9,928 milijarde lir).
(Iz «Gospodsrstva»)
preveč prostih dni. La zakaj trajajo božično-novoletne počitnice kar 16 dni, t. j. več kot pol meseca?
Le poglejmo letošnje šolsko leto. Na sedanjih šolah so imeli pričetek pouka 16. oktobra. Od tedaj so bili poleg nedelj še prosti dnevi: 27. oktober, prve dni novembra kar štiri dni (z nedeljo 5 dni), 8. decembra in od vštetega 23. decembra do vštetega 7. januarja. V tem času pride na 53 šolskih dni kar 31 Sni počitnic, torej manj šole kot'počitnic.
Mi se moremo po vsem tem še čuditi, če uspehi na tržaških šolah nišo najboljši? Saj nimajo učitelji in profesorji niti dovolj čara, da bi temeljito predelali predpisano snov. Da bi snov ponavljali in utrjevali, ni ab pomanjkanju časa niti misliti.
Ze dolgo vsi vemo, da itali-
Novoletno darilo:
fie4*ytfViiccL
Te dni je v založbi Glasbene Matice v Trstu izšla nova ■pesmarica v lični žepni obliki. Tej bodo naknadno sledile še druge. Vsebina te pesmarice obsega štirinajst slovenskih narodnih pesmi; har-moniziral jih je naš priznani pevovodja in skladatelj Fran Venturini, ki je obenem poskrbel, da bo ta zbirka dostopna tudi najbolj preprostemu vaškemu pevskemu zboru.
Prvih sedem pesmi je pisanih za mešani zbor, pet je moških zborov in nato še dva moška odnosno ženska solo-speva s spremljevanjem moškega zbora. Harmonizacija pesmi je povsem preprosta in tako prirejena, da niti pevovodje niti pevci ne bodo imeli pri izvajanju skoro nobenih posebnih težkoč ter se bodo pesmi z lahkoto in veseljem naučili. Tudi intonacije so lahke, do dveh višajev ali nižajev — izvzemši ene s štirimi nižaji — tako da tudi v tem oziru ne bodo nastaja-le težkoče pri igranju tudi manj izvežbanim pevovodjem.
Cena pesmarici je za člane Glasbene Matice ter člane pevskih društev 50 Ur, dočim je v prosti prodaji po knjigarnah po 100 lir za izvod. Pesmarico prav toplo priporočamo vsem našim ljubiteljem slovenskega petja.
S. M.
rane za
Glavni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje
razpisuje ob 10LETNIC1 USTANOVITVE OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA osem nagrad s področja leposlovja, upodabljajoče umetnosti in glasbe.
Kep.-.' ,h
Natečaj velja za najboljša neobjavljena leposlovna dela (novela, povest, drama), likovna dela., (slika, kip) in glasbena dela, ki obravnavajo tematiko narodnoosvobodilne borbe na Tržaškem:
s področja leposlovja dve nagradi (50.000 in 25.000 lir);
s področja upodabljajoče umetnosti 4 nagrade (dve po 504)00 in dve po 25.000 lir);
s področja glasbe dve nagradi (50.000 in 25.000 lir).
Natečaja se lahko udeleže umetniki, ki delujejo na Tržaškem ozemlju.
Pisatelji, slikarji ali kiparji in glasbeniki, ki se žele udeležiti natečaja, naj pošljejo svoja dela do 31. marca 1951 Glavnemu odboru OF (Ul. R. Manna 29). Delo naj ne bo podpisano, pač pa mora biti opremljeno z geslom; v posebni kuverti, ki naj ima geslo, naj bo avtorjev naslov.
Izid natečaja se bo objavil 27. aprila 1951.
Glavni odbor OF se ne obvezuje, da nagrajena dela tudi odkupi.
va Kmečke zveze
Vsi prizadeti kmetovalci, ki so vložili prošnjo m Ki mislijo urgirati izplačilo vojne škode za kmečke premičnine, naj dostavijo na finančno intendenco v Trstu legalizirano občinsko potrdilo, v
Ustanovni kongres Zveze Enotnih razrednih sindikatov STO bo v dneh 20. in 21. januarja 1951.
katerem naj bo navedeno, da kmetovalec nujno potrebuje denar za nadomestilo omenjenih izgubljenih premičnin.
Vsi člani in prizadeti naj se za točnejše informacije obrnejo na sedež Kmečke zveze v Trstu, Ul. Fabio Fil-zi 10.
KMEČKA ZVEZA
Hudi nesreči
pri
delu
Včeraj v dopoldanski urah sta se v Trstu pripetili dve hudi nesreči, katerih žrtvi sta postala 26-letni Marij Faolussi iz Ul. Gelsomini 8 in 47-letni x-van Gerdol iz Ul. delTEremo 92. Prvi se je ponesrečil pri delu na žagi v isti ulici, kjer stanuje, in so ga z avtomobilom Rdečega križa takoj prepeljal] na ortopedski oddelek glavne bolnišnice, kjer se bo moral zdraviti okoli 60 dni. Med delom sta se mu namreč po naključju na desno nogo zavalili dve debeli debli ter mu jo zlomili. Marij Gerdo] pa se je ponesrečil pri delu v prostorih transportnega podjetja Rossignoli, kjer mu je čez desno nogo zavozil neki ročni voziček ter mu jo tako poškodoval, da se bo moral zdraviti najmanj 10 dni.
S 6 metrov visokega odra sla padla
Pri delih v italijanskem krožku aCavana« v Ul. della Universita sta bila včeraj za-
poslena tudi 17-letni Roman Rodim iz Ul. della Universita 6 iry 70-letni Alojzij Starsilli iz Ul. Montanelli 3. Delala sta na nekem 6 metrov visokem odru, ki se; je med njunim delom nenadoma zrušil, uboga delavca pa sta z njim vred strmoglavila v globino. Pri padcu si je mladenič, ki ne govori, hudo poškodoval glavo, starček pa
zlomil nekaj reber ter prav tako poškodoval po glavi. Zdravniki so mnenja, da se bo moral prvi zdraviti okoli 30. drugi pa 25 dni, seveda če ne bodo nastopile nepredvidene komplikacije.
Pretepel ga je
V bolniški arabulanci so včeraj oh 7 zjutraj nudili prvo zdravniško pomoč 19-letnemu Karlu Sancinu iz Boljunca-Glinščicg 65, katerega je po njegovem pripovedovanju prejšnjo noč napadel neki Jože iz Doline ter ga tako pretepel, da sg bo moral zaradi poškodb po prsih ter rane na levi strani čela zdraviti najmanj 7 dni.
janska šola. po katere vzorcu je organizirana tudi slovenska tržaška šola, ni dobra. Zato se pedagogi in šolske oblasti v Italiji že nekaj časa ukvarjajo z novo reformo šolstva, ki naj šolstvo izboljša. Toda mnenja smo, da ne zadostuje za izboljšanje šole revidirati in popraviti samo šolske programe, ampak bo potrebne resno proučiti tudi vprašanje šolskega leta, pz. t>pi-ašanje šolskih dni, ki jih bo še za tako temeljito predelan in premišljen program vedno premalo.
Zato bi bilo treba:
1. Skrajšati poletne počitnice, ki so lani trajale kar cele štiri mesece.
2. Revidirati vse proste dni med šolskim letom in reducirati jih na minimum.
Prepričani smo, da ni to samo mnenje in želje vseh skrbnih staršev, ki želijo svojim otrokom dobro, ampak tudi prepričanje vseh resničnih vzgojiteljev, ki se trudijo z našimi otroki. Šolska oblast naj o tem nujno razmisli in izboljša tako italijansko kot slovensko šolo s tem, da ji z zbanjšanjem števila prostih dni podaljša delovni čas.
IZPRED SODIŠČA
Ne zali!
V noči med' 12. in 13. septembrom letos je v ambulanto Rdečega križa na Miiamarskem drevoredu prišla 26-letna Marija Dusich iz Ul. della Madon-nina 24 in službujočega bolniškega strežnika Valdemarina Pregazzija naprosila za kakšno zdravilo proti bolečinam v drobovju. Bolnica pa, ki se je že več let predajala cestnemu življenju, je iz navade pričela strežniku nesramno dvoriti, izrazila željo, da bi v ambulanti prespala noč, se vlegla na neko posteljo in se pričela slačiti. Pri tem pa je nehote segla pod blazino in zatipala neko 18.000 lir vredno zlato uro, katero je vzela in skrila v nedra. Njeno kretnjo pa je na srečo opazil bolniški strežnik in nesramnici priselil gorko klofuto ter jo vrgel iz ambulante.
Nočno veščo pa je to tako razjezilo, da je stekla v neko gostilno in bolniškega strežnika telefonsko prijavila na policiji. češ da jo je hotel posiliti. Policija je bila seveda že čez nekaj minut s svojo eroer-genco v ambulanti na Miramar-skem drevoredu in potem, ko je oba zaslišala, deklino odpeljala s seboj in jo nato s privilegijem začasne svobode prijavila na sodišču pod obtožbo tatvine.
S tem pa Marijine pustolovščine še niso bil«, končane, kajti že nekaj dni zatem so jo člani nravstvenega oddelka civilne policije aretirali y baru »Rubine« na Trgu Cavana in jo odpeljali s seboj na zdravniški pregled. Na policijski postaji Pa je aretiranka, pričela žaliti člang CP Mihaela Lombarda, češ da je ničvrednež, ki se je orodal Amerikancem, članico CP Redento Vitti pa, dh bi bilo bolje, če bi izstopila iz policijskih vrst ter se tudi ona rajg predala vlačugarstvu.
Rezultat, je bil kajpada tak. dg se je morala, zaradi obeh dogodkov zagovarjati pred tukajšnjim okrožnim sodiščem pod predsedstvom dr. Falchija in javnim tožilcem Grubissri-jem, ki jo je po govoru njenega branilca odv. Bertona oprostilo od obtožbe tatvine zaradi pomanjkanja dokazov, zaradi izrečenih žalitev na rovaš javnih funkcionarjev pa jo obsodilo na 4 mesece in 20 dni zapora pogojno
Bodite oprezni
pri prekoračenju cest
V razdobju pol ure sta včeraj na dveh različnih krajih postala dva neprevidna pešca, medtem ko sta hotela prekoračiti cesto, žrtvi avtomobilskih nesreč, ki sta se le na veliko srečo končali z ne preveč hudimi posledicami. Najprej so ob 14 z avtomobilom Rdečfiga križa v bolniško ambulanto pripeljali 30-letno Angelo Skr-janc iz Ul. B. Angelico 13, ki jo je na Ul. C. Battisti podrl avtobus linije Lonjer-Trst. Pri padcu pa je dobila le lažje poškodbe ter bo v 5 dneh zopet popolnoma zdrava. Pol ure za njo pa je neki Antonio Musca-telli z ameriškim jeepom pripeljal v bolnišnico 18-letnega Tulija Galanta z Lonjerske ce-ste 8, v katerega se je z jee-pom malo prej v Ul. F. Seve-ro zaletel ter ga podrl.
FINANČNI POLOŽAJ SE BOLJŠA Čeprav ni še na razpolago dokončnih podatkov o poteku | razvoja državnih financ v pol. j letju janudr-junij 1950, *e da |
Tretja v vrsti predstav, s katerimi se tržaško gledališče « Verdi« v letošnji sezoni spominja 50-letniCe smrti velikega italijanskega opernega sklada, telja G. Verdija, je bila torkova premiera opere «Traviata».
«Traviata» spada v ono obdobje Verdijevega ustvarjanja, ko je skladatelj iz enostavnih, včasih celo banalnih tehničnih prijemov pri svojih prvih delih dosegel bolj izčiščen in dognan glasbeni izraz in to s popolnejšimi tehničnimi sredstvi. Orkester, ki mu je Verdi dotlej do del-ieval predvsem vlogo spremljevalca, je v pre-ludijh k I in IV dejanju te opere že samostojnejši, in kaže na nadaljnji razvoj in pomembnost, katero do'eže r poslednjih dveh operah: Otellu in Falstaffu. Pa dasi so ta dela zanimivejša in tehnično bolj dognana od pr jšnrih, je vendar oprav «Travi-'a» tis'a Verdijeva opera, v kateri pridejo značilnosti niegove umetnosti posebno do veljave. Vsebina, ki
TRETJA VERDIJEVA OPERA V LETOŠNJI SEZONI
Traviata" ni povsem uspela
/r
romanu «Dama s kamelijami», je našla s svojo čustveno življenjsko zgodbo v romantiku Verdiju odličnega glasbenega oblikovalca. Nudila mn je predvsem, priliko ustvariti e-fektno vlogo, ki daje kotora-turni sopranistki možnost, da uveljavi vse tehnične in muzikalne kvalitete svojega podajanja.Močan dtamntski rčinek j: Verdi dosegel v finalih II in IV. dejanja, ki kljub ronva-oič nemu okolju i činku-eta dokaj Prepričljivo. Vedno in povsod pa prevladuje bo ga: a melodija, ki zasenči tudi tiste nedestatke r-art.iture, ki bi jih še lahko našli.
Torkova premier« kva’i,et"o
ni bila najboljša in je vzbudila je povzeta P° Dumasovem I vtis premalo skrbne priprav
Lenosti. Sicer veščemu dirigen-tu Argeg Quadriju se ni posrečilo, da bi dovolj plastično podal celoto, kajti ne smemo pozabiti, da je «Traviata» že tako dognana opera, da že nai-numjši nedostatki pri izvedbi opazno učinkujejo. C i izvrstni orkestraši ne bi do potankosti poznali svoje partiture, bi bil končni efekt verjetno še slabši.
Romunska koloraturna sopranistka Virginia Zeani, ki je sicer še v početku svojega razvoja, se obeta ob nadaljnjem vestnem študiju razviti v prvo. vrstno pevko. Igralsko pa je že danes dokaj sigurna, časi je tukajšnji publiki njena odr ka pojam morda nekoliko tuja, ker Violete, ki jih pošiljajo v Trst italijanska gledališča, na
splošno precej šablonsko učim kujejo. Ker je napovedani tenorist zbolel, je v vlogi Alfreda nastopu mladi Gianm Rai-mondi. Pevec ima prijetno barvan glas, ki ga zna lepo oblikovati, v kolikor mu to njegov tehnični razvoj dopušča. Uveljavil bi se še bolje, če bi imel še več časa za pripravo in ne bi vstopil šele v zadnjem trenutku. Mgobče je to vzrok tudi njegovim preče j ve. okretnim gestam, ki vzbujajo vtis, da se še ni mogel dovolj poglobiti v smiselno oblikom-nje svoje vloge. Vlogo Giorgia Germonta je pel baritonist Al-do Protti, ki sicer ni izdelal tako porolnega lika očeta kakor pred dvema letoma Carin Tatiliabue, vendar je s svojim prijetnim sonornim glasom dostojno rešil svojo nalogo V mansh vlogah so se uve’ avill Liljana Hussu, VI animira I oz-zi in rosebno Marto Tommasi-ni. Zbor je uveibal Adolfo Fanfani, režiral je Mirabella Vassallo.
— r
OF
Konferenca OF II. okraja
Danes ob 19.30 bo v dvorani na stadionu »Prvi maj« konferenca Osvobodilne fronte II. okraja. Poleg pregleda politične situacije pri nas in v svetu, ki ga bo podal član izvršilnega odbora Osvobodilne fronte za Tržzško ozemlje, bo tudi poročilo enoletnega delovanja OF. v okraju. Posebno važna pa bo razprava o tekmovanju ra 10. obletnico Osvobodilne fronte.
Zaradi omejenega časa prosimo delegate, da se drže točno na. povedane ure.
* a »
Sektorski odbor OF iz Skednja želi tov. Srečku Sumanu
in Sabini Sirca obilo sreče v novem zakonskem življenju in jima vzklika: Na mnoga leta!
Tajmištvo OF IV. okraja Izraža globoko sožalje družini
Grzančič iz bridki izgubi Marije.
Kolonkovca ob žene in matere
* $ *
Tov. Viktorju Gržančiču izrekajo iskreno sožalje ob nenadni smrti njegove žene tovariši iz ZTT.
Za oovoleino jelko
I. okraj: nabiralna pena št. 447 3.480 lir, n. p, 405 3.000. Rojan -Juršinovič n. p. 132 1.050, Skork. Ija n. p. 136 750, Skorklja - Vitez n. p. 451 800; II okraj: n. p. 174 1.500, n, p. 177 200, Černe (razni trgovci) 429 4.300; III okraj: Tomšič, n. p. 345 1.400, Fedora n. p. 388 1.670, Renko n. p. 341 350, Lidija n. p. 360	600,	n. p.	213	1.600,
il. p. 203 300,	n. p. 197	500,	n. p.
210 600, 0. p.	444	6.400,	n. p. 398
200, n. p. 336	400,	n. p.	229	1.100,
Carlo Drašič 356 1.500, nabrano na prireditvi III. okraja 10.116, n. p, 443. 6.890; VI. okraj: Trebče n. p. 277 3.050, n. p. 278 3.170, Prosek n. p. 295 2.450 n. p. 296 20.170, n. p. 297 5.150; VII: okraj: PfosVetni krožek Sv. Križ na prireditvi 3.120, Nabrežina - kamno. lom 429 4.300.
PROSVEl JNA DRUŠTVA
PD v Barkovljah. Odbor bo
Imer svojo redno sejo danes 28. decembra ob 20.30 v društvenih prostorih.
Pevski zbor bo imel svojo vajo v petek 29. decembra. Zaradi silvestrovanja naj nihče ne manjka!
Silvestrovanje bo za pevce, odborove člane in prijatelje v društvenih prostorih. Na sporedu bosta dva skeča, ki ju bo pripravil dramski odsek in simbolični prizor, ki bo prikazoval prehod iz starega y novo leto.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Al Cedro, Trg Oberdan 2; Al Galeno, Ul. Giulia 114; Pic-ciola, Ul. Oriani 2; Pizzul - Ci-gnola, Corso 14; Seravallo, Trg Cavana 1; Harabaglia v Barkovljah in Nicolj v Skednju imata stalno nočno službo.
■II RADIO I !■
JUG0SL.C0NE TRSTA
(Oddaja na srednjih valovih ČETRTEK 28. 12. 1950.
6.30: Jutranja glasba; 6.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 7.00: Napoved časa - poročila v slov. in objava sporeda; 7.15: Jutranja glasba.
11.00: Oddaja za istrske pionirje; 12.00: Opoldanski koncert; 12.30: Vedra glasba; 12.45: Poročila v ital.; 13.00: Napoved časa-poročila v slov.; 13.15: Zborovske pesmi; 13.45: Našim ženam (ital.); 14.00: Iz Mozartove komorne glasbe. Sodelujejo Jelka Suhadolnik-Zalokar, Miha Gunzek in Srečko Zalokar; 14.30:	Pregled	tiska v
ital.; 14.45: Pregled tiska v slov.
17.30: Politične aktualnosti (it.); 17.40: Filmska glasba; 18.00: Zdravniška posvetovalnica (ital.); 18.15: Josip Haydn: Kvartet op. 72 in Trio v G-duru; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra; 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Napoved časa - poročila v slov.; 19.45: Glasba po željah (Ital.); 20.10: Jezikovni pogovori (slov.); 20.30:	Pester koncertni spored;
21.00: Obzornik 1950:«Nemir pod streho sveta« (slov.); 21.15: Sim. fonična glasba romantikov; 22.00: Izbrane strani (ital.); 22.15: Lahka in plesna glasba; 23.00: Zadnja poročila v ital.; 23.05: Zadnja poročila v slov.; 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan v ital. in slov.; 23.15: Glasba za lahko noč; 23.30: Zaključek oddaje.
ZVEZA ANTIFAŠISTIČNE MLADINE
vabi na
SILVESTROVANJE
ki bo 31. decembra v dvorani na stadionu »Prvi maj« od 21. do 6. ure zjutraj.
Prosta zabava s plesom - šaljive točke - obdaritev ob novoletni jelki. Poskrbljeno je za pijačo in prigrizek.
Darila se sprejemajo v dvorani 31. decembra od 18. ure dalje.
Gledališče Verdi
Danes 28. t. m. ob 20.30 bo tretja predstava opere «Fran_ cetca da Rimini« za abonente reda C (lože in parter) ter A (balkon in galerija).
KINO
TRŽAŠKA BORZA
Zlasti šterling 8750-8800, papirnat] šterling 1740-1780, dolar 700-705, telegrafski dolar 710-715, švicarski frank 163-164, francoski frank 180-185, avstrijski šiling 23.75 - 24.
STRELJANJE NA BAZOVIŠKEM STRELISCU
TRST, 27. (PIO) — Na bazoviškem strelišču bodo streljali s karabinkami od 2. db 5. januarja 1951 od 8. do 17. ure in 6. januarja 1951 od 8. do 12. ure.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 24, 25, 26. in 27. decembra 1950 se je v Trstu rodilo 11 otrok (1 mrtvorojen), umrlo je 35 oseb, poroke pa so bile 3.
CERKVENE POROKE: uradnik Giovanni Zuccoli in gospodinja Ricci Rosa, šofer Antonio Sfiligoi in prodajalka Marija Rodman, uradnik Gastone Ce-saretto in gospodinja Anna Sgurri.
UMRLI SO: 36-letni Gugliel-mo Sandrigo; 61-letni Angelo Budak; 56-letaa Maria Zorze-non, vd. Umani; 59-letni Nicolo Moise; 37-letna Marija Zobec, por., Grizančič; 76-letna Kate-rina Zurovič; 1-letni	Luciano
Andreassi; 53-letna	Marija
Centa, por. Treves;	87-letna
Carolina Sabrescag;	86-letna
Erminia Capelletti, vd. Sambo; 71-letni Luigi Broglio; 49-letna Santina Zlobec, por. Zarotič; 70-letna Angela Ferfolja, vd. Vrabec; 83-letna Frančiška Antončič, vd. Zetko; 82-letni Antonio Begatto; 81-letni Luigi Šuligoj; 82-letni Nazario Pizzi-ga; 62-letni Vittorio Tartaro; 59-letni Mario Žiberna; 20-let-ni Bruno Verdini; 72-letna Anna Marija Costa, por. Giunta; 78-letni Giovanni Svetina; 76-letni Costantino lelussich; 83-letna Luigia Vincenza Cont, vd. Bartoli; 53-letna Giuseppi-na Strnen, por. Delneri; 64-letni Lorenzo Martufi; 70-letna Antonia Furlanič. por. Candu-sio; 73-letna Luigia Zopel por. Fantin; 20-letni Matteo Dabovi; 63-letna Ida Cibeu. por. Della Rossa; 87-letna Josipina Tomšič vd. Kosovel; 67-letna Avgusta Comel, vd. Pišček; 74-letni Adriano Fragiacomo; 50-letni Giuseppe Petemiti; 71-letna Paola Kitzhofer, ved Wolf.
Rossetti. 16.30: «Winchester ’73», J. Stevvart.
Excelsior. 14.30: «Ptpelka». filmska slikanica.
Nazionale. 15.45: »Življenje z očetom«, W. PoweII.
Arcobaleno. 14.00: ((Generalni inšpektor«, Danny Kaye.
Fenice, 16.30: ((Zajeti v plamenih«. Free Mc Murray, Paulette God-dard, Susan Hayward.
Filodrammatico. 16.00: «Ni mogoče nadaljevati z ubijanjem«, W. Holden, E. Drevv.
s
Alabarda. 16.00: »Dolina velikanov«, Claire Trevor.
Armonia. 15,30: «Mož . gospodo-valec«, H. Fonda.
Garibaldi. 15.30:	«In	sedaj	kdo
me bo poljubil?« June Haver.
Ideale. 15.30: »Cas, kraj in dekle« D. Morgan.
Impero. 15.15: ((Ljubezen pod palubo«, Jack Carson, J. Paige.
Italia. 16.00: ((Praznik ljubezni«, Jeanne Crain.
Kino ob morju. 16.00: «Zena je izdala«. P. Blanchard.
Savona. 15.00: ((Vzgojiteljica«, C. VVelb.
Viale. 16.00: «Krali - denarski«.
Vittorio Veneto. 16.00; ((Polnočna
gospa«, C .Colbert.
K
Adua. 16.00: »Strahopetnost in a-rena«, Toto.
Azzurro. 16.00: «Moč usode«.
Belvedere. 16.00: «King Kong«.
Marconi. 15.00: «Vesela vdova«,
Massimo. 16.00:’ «Meč puščave«, Dana Andrevvs.
Novo cine. 16.00: «Nemogoča pustolovščina«, Errol Flynn.
Odeon. 16.00: «Don Juan«, Errol F]ynn.
Vittoria. 16.00: «Zapuščena», Dolores del Rio.
Venezia: «Dvoboj pri Sv. Antonu«, Errol FIynn.
Sv. Vid. 16.00: cBrež usmiljenji«.
Radio. 15.30: «Kapitan Furia«.
£ Nenadoma ie preminula ' * eiraga žena in mati
Marija Grzančič roj. Zobec
Pogreb pokojnice bo danes 28. t. m. ob 15, ur] iz hiše žalosti v Ul. Cositalunga 227 na škedenjsko pokopališče.
Trst, 28. decembra 1950.
Užaloščeni: mož Viktor, sin Alfred, tašča, svaki in svakinje ter ostalo sorodstvo.
A D I T, Ljubljana, Tyr-ševa 34, obvešča vse naročnike tržaškega tiska v Jugoslaviji, da bodo prejemali časopise v letu 1951 samo če bodo TAKOJ NAKAZALI NAROČNINO ZA TRI MESECE NAPREJ. Vsem drugim pa bo ukinjeno z 31.12. 1950.
ADEX - izleti
15. januarja bodo izleti
v Carico, Poreč, Opatifo, Pazin in nihemberh
Vpisovanje do I. jar-tiarja 1951 pri Adria-Express Ul. F. Severo 5 b, tel. 29-243.
RGOVINA
REVISAN
Oglejte si naše izložbe!
Velika izbira domačih copat za odraslo in otroko
TRST, ULICA VASARI 10
SLOV. POROČEVALEC LJUDSKA PRAVICA
BORBjAl m drugi jugoslovanski časopisi
■n revne
lo o piodaj*
>
T GLAVNIH RAZPRODAJAL. NIGAH ČASOPISOV V TRSTU
Bi
IZ SODNIH DVORAN
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - L L Silvio Pellico 1\1L nadst, - 1 e lej on 11-32
„Darilo“ krščanske demokracije
v vidu bližnjih volitev
Ina 1:2 (1:1)
Cenzura telefonskega razgovora - Grozijo jim z odpusti z dela, ker so pristaši D F S ■ Nekateri italijanski duhovniki skušajo s sladkimi besedami o nepolitičnosti speljati prebivalstvo na limanice
Znaki božičnega darila, ki so ga krščanska demokracija in vse ostale reakcionarne italijanske stranke pripravile Slovencem v vidu spomladanskih volitev, so vedno bolj vidni. Pričeli so s časopisi, nadaljujejo pa y vsakdanjem življenju Po vaseh.
Drastični primeri njihovega protislovenskega srda so vedno otiplivejši. Pred dnevi je neki mladinec telefoniral iz Klodiča v Gorico na sedež DFS. Cim je odložil slušalko, je prišel k njemu orožnik, ki je zahteval, naj mu pove, komu in kaj je telefoniral. Doslej se še ni dogodilo, da bi se organi javnega reda in varnosti brigali za zasebne telefonske pogovore, razen če ni šlo za kriminalca ali drugega delinkventa, ki ga sledijo. Niti ni tako ravnanje v skladu s svoboščinami, in sicer najosnovnejšimi svoboščinami, ki jih daje na papirju buržoazna demokratična republika. Seveda Pa bb-lasti to me moti in jim je tudi prav malo mar, če je njihovo postopanje s Slovenci v Benečiji v opreki z vsemi človeškimi postavami. Bližajo se volitve in zanje je veliko važnejše, da z vsemi mogočimi načini in sredstvi preprečijo ljudstvu, da bi si svobodno izbiralo svoje zastopnike in prosto izrazilo svoje mišljenje. Zaradi tega se poslužujejo tudi pritiska organov javne varnosti.
Nič bolje ne ravnajo upravni organi. V zadnjem času je vlada nakazala nekaj kreditov za javna dela, kot je to povsod v navadi pri protiljudskih strankah, ki mislijo, da bodo v nekaj mesecih pred volitvami popravile svoje spanje in nedelavnost in preverile ljudske množice, da bi volile zanje. Pričeli so graditi nekaj vodovodov, odprli nekaj kamnolomov, tudi nekatere ceste so pričeli popravljati. Vse to v vidni bliž-njih volitev. Vendar tudi pri teh neznatnih brklarijah iščejo politične osti proti DFS, organizaciji Slovencev. Delavcem ki so pri javnih delih zaposleni pravijo, da jih bodo odslovili z dela in da bodo najeli druge, če se bodo izražali za DFS in podobno. Tudi to je selo zgovoren dokaz pristranosti oblasti. Medtem ko je ustavodajna skupščina priznala z ustavo delo kot omovno pravico vsakega državljana ne glede na njegovo versko ali narodno pripadnost, pa upravni organi z molčečim pristankom najvišjih državnih oblasti ravnajo proti zakonu, vendar tako kot trenutno ustreza politiki vladne stranke: odklanjajo delo državljanom, ki jim je to potrebno za preživljanje; odklanjajo jim delo, ker jih skušajo s -tem prisiliti, do bi glasovali za tiste, ki jim trenutno vladajo in ki so dali zaslužek. Ce so vladni krogi smatrali za nujno, da pričnejo z javnimi deb. po beneških vaseh, potem naj vedo, da je to narekovala nujnost razmer ne pa kakršna koli špekulacija v zvezi z bližnjimi volitvami. Te-
ga se Benečani prav dobro zavedajo in ne bodo dovolili, dd si bodo oblasti na račun pičlih javnih del lastile kakršne koli politične koncesije.
Pričetek predvolivne delavnosti pa je skupn0 s prazniki rodil še enega pomočnika v korist šovinističnih italijanskih strank. Le-tega predstavljajo razni protiljudski duhovniki, ki ki so z režimom vezani na življenje in smrt. Vse kaže, da nameravajo odločilno poseči v voli vno borbo. Se preden so bili objavljeni votivni programi (krščanska demokracija ga je objavila z odkritim, surovim napadom na Slovence v pokrajinskem glasilu «11 Nuovo Friuliv), so pričeli protiljudski duhovniki koketirati z ljudmi in jim pihati na dušo, češ da »nočejo politike», ampak da bodo predložili neodvisno listo, za katero naj glasujejo vsi prebivalci. Ni treba poudarjati, da
veje iz teh besed zvitost, kakršno premore samo jezuit, ki mu je njegova ideja, ideja nadvlade Vatikana, edini cilj. V to spretno zakrinkano zanko beneško ljudstvo ne bo položilo svoje roke, ker dobro ve, da Za njo tiči prikrita politika De Gasperijeve vlade, to je politika Vatikana. Fse spretno vezane besede o neodvisni stranki so pa samo slepilo, da bi z njim ujeli ljudstvo in ga tako ponovno uklenili v spone klero-fašističnega suženjstva.
Beneški Slovenci so na lastni koži občutili vsakovrstne, režime in stranke, ki so vedrile in oblačile nad vladnim prestolom in iz izkušenj ugotovili, da smeje zaupati samo tistim, ki so z njimi preživeli njihovo kalvarijo in ki se jim približujejo — ne v jeziku tujcev — amp&k v jeziku, ki so ga govorili njihovi predniki in ki ga tudi sami uporabljajo doma.
V nedeljo 24. decembra je Juvqntina ponovno zmagala na tujem igrišču in to pot tudi proti prerokovanju nekaterih, ki so smatrali neodločeni izid v tekmi proti San Lorenzu kakor dokaz krize naše enajstorice.
Igrišče v Zagradu je bilo še >, dcbre-ni ta a, kljuD deževju, ki je motilo reden po. tek tekme skoro do konca prvega polčasa. 2e takoj v pričetku tekme smo opazili, da je | moštvo Zagraja odločno za to, j da bi porazilo Juventino. To i bi bil prvi poraz za našo eki- j po. Toda tudi v prvem polčasu I bi lahko naši napadalci več do- I segli, saj jim ni manjkalo p ■ . j lik za to. Komaj v 39 minuti je j Sturm prvič pretresel nasprot nikovo mrežo. Zagraj -je prešel j takoj v protinapad in v 41’ je j dosegel izenačenje z levim I krilom Zorzenon, ki je ne. ubranljivo streljal visoko v levi kot vrat. Nastalo je nekaj prerekanja, ker je žoga prebila gnilo mrežo in nastal je dvom ali je sploh žoga bila v vratih ali ne.
V drugem polčasu pa so Za-grajci dokaj trdno napadali toda ni j m uspelo, premagati do. bro obrambo Juventine. V 25 minuti je zaradi napake branilca sodnik odredil enajstmetrovko v korist Juventine, ka-
tero je Sturm spremenil v gol. Zagrajci so ogorčeno nadaljevali z napadi, toda brez uspeha. Ob zaključku bi kmalu ponovno Juventina zabila tretji gol, toda žogo go odbili podboji vrat kar trikrat. Po tej tekmi ima Juventina 14 točk in Je Po devetih zaporednih tekmah še nepremagana.
V naši enajsterici so se v nedeljo izkazali Sturm in srednja črta. Napad pa na splošno "H oovsem zadovoljil. Pokazal je nezadostno povezavo.
JUVENTINA:	Cargnelutti,
Marega, Bon, Susterini, Duiz. Braidot, Vuga, Sturm, Disse-gna, Uorini ni Poldrugo.
SAGRADO:	Carli,	Del	Pin,
Montanari, Cauzer, Šant, Bres-san, Della Vedova. Zollia, Zorzenon, Furlan in Visintin.
Prihodnjo nedeljo bo Juventina igrala na domačem igrišču z Arzenalom
Vpoklic k vojakom
Od 2. januarja 1951 do 18. februarja morajo k vojakom vsi obvezniki, ki so bili potrjeni pri naboru ter so v začasnem dopustu za nedoločeno dobo. To so obvezniki rojeni v tretjem štirimesečju (septembru. oktobru, novembru, decembru) leta 1929 ter vsi oni, rojeni v tretjem štirimesečju prejšnjih let in priključeni naboru letnika 1929,
Vsi omenjeni se morajo javiti pri nabornem uradu v Vidmu. Tisti, ki ne bodo prejeli pozivnice ali pa bodo prejeli z zamudo, se lahko prijavijo v naslednjih dneh: 6. in 7. februarja 1951 s priimkom z začetnico od N do Z.
išliiv vinski Mec
V prst se je vščipnil
Na upogIjivj stol se je včeraj usedel 22-let”i financar joahin Cordaro iz Caltanisr tte, ki je uslužben v našem mestu. Stol se mu je nenadoma zaprl in v njej se mu je ujel kazalec desne roke. Cordara so morali odpeljati v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so ugotovili, da mu je odneslo noht in košček prsta. Ozdravel bo v desetih dneh.
Ker se je pijan mudil na Kor-zu Roosevelt in se je tak že večkrat srečal s policijo in zaradi vina prišel večkrat navzkriž z zakonom so obsodili pred sodiščem na tri mesece zapora 471etnega Alojza Venturinija iz Ul. Tunisi 11.
Zaradi pijančevanja je moral pred sodne oblasti tudi 441etni Olivo Obit iz Ul. Tunisi 31. Tudi njega so organi javne varnosti srečali na Korzu očitno pijanega. Obsodili so ga na 2000 lir globe.
Žganje brez policijskega dovoljenja
Ker je v svoji gostilni prodajala žganje, ne da bi si za to preskrbela policijsko dovoljenje, je prišla pred sodnijo 481et-na gostilničarka Roza Mantesi iz Ločnika št. 301, pri.kateri so organi javne varnosti našli za prodajalno mizo več steklenic žganja. Zena se je pri tem izgovorila, da uDorablja omenjeno pijačo zgolj za domačo rabo. Toda kljub temu so jo policisti prijavili sotlnim oblastem, ki so jo oprostili zaradi pomanjkanja dokazov.
Na 60.000 lir globe so obsodili 411etnega Bruna Jacchinija s Korza Verdi 31, ker je pred časem poravnal neki dolg, ki ga je imel pri Brunu Postirju z nekritim bančnim nakazilom.
KINO
VERDI, 17: «Kapitan Cina«, J. Payne.
VITTORIA, 17: »Strmoglavljenje sokolov«.
CENTRALE, 17: «Beraška hči», P. Barbara.
MODERNO, 17: «Mesto grehan, A. Scheridan.
EDEN, 17: «Pekel v tropskem pasu«, R. Cummings.
Pred sodne oblasti na kazenski sodniji je včeraj zopet moral izvršilni odbor Delavske zbornice zaradi znanega dogodka v zvezi s pismom, ki ga je letošnjega marca odposlanec Pastore, član glavnega odbora Svobodnih sindikatov poslal tajniku teh sindikatov za gori-ško pokrajino dr. Rolandu Cia. nu. To pismo, v katerem j« Pastore odgovarjal na prošnjo Ciana o nadaljnjem, finansiranju in glede plač «svobodnih» sindikalistov, ie Cian hranil v predalu mize v svojem uradu in ni nihče vedel zanj razen njega.
V svoje veliko začudenje pa je nekega dne letošnjega maja zapazil po cestah in zidovih lepake in letake, ki so objavljali fotografijo omenjenega pisma in z nekaj vrsticami komentarja razkrinkavali «svobodne» sindikaliste in oznanjali javnosti, da so samo plačanci ter opozarjali delavstvo, naj jim ne naseda. Na teh lepakih je bil podpisan izvršilni odbor Delavske zbornice, člane katerega je Cian prijavil sodnim oblastem, češ da so vlomili v njegov urad in tam slikali pismo. Tej prijavi se je priključila še ona policije, ki je odbor obdolževala, da je izdal letake brez policijskega dovoljenja.
Zaradi teh obtožb so se morali zagovarjati 461etni Bruno Manfredini iz Ul. Colombo 6, 291etni Fulvij Bergamas iz Gra-
diške, 471etna Rina Mancini iz Ul. Belinzona 7, 311etni Marij Geromet iz Tržiča, 391etni Hermin Pellis iz Tržiča, 671etni Peter Furlan iz Ločnika, 551e.tni Jernej Ragazzi, 471etni Guido Querinuzzi iz Tržiča, 461etni Hugo Monsalvi iz Ul. Goldoni 5, 261e.tna Agata Mastrorillo iz Ul. Rafut 2, 361etni Raffaei Franco iz Tržiča, 501etni Manlij Trippi iz Ul. Giustiniani 14, 251etni Sergej Fabbro iz Ul. Brigata Cuneo 7 in 461etni Mar; cel de Fabbris iz Tržiča. Prve obtožbe je sodnik dr. Lurida-na vse oprostil, ker je Cian umaknil tožbo. Obtožbe, da so izdali letake brez policijskega dovoljenja, je vse oprostil s formulo, da niso zakrivili kaznive, ga dejanja in to ker ni šlo za tiskane ampak le ciklostilirane letake.
Zaradi duševne zmedenosH v umobolnico
Pred dnevi so sprejeli v pokrajinsko umobolnico 42-letne-ga Jožefa Cavall0 jz Ul. della Borsa 11, ki je v zadnjem času postal zelo živčen in je bil sebi in drugim nevaren. Ker se je bal bolnice in se nadvse energično upiral vsakemu prigovarjanju in hotel, da vs! upoštevajo izključno njegovo voljo, so morali njegovi družini na pomoč organi javne varnosti, ki so ga tudi pospremili v umobolnico.
Pri odkupih je treba preprečiti
vsako špekulantstvo
Vozni red
nagoriškem kolodvoru
ODHODI
Proti Trstu: 6.23, 7.25, 8.39, 10.20,	13.32,	15.52,	16.40,	19.30,
22,32, 23.30.
Proti Vidmu: 5.07 (brzovlak za Benetke), 5.45, 6.37, 8.11, 10.58,	13.48,	17.26,	18.54.	20..05,
22.5Cf
PRIHODI
Iz Trsta: 5.43, 6.36, 8.08, 8.25, 10.56,	13.46.	17.24,	18.49,	20.03,
22.46.	„
Iz Vidma: 5.01, 6.19. 7.23, 8.37, 10.16,	13.29.	15.49.	19.28.	22.31,
23.29.
Bliža se konec leta 1950 in tudi odkupi se bližajo svojemu koncu. Planske odkupne naloge, ki so bile postavljene, so se za nekatere pridelke zadovoljivo zaključile.
Za vse sadje so bili piani do. seženi in celo preseženi. Bolj slabo je šlo pri odkupu zelenjave, pri čemer je bil vzrok ta, ker je uničila precejšnji del suša in napravila mnogo škode tu. di samim kmetovalcem.
Postavljeni plan odkupa mleka je sicer 100 odst. dosežen, toda ta uspeh nam izkazuje le količinski uspeh okraja. Nastane vprašanje ali so bili doseženi po vseh krajevnih LO enaki uspehi. Na to vprašanje lahko z gotovostjo odgovorimo, da ne. Tako je na primer odkupil krajevni LO Vanganel komaj za 47 odst., Semedela 31 odst, Korte komaj 44 odst., Sv. Peter 41 odst., Koštabona 70 odst., Boršt 60 odst, Izola pa 3 odst.
Krajevni LO, ki so svoje plane odkupa mleka dosegli, ali nekateri celo presegli so: Sv. Lucija, Marezige, Šmarje, Dekani in Bertoki.
Iz teh podatkov je razvidno, da imajo v nekaterih vaseh špekulanti proste roke ter prekupčujejo Z mlekom na račun delovnega ljudstva. Zato je nujno potrebno, da sedaj, ko je v teku odkup slanine, posvetijo krajevni LO vso pozornost in doslednost pri izvajanju navodil glede odkupa. Zavedati se moramo, da je odvisno od pravilnih odkupov prehrana delovnih kolektivov, ki delajo na tem, da izpolnijo planske naloge.
Nikakor ne smemo dopuščati, da brezobzirni špekulanti, ki
ZAHVALA Vojne uprave JA
Vojna uprava Jugoslovanske armije se zahvaljuje vsem posameznikom in delovnim kolektivom, ki so Vojni upravi JA odnosno po njej jugoslovanskim narodom ob 29. novembru izrazili voščila za čimvečje uspehe pri izgradnji socializma. Vojna uprava JA uporabi to priliko in teli vsemu delovnemu ljudstvu jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja v novem letu 1951 mnogo uspehov v borbi za izvedbo vseh nalog za boljšo bodočnost delovnih ljudi jugoslovanske cone Trsta.
ne vidijo potrebe delovnih množic, izrabljajo položaj pri odkupu pšenice. Za primer navedem kmeta Valentina Cupina iz Ko. lombarja, KLO Škofije. Njemu je bilo puščeno žito za domačo prehrano in ječmen. Kljub .temu ni izpolnil predpisane obvezne oddaje, ampak je predpisano količino zmlel in z njo krmil živino. Prav tako Anton Pucer iz krajevnega LO Sv. Peter (Nova vas), ki ni izvedel obvezne oddaje žita. S tem sta nameravala vnesti nezadovoljstvo med poštene kmete, ki vestno izpolnjujejo svoje oddaje. Za ta svoja dejanja Se bosta morala seveda zagovarjati in bosta prejela tudi pravično kazen.
R. K.
Babiči
Potreben in koristen
sestanek gospodarjev
Pretekli teden smo imeli gospodarski sestanek, na katerem smo obravnavali davčno vprašanje. Zaradi suše, ki je precej prizadela tudi našo vas, so bili davki precej znižani. Tajnik KLO je navzočim pojasnil, da lahko zaprosijo za znižanje davka tudi tisti, ki so imeli kako nesrečo ali čezmerne izdatke.
Ta skrb naše ljudske oblasti je zelo dobro vplivala na vse navzoče. Razgovarjali so se o tem, kako je bilo nekdaj, ko so jim nakladali davke ne glede na vse vremenske in druge nesreče. Ni bif0 nobenega izhoda, treba je bilo plačati, ali pa je Prišel rubežen.
Ob tej priliki so nekateri kritizirali poslovodjo Kmetijske zadruge v Marezigah, ker se premalo briga za nabavo u-metnih gnojil. Bilo je dogovorjeno da bodo pustili za n a so vas in Rojce en kamion gnojila. Dogovora pa se niso držali. Tako so morali nekateri kmetje po gnojilo v Vanganel in celo v Boršt. To je vzbudilo precej nejevolje in po pravici.
Naši otroci nestrpno pričakujejo novoletno jelko. Vse dni povprašujejo, če bo kmalu tisti dan. Seveda pripravljamo zanje vse mogoče stvari. Poleg prispevkov, ki smo jih že objavili, so darovale še 500 din KDZ, 500 din ASIZZ, 1000 din odbor SIAU Centur in 200 din ASIZZ Centur. Skupno do sedaj vsega 14.217 din. Poleg tega smo nabrali še 51 kg bele moke, 2 kg sladkorja in 30 komadov jajc.
Franc Babič
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl, Cesare Battisti 2 - lelefon 70
SKLEPI I.
ZASEBAflJA
odbira smo
Okrajni odbor SIAU za okraj Koper je na svojem I. rednem zasedanju dne 24.12. 1950. sprejel na osnovi podanega poročila in izčrpne diskusije sledeče sklepe:
1. SIAU Jcot splošna politična organizacija ljudskih množic mora nadalje krepiti bratstvo in politično enotnost med tu živečimi narodi ter nadalje razvijati revolucionarna načela NOB. SIAU se mora krepiti na podlagi izkušenj Ljudske fronte Jugoslavije, da bo sposobna reševati vse naloge, ki se postavljajo v izgradnji socializma. Zato je potrebno poostriti borbo proti vsem sovražnim elementom, razdiralcem naše enotnosti, nosilcem šovinizma in iredentizma.
2. Dq bo SIAU sposobna reševati vse bližnje naloge političnega, socialnega in gospodarskega značaja, mora polagati vsp pažnjo na pritegnitev množic k reševanju teh nalog. Zato je potrebno, da se v prvi vrsti aktivizirajo in usposobijo novo izvoljeni odbori osnovnih organizacij, da bodo sposobni spravljati y življenje sa-moiniciativo ljudskih množic, jih podpirati v naporih Za izgradnjo socializma.
3. Na liniji nadaljnje demokratizacije uprave ljudske oblasti je dolžnost SIAU, da vsestransko podpira in sodeluje Pri izvajanju ukrepov ljudske oblasti, da omogoča širokim ljudskim množicam neposredno sodelovanje pri upravi.
4. Za izvedbo bodočega gospodarskega plana v letu 1951 je potrebno, da SIAU seznani in zainteresira članstvo o tekočih gospodarskih nalogah, ki so v planu zajete, da se na osnovi tega postavijo obveze za konkretno izvrševanje teh nalog.
5. Posebno skrb bo morala SIAU polagati razvoju in
krepitvi zadružništva, zlasti Pa KOZ, ki so pogoj za dvig kmetijske proizvodnje in za socialistično preobrazbo vasi. Zato je potrebno, da SIAU skrbi za dvig zadružne zavesti delovnim kmetom, da bodo spoznavali prfcdnosti in
koristi zadružništva za kulturni in gmotni dvig kmečkega prebivalstva.
6. Vzporedno s krepitvijo socialističnega gospodarstva jg nujno, da se dviga tudi kulturna raven delovnih množic.
Zato mora SIAU delati na tem, da podpira kulturno prosvetno delo v mestih in na vasi, razvija kulturna prosvetna društva, organizira izobraževalne tečaje, ljudske univerze, strokovna ter druga predavanja.
Semedela
Veli dela - več uspehov
Kakor po vsem Istrskem okrožju, so tudi pri nas volitve v SIAU sijajno uspele. Od vseh prebivalcev, ki imajo votivno pravico, je vpisanih v SIAU 98 odst., glasovalo pa jih je 100 odst.. Organizacija SIAU ima pri nas dve bazi, eno v Giusterni, drugo v Semedeli, kjer je tudi sektorski odbor. Tudi pri prostovoljnem delu so volivci sodelovali pri popravljanju cest in podobno.
Prosvetno društvo ((Jadranska zarja« je imelo prireditev, pri kateri so sodelovali tudi tečajniki gradbenega tečaja v Semedeli s svojim pevskim zborom. Dramatski odsek društva je podal enodejanko «Kje je meja« ter nudil prisotnim mnogo zabave in smeha.
Tudi za proslavo tedna slovenske kulture je bilo preskrbljeno s predavanjem in recitacijami, ki so bile dobro izbrane.
Odbor za novoletno jelko se vestno pripravlja za obdaritev otrok. Pri tem prazniku bodo sodelovali tudi naši malčki s svojim nastopom.
Prireditve za novoletno jelko
Četrtek 28. decembra ob 17: Mladina slovenske gimnazije nastopi z otroško igro: «V kraljestvu palčkov«.
Petek 29. decembra ob 17: Dramska družina krožka italijanske ljudske kulture nastopi s pravljično igro-»Uspavana lepotica«. Pionirji pa b^ naltSz ierh razne aplese*CnZa **** 12B’ Balelna šoJa bo predvajala
Otopila s^Pepeiko«!* ItaUjanska osemletka ■*> na'
NedCentri'	n'	JPs IIf- baza ob *•: V dvorani
Donosdli ^ion Fr r 61	kult u re <nad Loggio) bodo
lg"co: *La diligenza dei 12«, osem-tetka pa bo nastopila z baletom.
,2)1. *®: V gosti,lBi «Na stadionu« bo italijanska osemletka imela nastop z raznimi točkami.
ob v telovadnici bodo dijaki slo-venstcega dijaškega doma nastopili z lutkami, dijaki italijanskega dijaškega doma pa z raznimi točkami. d i1' ob ,10:. v dvorani športnega društva AURO--i>oredom n°bili pionirji V. in VI. baze s pestrim
J53*3 ob 1S: v novi ribarnici bodo dijaki v. TČouin o draškega doma nastopili z lutkami, dijaki italijanskega dijaškega doma pa z raznimi točkami.
y.iw,1Vk-baza ob I5: v t,voraT1' Mestnega ljudskega mitočkamT b°t,° nastapiI' P'orrirJ' teb baz z razni-
YJ}- *>*» ob 15: V prostorih menze št. 1 bo italijanska osemletka nastopila s pestrim sporedom.
Buishi okraj za pravočasno izvedbo enoletnega gospodarskega piana
Uspehi dvomesečnega tekmovanja
Predvolivno tekmovanje SIAU je z nič manjšo silo kot koprski okraj zajelo tudi Bujsko. In kakor tam, tako so tudi tukaj sodelovali pri tekmovanju ne-le samo Hrvati, ampak tudi Italijani. To pomeni, da priznavajo tudi oni važnost prostovoljnega dela in pravočasno izvedbo enoletnega plana ki v toliki meri pospešujeta splošerj gospodarski dvig našega okrožja. Tesno sodelovanje obeh narodov v bujskem okraju (kakor analogno Slovencev in Italijanov v koprskem) pa daje prav liniji ljudske oblasti, ki je uspela v tem, da je z doslednim izvajanjem politike enakopravnosti na vseh področjih povezala vse tri narode v eni sam blok, ki ga predstavlja tudi na Bujskem ravno Ljudska fronta, odnosno SIAU.
Vsi ti napori bi bili kljub dobri volji otežkočeni, da niso posamezni organi ljudske oblasti vztrajno gledali na to, da s pozitivnim delom, ki se je izražalo v skrbi za koristi delovnega ljudstva, pomagajo pri reševanju nujnih vprašanj. Le tako je bilo mogoče, da si je ena najvažnejših množičnih organizacij kot je ravno SIAU pridobila zaupanje in naklonjenost pretežne večine ljudskih množic, ki sta bili pogoj za dosego zadanih si ciljev.
Oglejmo si samo bežno nekaj podatkov, ki potrjujejo naše trditve: Pred seboj imamo statistiko krajevnih odborov SIAU, ki nam kaže uspehe na organizacijskem, politično-ideo. loškem in na področju prostovoljnega dela. Pričnimo pri zadnjem:
Predvsem so na Bujskem postavili nič manj kot 53 delovnih brigad. Prvenstvo imajo Buje z 12, Krašica z 8, Mo-mjan s 7, Novi grad in Sv. Marija na Krasu s 6, Grožnjan, Lovrečiča in Nova vas s 3, Ka-j štel s 2 in Brtonigla, Bužanija
K R A 0 A Č
PREV KUKI, P K O K. UK.
I I, II N T II I It 4 1,	1»H.	HUBERT
«Zdaj imam pa že dovolj; zdaj pojdeš v posteljo in bos smrčal, razumeš!»
«Ze grem, dragi, že grem — zakaj pa bi ne šel?!» je blebetal vojni kurat. «Ali se spominjaš, da sva skupaj hodila v peto Solo in da sem ti delal grške naloge? Vi imate vilo v Zbraslavi. In lahko se vozite s parnikom po Vltavi. Veste, kaj je Vltava?*
Svejk ga je primoral, da si je čevlje sezul in pe slekel. Vojni kurat je ubogal s protestom proti neznanim osebam.
«Vidite, gospodje», je govoril k omari in k fikusu, «kako ravnajo z menoj moji sorodniki?*
«Nimam sorodnikov*, se je naglo spomnil in legel na posteljo. «Ko bi se nebo in zemlja zarotila proti meni, ne poznam jih-..*
In po sobi se je razlegnilo smrčanje vojnega kurata.
IV.
V te dneve spada tudi S ve j kov obisk v stanovanju njegove stare postrežnice, gospe Mlillerjeve. V stanovanju je Svejk našel sestrično gospe Milllerjeve, ki mu je jokaje sporočila, da so gospo Mtillerjevo aretirali isti večer, ko je peljala Svejka na vojsko. Staro gospo je sodilo vojaško sodišče in, ker ji niso mogli ničesar dokazati, so jo odpeljali v koncentracijsko taborišče v Steinhofu. Prejela je že od nje dopisnico.
Svejk je vzel to domačo relikvijo in bral:
«Draga Aninka! Tukaj se nam godi prav dobro, vsi smo
zdravi. Soseda zraven mene na postelji ima pegasti pa
tudi črne so tukaj. Drugače je vse v redu-----------------
Jesti imamo dovolj in zbiramo krompirjeve za juho.
Slišala sem, da je gospod Svejk že torej izvedi, kje leži,
da mu bomo mogli po vojni grob lepo urediti. Pozabila sem
v zabojčku ve, koliko
 ..............................  <	n	i	»j	iMiIlUlh'JIilllI'111'I'i!111 (imiUHUilhl1 'J.1111111.  "»'V..... ..........................................................................................................................................................
39.
Filozofsko je govoril skoraj pol ure. Ko je odmaSU tretjo steklenico, je prišel starinar; vojni kurat mu je prodal zofo za počen groš ter ga povabil, naj se z njim nekoliko pozabava, bil je zelo nezadovoljen, ko se je trgovec opravičil, češ da gre kupovat še nočno omarico.
«Skoda, da je nimam jaz*, si je očital vojni kurat. «Clovek ne pomisli na vse.*
Po odhodu starinarja se je začel kurat prijateljsko zabavati s Svejkom ter z njim izpll še eno steklenico. Del njunega pogovora se je nanašal na razmerje vojnega kurata do žensk in do kart.
Sedela sta dolgo. Tudi večer je našel Svejka in vojnega kurata v prijateljskem pogovoru.
Ponoči pa se je to razmerje spremenilo. Vojnj kurat se je vrnil v včerajšnje stanje, zamenjal je Svejka z nekom drugim ter mu pravil: «Ne, ne odhajajte, ali se spominjate na tistega rdečelasega kadeta od trena?*
Ta idila je trajala vse dotlej, ko je Svejk rekel kuratu:
ter Materada pa vsaka z 1 brigado.
Vse te brigade so štele 1619 prostovoljcev, medtem k0 je znašalo število ostalih prostovoljcev. ki so delali po različnih objektih 9632, ali vsega skupaj 11.251 prostovoljcev.
V pičlih dveh mesecih pri vsem domačem delu večkrat pri slabem vremenu so vsi ti tovariši in tovarišice doprinesli vseeno 77.823 delovnih ur. Od teh odpade največ na popravila cest, in sicer 24.085 ur, dalje na pomoč pri gradnji zadružnih domov 20.576 ur. Enako visoko število ur so o-pravili tudi vozovi: 11.684. Nato se žrtvovali več tisoč ur pri gradnji in popravi vodnjakov, športnih igrišč in olepšanju krajev.
Pred vsemi se je izkazal krajevni odbor v Novem gradu s 13.483 delovnimi urami, ki jih je izvršilo 730 prostovoljcev. Takoj za njimi so Buje z 11.401 uro, kjer je sodelovalo 2512 oseb. Na tretjem mestu je Brtonigla z 8322 urami, ki jih je doprineslo 753 prostovoljcev. Omeniti hočemo še Krašico in Umag, ki sta dosegla vsakdo od njih skoro 7000 delovnih ur. Pri Umagu je še ta značilnost, da je tolikšno delo izvedlo 720 oseb. Kmalu bi pozabili krajevni odbor SIAU v Sv. Mariji na Krasu s 6503 urami, katere je doprineslo 573 tovarišev in tovarišic. Za temi pridejo Ka-štel, Nova vas, Marušiči, Grožnjan Lovrečiča, Bužanija, Mo-mjan in Materada.
Vse to delo bi z najeto delovno silo veljalo najmanj 1,459,765 din. To pomeni vsekakor velik prihranek za organe ljudske oblasti.
Iz politično-ideološkega področja je statistika zanimiva v tem, da smo zvedeli, da je bilo v času dvomesečnega tekmovanja 154 političnih preda-
vanj, katerih se je udeležilo 6368 članov. Razmeroma visoko je število naročnikov na liste: 1635. — Ce pomislimo nadalje, da je bilo poleg vsega 518 množičnih sestankov, kjer je prisostvovalo 21.060 ljudi, potem dobimo približno sliko kako- razgibano in živahno je bilo v bujskem okraju po vaseh in mestu ta dva meseca.
Prav tako je bilo na višku notranje - organizacijsko delo: odbori baz so imeli 495 sej, poleg nadaljnjih 256 sestankov članskih skupin SIAU. To nazadnje ni čudno, če upoštevamo, da imajo v začetku imenovani krajevni odbori SIAU kar 747 aktivistov.
V zvezi s tem moramo omeniti, da imata NOVI GRAD in BRTONIGLA vsak po šest novih udarnikov, ki so opravili nad 50 ur prostovoljnega dela. V NOVEM GRADU 4 in BRTONIGLI 2 celo nad 100 do 120 ur. KRASICA ima 4 prostovoljce, GROZNJAN, PORO-PATI, MARTINČIČI, KOSTA-NICA po enega in BUŽANIJA 3, ki so žrtvovali do največ 78 ur; KALDANIJA pa JOŽETA VOKA s 130 in ANTONA RU-BESO s 125 urami ter tretjega s 75 urami. Vsi ti bodo prejeli bronaste - srebrne odnosno zlate značke; ocenjevalna komisija pa bo po zaključenem delu imenovala še nadaljnje odlikovance.
Ti podatki označujejo ogromno organizacijsko dejavnost, ki so jo doprinesli aktivisti, krajevni funkcionarji in tudi vodstvo SIAU. To delo nam še pove, da preveva vse organizacije še vedno duh borbenosti, neuklonljive volje ter pripravljenosti za žrtvovanje v dobro skupnosti, značilnosti, ki so bile njihova osebna odlika tudi v časih največje preizkušnje, v času narodnoosvobodilne
borbe.
							
ti povedati, da je na podstrešju v temnem kotu majhen psiček, podganarček, ščene. Ampak bog tednov že ni dobil nič žreti, odkar so prišli pome zaradi —
Tak mislim, da je že prepozno in da je tisti psiček tudi že .*
In čez celo dopisnico rdeča štampiljka: «Zensuriert K. u. k. Konzentrationslager, Steinhof*.*
«Im res je bil psiček že mrtev*, je zaihtela sestrična gospe Mlillerjeve, «ta tudi vi ne bi spoznali več svojega stanovanja. Šivilje imam na stanovanju. Pa so si naredile iz njega damski salon. Po vseh stenah so modni časopisi in cvetlice v oknih.* Sestrična gospe MUllerjeve se ni dala potolažiti.
Venomer je ihtela im tožila, na koncu pa je izrazila bojazen, da je Svejk ušel od vojakov in hoče še njo pogubiti ter spraviti v nesrečo. Naposled je govorila z njim kakor z izprijenim pustolovcem.
«To je spas», je rekel Svejk, «to mi je strašno všeč. Torej, da boste vedeli, gospa Kejrova, imate docela prav, da sem se izmazal. Ampak prej sem moral ubiti petnajst vahmajstrov in feldveblov. Toda ne povejte tega nikomur...*
In Svejk je odšel s svojega doma, ki ga ni sprejel, rekoč: ‘Gospa Kejrova, v pralnici imam nekaj ovratnikov in na-prsnikov, pojdite ponje, da se bom lahko v civilu oblekel, ko se vmem iz vojne. Pazite tudi, da se mi v omari ne zaredč v obleki molji. In dekletom, ki spijo v moji postelji, recite, da jih lepo pozdravljam!*
Potem je šel Svejk gledat h »Kelihu*. Ko ga je gospa Pa-livčeva zagledala, je izjavila, da mu ne natoči, češ da je bržkone dezertiral.
Cenzurirano c. kr. koncentracijsko taborišče Steinhof;
«Moj mož*, je začela razmazovati staro storijo, «je bil tako oprezen, pa je tam; sedi, revež, zaprt za prazen nič. In takile ljudje hodijo po svetu, dezertirajo, 2e prejšnji teden so vas tukaj iskali.*
«Mi smo bolj oprezni kot vl», je končala svoj pogovor «na smo v nesreči. Vsak nima take sreče kakor vi.*
Pri tem razgovoru je bil starejši gospod, ključavničar s Smi-chova, ki je stopil k Svejku ter mu rekel: »Prosim vas, gospod počakajte name zunaj, moram z vami govoriti.*
Na ulici se je pogovoril s Svejkom, katerega je po priporočilu krčmarice Palivčeve tudi imel za dezerterja.
. P°vedal 3e, da ima sina, ki je prav tako ubežal od vojakov in je pri babici v Jaseni pri Josefovem.
y?lic,t®mu’ da mu je Svejk zagotavljal, da ni dezerter, mu je stisnil desetak v roko.	’
«To je prva pomoč*, mu je rekel in ga vlekel s seboj v vinarno na voglu, «jaz vas razumem, mene se vam ni treba bati »
Svejk se je vrnil pozno v noč domov k vojnemu kuratu m ga še ni bilo doma.
Prišel je šele proti jutru, prebudil Svejka in rekel- «jntri Pojdeva služit vojaško mašo. Skuhajte črno kavo z rumom! Ali pa še bolje, skuhajte grog!*
11.
SVEJK GRE S KURATOM SLUZIT VOJAŠKO MASO
I.
Usmrčevanje ljudi se je vedno pripravljalo v imenu bos* ali vobče nekega domnevanega višjega bitja, kl si ga ie čto veštvo izmislilo im ustvarilo v svoji fantaziji.
/Nadaljevanje »Jedli
primorski dnevnik
gospodiestvo
V TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE 1
TRŽAŠKI rfffiS«
jen na — 15 stopinj Celzija, preko katerega neprestano teče voda. Iz slanikov, skuš in
polenovk izdelani fileti in zmrznjene in z ledom obdane ribe so tako konzervirane ter pripravljene za izvoz komaj dve uri po prihodu v tovarno. Kmalu nato krasijo izložbe Pariza in New Yorka,
Tudi sveže ribe, ki jih nudi
nitev državnega posojila za nabavo ladje. Drugo polovico si razdelijo mornarji: 17 odst. kapitan, 13 odst. njegov pomočnik, mornarji pa vsak po 10 odst. Če je na krovu vajenec, dobi 6 odst. deleža mornarja. Razvoj ribištva na visokem morju nadzira določeno število strokovnjakov, ki jih imenuje pristojno ministrstvo.
KITK1C1 V KOREJI IH LRKE SUCCESSU
Prvi nastop Mao Ce Tungo-ve delegacije v Lake Succes-su je spremljal orkester nad 200.000 kitajskih pušk in ustreznega števila drugega orožja. To očitno ni bilo nor beno naključje. Pravzaprav ni šlo zgolj za odrski učinek, marveč za mnogo globlje vzro. ke. V se to pa je znatno večjega pomena.
Iz komentarjev v vrsti držav je odmevalo zadnje čase veliko nezadovoljstvo z Mac Arthurjem, ker je tik pred prihodom kitajske delegacije na. povedal svojo «ofenzivo za zaključek vojne na Koreji«. Mnogim se je zdelo in prvi hip je človek res lahko dobil vtis, da je ta ofenziva, zaostrila odnose in pokuirila ugoden položaj v Lake Successu tik pred prihodom pekinške delegacije.
Sčasoma pa je slehernemu postalo očitno, da Mac Arthur nikakor ni mogei pokvariti «ugodnega položaja» v Lake Successu, pa naj je hotel ali ne, in sicer kratko in malo zato ne, ker ugodnega položaja ni bilo.
Pekinška delegacija se je predstavila Združenim narodom z zelo dolgim vnaprej pripravljenim govorom, napisanim mnogo pred znano hva-lisano izjavo in Mac Arthurjevimi nerealnimi obljubami. General Vu si celo ni prizadeval, da bi napravil v svojem govoru dodatno nekakšne adaptacije in propagandno izkoristil Mac Arthurjevo akcijo.
Na drugi strani pa so dogodki na fronti že dovolj razločno pokazali, da kitajska
ofenziva ni improvizirana akcija., marveč dobro zasnovan vojaški ukrep, ki so ga pripravljali že dolgo. Drugače povedano, prva kitajska ofenziva, ki je. imela omejen cilj, je bila samo priprava in uvod v to akcijo velikega obsega, ki so jo pripravljali že takrat, ko je padla odločitev o kitajski intervenciji na Koreji.
V tej luči je treba presojati kombinirano akcijo Kitajcev v Lake Successu in v Koreji. Iluzija o tem, da so prišli Kitajci v Lake Success, da bi se pogajali na temelju ruskega, poraza v Koreji in sprejeli pogoje, se je pokazala kot izraz naivnosti in površnega presojanja položaja določenih krogov v svetu.
Ko je z akcijo Združenih narodov propadel naklep, da bi z izkoriščanjem revolucionarnih teženj ljudstva Severne (in Južne) Koreje z močjo ruskega orožja pomaknili demarkacijsko črto področij vpliva od 38. vzporednika tja čez južne obale Koreje, se je znašla Sovjetska zveza v neugodnem položaju. Vse Koreje ni bilo mogoče vključiti v rusko področje vpliva s silami, ki jih je lahko ruska politika s prevaro mobiliz rala. v Koreji tar preskrbela z ruskim orožjem in inštruktorji. Treba je bilo preiti na višjo stopnjo intervencije.
Po raz severnokorejskega vojnega pohoda na jug so lahko popravili samo z neposredno intervencijo ene izmed sosednih držav. To vlogo je prevzela Kitajska, cilj akcije Pa. je bil lahko samo isti, ki so ga imele pred seboj čete Severne Koreje, ko so prestopile 38. vzporednik.
S tem se je spopad na Koreji še bolj zaostril in ticer ne le zato, ker se je kot glavnina severne vojske pojavila intervencionistična armada, oziroma ker so prešli od po-šljanja orožja na pošiljanje čet, marveč tudi zato, ker je v neposredni spopad posegla Kitajska. Vojna v Koreji je dobila na eni strani vojaško resen značaj, na drugi pa se je politično razširila s tem, da je posegla v spopad Kitajska. Kitajska sicer ni odkrito posegla v vojno, pač pa je dosegla položaj, da se je v politič-n diskusiji pojavila kot aktiven partner. Kitajska si je pridobila spravicos sodelovati pri obravnavanju korejskega vprašanja, in to pravico so ji prvpoznali tudi v osnutku resolucije šestih držav, proti kateri je Rusija vložila veto.
V tej resoluciji so izrecno pri-poznane kitajske koristi v obmejnem področju Koreje.
Težko pa je verjeti, da bi se mogla vlada v Pekingu zadovoljili s takšnimi omejenimi cilji. Dejavno st Kitajske na drugih področjih v Aziji
GEN. VU
dovolj očitno kaže na to, da si je zastavila vlada v Pekingu dokaj obsežne naloge v Aziji in da nastopa čedalje bolj kot nosilec politike velesile na usvojem« kontinentu.
Vprašanje, ki se v tej zvezi navadno zastavlja o tem, koliko je to rezultat kitajske iniciative, koliko pa posledica dejstva, da potiska Sovjetska zveza Kitajsko na to pot, je mnogo bolj važno, kakor ljudje navadno mislijo. Celo če bi na pr. domnevali, da Kitajska ni nič drugega, kakor orodje ruske politike v Aziji, nujno postaja tudi nosilec te politi, ke, brž ko je ubrala to pot.
Mnogo važnejše in nepo-srednejše je vprašanje, kako doseči likvidacijo oboroženega spopada na Koreji?
Vse kaže, da noben poskus, da bi našli izhod tako, da bi potegn.li novo črto, ki bi razmejevala področja vpliva v Koreji, ne more privesti do pomiritve. To so potrdili novi dogodki v Koreji in potek diskusije v Lake Successu.
Vse tudi kaže, da korejske, ga vprašanja ni mogoče urediti z orožjem. Tudi to so zad-nj. dogodki v celoti potrdili. Koreja je v vojaškem oziru ozka fronta in drugovrstno vojno torišče. Prva in druga stran pa lahko preskrbuje fronto praktično z neomejenimi količinami čet in vojnih potrebščin. Niti uničenje žive sile katere koli strani, niti izčrpanje gmotnih sredstev tu ne prida v poštev. Drugače povedano, boji na Koreji se lahko nadaljujejo ob začasnem prodiranju in umikanju v nedogled. Vse to seveda ob predpostavi, da ostanejo omejeni na Korejo.
Se več, nadaljevanje takšnega sta.nja in trenutni uspehi te ali one strani povzročajo dotok nov.h čet in novih vojnih potrebščin, da se vzposta. vi ravnovesje na fronti. Zdaj se na pr. na Koreji na eni in drugi strani že bori nekoli-kokrat več vojakov in z mnogo večjimi vojnimi potrebščinami kakor v prvih tednih spopada. — Sicer p>a izgon te ali one vojske z ozemlja Koreje ne bi privedel do pomiritve, marveč bi najbrž povzročil še večjo nevarnost, da bi se spopad razširil.
Da bi poravnali spopad na Koreji mirno, v duhu Ustanovne listine, je zdaj v luči čedalje srditejših oboroženih bojev na fronti kaj tnalo verjetno. Toda naj bo Rusom in vladi v Pekingu še tako težko, vendar morajo uvideti, da prvotnega cilja, namreč oku-
pacije vse Koreje, ni mogoče doseči z lokalno oboroženo ak. cijo. ne glede na vojne cilje kitajske ofenzive, bolje rečeno kitajskega vojnega pohoda v Korejo, ni nobenega dvoma, da naj bi bil politični učinek tega pohoda, tempiranega tako, da se je časovno ujemal z nastopom kitajske delegacije v Lake Successu, grožnja, %n izsiljevanje.
Prvi pogoj za ureditev korejskega vprašanja je torej predvsem v tem, da ostanejo Združeni narodi čvrsto na sta. lišču odpora proti vsakemu poskusu, da bi se z napadalno akcijo ali z izsiljevanjem vsiljevali pogoji za urgditev kakega političnega vprašanja. Hkrati je naloga vseh tistih, ki sodelujejo pri sprrejemanju sklepov v Lake Success, da ne istovetijo koristi korejskega naroda s koristmi tistih, ki so izkoristili upravičeno ogorčenje tega. naroda proti razde, litvi njegove dežele na pod-rbčja vpliva. Ob takšnem stališču Združenih narodov bi utegnila biti povečana napetost v Koreji in okrog Koreje uvod v razplet. Resnična ne. varnost lahko nastane samo, če bi v ZN prevladala politika popuščanja napadalcu ali če bi tudi sami Združeni narodi ubrali pot pogajanj o razdelitvi področij vpliva. Neod. visna in demokratična Koreja ni več zgolj vprašanje življenjskih koristi korejskega naroda, marveč postaja eno izmed osnovnih vprašanj ohra. nitve miru v svetu.
SPRAŠEVANJE UJETIH KITAJCEV NA KOREJSKI FRONTI
n« mimmi ni urnim
Ogromen razvoj ribje industrije. Ribiči obvezno obiskujejo državne strokovne šole
Narodno gospodarstvo Danske, male skandinavske države, je odvisno poglavitno od ribje
industrije. Dežela je namreč obdana z morji in se velik del njenega prebivalstva že stoletja vztrajno in vneto ukvarja z ribolovom, pri čemer mu je vedno pomagala tudi država. Danska je sedaj prva med državami. ki izvažajo ribe in ribje izdelke. Obdana od Baltiškega morja, ožin Kategata in Skageraka in Severnega morja, nadzoruje s svojimi 8444 ribiškimi ladjami odsek morja, ki je med 50. vzporednikom in Severnim tečajem najbolj bogat z ribami. Ker spadajo k Danski tudi Grenlandija in Fa-roeri, prostrano otočje 17 otokov, ki se dvigajo sredi morja in so enako oddaljeni od Norveške, Škotske in Islandije,
Gibanje za odcepitev Kanade od Anglije
Kakor poročajo iz Toronta v Kanadi, je institut javnega mnenja na osnovi temeljitega pregleda ugotovil, da je 60 odstotkov kanadskega prebivalstva za odcepitev Kanade od Anglije in neodvisnost. 45 odstotkov za združitev z Združenimi državami ameriškimi. Samo 40 odstotkov se je izreklo za to, da naj Kanada že nadalje ostane del angleškega imperija,
lahko plovejo danske ladje od Baltika do Kanade po danskih vodah.
Danski ribiči lovijo večinoma polenovko, ki je po vrednosti vseh rib na drugem mestu za morskim listom. Poleg polenovke pa lovijo največ slanike in jegulje. Vsega skupaj nalovijo vsako leto približno 200.000 ton rib, katere v glavnem izvozijo. Tovarne ribjih izdelkov so zelo .moderne, o-premljene z najnovejšimi stroji, ki omogočajo serijsko delo in so zelo dobičkanosne. Tovarne so ponavadi v bližini pristanišč, kar omogoča zelo hitro predelavo rib. Komaj ribiške ladje pristanejo, že čakajo v pristanišču avtomobili, ki takoj prepeljejo ribe, namenjene v hladilnike in za konzerviranje, v tovarne. Tu jih operejo, očistijo in dajo v hladilnike. V vsakem hladilniku je prostora za tono rib. Ribe in fileti zmrznejo pri 35 do 50 stopinjah mraza v manj kakor eni uri. Tako zmrznjene ribe nato v drugem oddelku obdajo s tanko plastjo trdega in težko topljivega leda. S tem postopkom so prvi začeli Danci. S posebnim strojem izdelujejo 4 mm debelo ploščo ledu, v katero je potem ovita riba. Stroj ima nekakšen valj, ki je ohla-
Po
ie
vojni
V bojih, do katerih je prišlo Po končani drugj svetovni vojni na bojiščih Grčije, Kitajske, Indokine, Malaje, Filipinov in Koreje je do danes padlo, kakor piše «U. S. News and VVorld Reporta, približno 3.6 milijunov ljudi. Največje število žrtev odpade na Kitajsko, Število Američanov, ki so padi; ali pa so pogrešan; v korejski vojni, je večje od skupnega števila ameriških vojakov, ki so padli ali bili pogrešani v štirih prejšnjih vojnah, k; so Se jih udeležile ZDA.
ZDA so si zagotovile
monopolistični položaj v Ibn Saudovi Arabiji
Leta 1933 je Ibn Saud za
250.000 dolarjev dovolil obsežne koncesije ameriški petrolejski družbi Standard Oil of Ca-liforriia, ki ie začela v širokem obsegu izkoriščati petrolejska polja arabskega polotoka. Tri leta kasneje so se kalifornijski družbi pridružila tudi podjetja Texas Co., New Yersey Standard in Socony Vaccuum, s čimer je na&ial najmočnejši petrolejski trust na Srednjem vzhodu. «Aramco», ki je g skupno glavnico 250 milijonov dolarjev dosegel rekord med vsemi tamkajšnjimi inozemskimi investicijami. Trust je dosegel položaj države v državi; gradi mesta in vzdržuje prometne zveze, gradi velikanski naftovod v dolžini 2000 km, ki bo vezal Perzijski zaliv s Sredozemskim morjem, gradi moderno pristanišče Ras Tamura z mesečno zmogljivostjo 90 ladij — tankerjev, postavlja moderne rafinerije med morjem in puščavo ter zaposluje 15.000 domačinov in 60.000 inozemcev. Doslej je trust zgradil 80 km dolgo železniško progo, 2 bolnišnici in nekaj šol, moderno me. sto Dharam, kjer prebiva že
15.000 Američanov — prava pravcata ameriška kolonija in končno — dal je kovati tudi srebrn denar za Arabce, ki ljubijo to kovino.
UJETE RIBE ČAKAJO KUPCA
Les in težave s skladiščenjem
Povpraševanje po lesu ne poneha; interesenti so razen juž-noitalijanskih trgov, Levant, Afrika, tudi Avstralija. Angleški agenti, ki so pred tedni iskali razen v Avstriji tudi v Trstu takojšnje partije, zlasti jugoslovanskega lesa, se mude še vedno v Avstriji, Zaradi tega so cene avstrijskega lesa trdne in pošiljke, ki prihajajo v Trst, še neznatne, po nekaj vagonov. Gre namreč za pošiljke na novo razpoložljivega blaga. Drugače je dovoz iz Avstrije, zaradi izpolnitve starih pogodb še vedno velik in, kakor znano, je morala tukajšnja železniška uprava opozoriti Avstrijo in Jugoslavijo, da se dovoz začasno ustavi. Zaradi nereda v luki in zaradi stoj-nin za vagone je bilo mnogo razburjenja med tukajšnjimi trgovci z lesom, špediterji itd. Posebna seja pri Trgovinski zbornici je sklenila, naj zbornični predsednik obišče samega poveljnika področja gen, Aireya in pri njem intervenira zaradi izpraznitve cd vojaštva zaseženih prostorov ter tudi na sploh zaradi boljšega poslovanja železniške uprave, Zlasti lesni veletrgovici namreč trde, da je le-ta s svojo nesposobnostjo v znatni meri zakrivila težave v prometu. Obenem opozarjajo na veliko število osebja te uprave, zaradi katerega bi bilo nasprotno pričakovati, da bo promet urejen z naravnost dlakocepsko točnostjo in hitrostjo.
Gen. Airey je dogovoril nato zastopnikom trgovskih kategorij sestanek z ravnateljem za notranje zadeve ZVU, kateremu so bile postavl.iene sledeče zahteve: derekvizicija Trajanove obale (za goriško postajo) in vseh zaseženih pokritih in prostorov na odprtem v obeh prostih lukah, kjer imajo čete sedaj mnogo skladišč, ki tvorijo skupaj 40 odstotkov vsega razpoložljivega prostora v prostih conah. Nadalje se zahteva takojšnja vrnitev preostalega dela (desnega skladišča«, ki je še zasežen za vojaštvo in ki anaša 70 odstotkov celotnega obsega tega skladišča.
Prav tako naj se vrne v ta namen prostor, ki so ga bili podelili znani «Naval-Trieste», ladjedelnici, ki ne obstaja menda za gradnjo ladij, marveč tudi zaradi drugačnih računov... Končno naj bi žel. uprava STO takoj uredila postaji OP-čing ih Prosek tako, da bosta zadostili prometnim zahtevam. Ravnatelj polk. Foden je menda obljubil, da se bo zavzel za vse to.
Tržaški lesni trg je bil zadnji teden še bolj vznemirjen in cene napete. V tranzitnem trgovanju so prišle deske, smrekove «tombant» tipa 03 na 29-30 dolarjev za kub. meter, blago avstrijskega izvora, takoj na razpolago za krcanje Italijanski kupci so ponujali 20.000 lir za kub. meter in 500 lir pri metru več za zelo suho blago.
Ozadje spora o uvozu kave iz Brazilije
VHOD V PRISTANIŠČE V KOPENHAGENU.
Svetovna kavina letina je nekaj manjša kakor lani zaradi manjšega pridelka v Braziliji.
Afriške plantaže so imele rekordno letino. Cene na svetovnem trgu so trenutno mirne, računajo pa, da bodo prihodnje leto še narasle za 10-20 odstotkov, računajoč na podlagi sedanjega položaja.
Tržaška trgovina s kavo je bila pretekli teden živahna- z Italijo, od koder so prihajala naročila, čeprav so pražarne menda še dovolj založene. Vendar računajo na skorajšnje izčrpanje uvoznega kontingenta iz brazilsko-italijanskega klirin-ga, deifoma pa jim narekuje kupovati tudi nestalni položaj v svetovnem pogledu. Glede italijansko-brazilskega kliringa ni zaenkrat nič novega. Pač pa trde neke vesti, da bodo kmalu dosegli z Brazilijo poseben sporazum, po katerem bo tudi uvoz v Trst vključen v ta kli-ring.
V to vprašanje je prinesla nekaj yeč svetlobe izjava odvetnika Stocca, vodjg «Blocco Triestino«, po kateri so bili tržaški trgovci s kavo na posebnem zasedanju pri Trgovin- U ski zbornici pred dobrim mesecem ostro protestirali zaradi težav z italijanskim deviznim uradom in zaradi ovir, zaradi katerih so tržaškim interesentom nakazali potrebne devize mesec dni kasneje kakor tvrdkam v Italiji, zaradi česar je 'bila .tržaška trgovina oškodovana. Ta protest je bil vnesen v posebno resolucijo, ki je pa niso nikjer objavili niti ni o njej prišlo kaj v javnost vse do izjave odv. Stocca. Tudi on se je omejil na delno citiranje.
Stvar j§- torej ne le zapletena, marveč tudi kočljiva. Kakor je interpelant poudaril v mestnem svetu, gre za sistematičen urad- Švedska, ni, materialni in moralni pritisk s strani krogov, ki hočejo popolno vključitev Trsta v italijanski carinski in gospodarski sistem. Ti izvajajo v praksi nad vsakomer, ki bi hotel drugače ponc-ln teror, da si izmed tT-govskih krogov nihče ne upa dvigniti glasu. Zakaj? Treba pomisliti na sistem zunanje trgovine in odvisnost od uvoznih in izvoznih dovoljenj, valutnih nakazil, carinskega postopka itd. in je vsakomur jasno, da
bi vsakega «trgovca-upornika» bodisi tukajšnja predstavništva rimskih oblastev, bodisi rimska ministrstva sama takoj spravila na kolena, ako ne celo udu-šila. Saj so znani nešteti primeri, ko so se morali posamezniki, ki so morda takoj po vojni hoteli trgovati popolnoma samostojno, ne glede na Petra ali Pavla in so imeli dobre stike z vzhodnimi državami tržaškega zaledja te in takšne svoje sicer naravne postopke in poskuse drago poplačati odn, se odkupiti z nemajhnimi vsotami, uslugami itd.
Zaradi vsega tega je poziv odv. Stocca nedvomno v korist tržaške trgovine in bi ga morali pristojni krogi upoštevati ako resno mislijo zagotoviti poslovanje «brez pritiska, terorja ir, groženj«. Doslej namreč je teror rimskih in rimsko-orientiranih krogov - popoln, obenem pa se na tej podlagi razvija tudi posebna oblika «posredovanja», ki ima še drugačno ime in spada v kazenski zakonik! Treba bi bilo začeti kar pri državni upravi: po informaciji interpelanta carinske oblasti še danes ne dovolijo carinskega uvoza indonezijske kave neposredno v Trst, medtem ko za tak uvoz ni nikakih zaprek n. pr. v Benetkah ali Vidmu. Tržaške tvrdke v resnici preko teh dveh mest dosežejo carinski uvoz blaga. Le čemu je to potrebno?
Trgovanje s kavo samo poteka mirno, razen proti Italiji gre nekaj robe v Avstrijo, vendar le boljše «Minas» vrste. Blago, ki je prispelo zadnje čase v Trst iz Brazilije, je izredno slabo — trgovci pravijo, da so brazilski odpremniki krcali najslabšo kavo, ki so jo sploh imeli v skladiščih, ker ne dobe plačila v dolarjih, kakor poprej, marveč preko kliringa.
časopisnega papirja raznih državah
Po podatkih ameriškega trgovinskega ministrstva je v zadnjih dveh letih proizvodnja časopisnega papirja v številnih državah zelo napredovala; tudj v Sovjetski zvezi in v vzhodni Nemčiji — glede katerih ni u-radno objavljenih podatkov je opaziti znatno zboljšanje. Naravno še ni dokončnih številk o skupni letošnji produkciji, ki je vseskozi zadovoljiva. V letu 1949 je imela svetovno prvenstvo Kanada, ki 3e izdelala več kot polovico celotne proizvodnje; sledijo Združene države Velika Britanija, Finska Švedska, Francija, Norveška, zahodna' Nemčija in Japonska, vse te države s produkcijo nad 100.000 ton. v Evropi je prva Velika Britanija, ki je \ letu 1949 izdelala okoli 470.000 tor, časopisnega papirja, znatno več kot prejšnje leto, vendar še znatn0 pod predvojnim povprečjem, kj je bilo 800.000 ton. Med evropskimi izvoznimi državam; pa je za leto 1949 Finska na prvem mestu; izvozila je 71 odstotkov svoje celotne proizvodnje.
Danska, tuji kupci zelo čislajo. Danski ribiči namreč ne lovijo tako robato, čeprav uspešno, kakor lovijo ribiči drugih držav. Drugod lovijo z velikimi mrežami, katere vleče za seboj ladja. Tako sicer več ujamejo, toda veliko rib, ki so pritisnjene v mrežo, pogine še v vodi. Njihova kri se strdi in meso postane temno, umazano in grenko. Zato lovijo Danci ribe drugače. Okoli ladje spustijo v morje veliko mrežo, ki je na eni strani pritrjena na h°io s signalom, na drugi strani pa na km ladje. Ko so ribe v mreži, počasi zvlečejo skupaj kraje in dvignejo dno. Ribe pridejo tako žive na površje vode in od tam na krov ladje.
Vsi ribiči na Danskem morajo obvezno obiskovati državno šolo za poklicne ribiče. Te šole vzdržuje država v različnih ribiških središčih. Država tudi nudi posojilo vsakemu, ki si hoče kupiti čoln in začeti samostojno obrt. Na Danskem je namreč ribolov večinoma v privatnih rokah ali pa so lastniki čolna 3 ali 4 ribiči skupaj. Dobiček lova je razdeljen takole. ves plen izročijo ribiči lastniku tržnice, ki ribo proda in odšteje od izkupička svojo plačo, plače svojih delavcev, najemnino za zaboj in pristaniške pristojbine. Preostali denar vrne lastnik tržnice lastniku ladje. Iz te vsote plača lastnik ladje stroške za led in vzdrževanje posadke. Tako so stroški za vzdrževanje posadke razdeljen; na enake dele. Preostalo vsoto denarja razdeli lastnik ladje na pol. Polovico obdrži sam in jo porabi deloma za stroške vzdrževanja ladje, gorivo in mazivo ter vr-
Lahkoatleti ZDTV bodo lelos pravilno včlanjeni
Danes
občni zbor Š. D. OPČINE
Športno društvo Opčine ponovno opozarja člane in prijatelje, da bo dar.es v prostorih «Trattoria ai Soci« v Proseški ul. letni občni zbor s sledečim dnevnim redom:
1. Otvoritev in volitev zapisnikarjev ter overovateljev zapisnika.
2. Tajniško poročilo.
3. Upravno poročijo.
4. Diskusija.
5. Volitev novega odbora.
6. Razno.
Ce ob določeni uri ne bo zadostnega števila člar.stva bo občni zbor pol ure kasneje ob kakršnem koli številu prisotnih.
Danes zadnji dan vpisa
LOV NA MERJASCA 7. januarja 1951
Lovski odsek ZDTV organizira v nedeljo 7. januarja 1951 lov na merjasca, ki bo v okolici Materije - Vremski Britor.
Vsa potrebna pojasnila daje tajništvo ZDTV, Ul. Ma*-chiavelli 13-11 dnevno od 9 do 12 ter od 16 do 19. ure.
Vpise bo tajništvo sprejemalo do vključno danes 28. t. ra.
Lahkoatletski odsek ZDTV sporoča, da je po sklepu občnega zbora pričelo z vpisovanjem članstva.
Namen tega je dati vsem lahkoatletskim prireditvam pečat pravilnosti in obenem tudi služi za morebitno zavarovalnino pri nezgodah lahkoatletov kakor tud; ima ta namen prikleniti atleta za neko določeno društvo.
To pa je tudi Po pravilih Mednarodne lahkoatletske zveze, katere član je tudi naš lahkoatletski odsek obveznost vsake športne zveze.
Sporočamo atletom, cl'a se bodo lahko udeležili vseh tekem le v primeru, da bodo imeli v redu izkaznico potrjeno od lahkoatletskega odseka ZDTV.
Lahkoatletski zimski spored za 1951
7.1. Tek čez drn in strn za začetnike in ostale lahkoatlet-tg za ((Otvoritveni pokal«. Proga bo dolga okoli 2000 m. Tekma bo v coni A (V Trstu ali na Krasu).
14.1. V Kopru tek za pokol lista «La Nostra Lotta« na 2500 metrov.
28.1. V coni A tek za pokal «Trieste Šport« v dolžini proge 3.000 m.
11.2.V okolic; Pirana tek za pokai ((Piranskega mesta« v dolžini proge 3.000 m.
25.2, V Kopru in Bujah okrožno prvenstvo v teku čez dm i>n strn za moške in ženske v dolžini proge 3000 in 800 m. Lahkoatleti cone A bodo lahko tekmovali jzven konkurence.
4.3. V Izol; tekma v hitri hoji za pokaj Arrigoriija ali Ampe-lee v dolžini proge 5.000 m.
11.3 V Kopru okrožno moško in žensko prvenstvo v teku čez drn in strn v dolžini proge 3.500 in 800 m s tekmovanjem tržaških atletov izven konkurence.
18.3, V Trstu prvenstvo Tržaškega ozemlja v teku čez drn in strn za moške in žens-ke skupine v dolžini proge 4.000 odnosno 800 m. Tekmovali bodo lahko samo včlanjeni atleti.
Smučarske vesti
Vodilni norveški smučarji — skakalci Bjoernstad, Hugsted in Kongsgaard s0 začeli s specialnim treningom pod vodstvom Birgrja Ruuda na skakalnici v Kongsbergu, kjer je en meter snega.	*	*	*
Znani avstrijski smučar Ton-
ny Zeelos bo od 1. marca do 31. maja 1951 treniral alpske smučarje na Švedskem. Zeelos
trenira avstrijske smučarje ter Muleja, Lukanca Matevža in Stefeta v Kitzbuchlu,
$
Tudi planine v Ilrvatsk; in
Srbiji imajo dovolj snega za s-muko. Tako ima Sljeme 30 cm, tereni v Gorske, m Kotarju pa 50 cm snega, Kopaonik, Besna, Kobila, Sara, Goč in Zla-tibor imajo 20 30 cm snega.
4= =S :S
Dunaj. Smučarska zveza
ZDA je povabila avstrijskega smučarskega šampiona Christla Frawdo v Ameriko, kjer naj bi 3 mesece treniral najboljše smučarje Združenih držav. Avstrijska smučarska zveza pa Pravvdi najbrže ne bo dovolila odhoda, ker je le-ta njeno veliko «upanje» za olimpiado 1952 v Oslu.
ZDTV sprejema prijave za novoustanovljeni motociklistični odsek
Tajništvo ZDTV sporoča, da sprejema prijave ljubiteljev motociklističnega športa za novoustanovljeni odsek.
Informacije daje tajništvo ZDTV, Machiavellijeva ul, 13-11 dnevno od 17 do 19.
UREDNIŠTVO: ULICA MONTEC CH1, St, 20. — Telefonska
Odg. urednik STANISLAV