Za poduk in kratek čas. Iz potne torbice. IV. Viaoko aad Podčetrtkom stoji precej velisi grad istega imeaa. Krog ajega je bosta ia pod bosto je 7elika ce8ta, kraj ktere je tudi brzoja7. Ko aem do8pel aa 7eliko cesto, sem je urao dalje mahail, kajti 7 Podčetrtku je bil sejem, toraj se aisem hotel med ljudi mešati, tolikor 7eadar 7em, vda je trg zelo prijetea kraj med tremi hribi. — Crae megle, ktere so se 7že celo jutro aa aebesji podile, so se ra^ao zbrale, ko sem jo iz trga pobral ia dež je začel liti da je bilo kaj ! Marela aii je koriatila ia poto^al aem trdao dalje. Potjedržala mimo hiibov aa deaai atraai, aa levi pa sem gledal le hrvaške gore, ki so ae takoj za Sotlo 7zdig07ale proti nebu. Kakor po SI07. goricah, tako so tadi ta bribi z 7iasko trto ali boato obraščeai. Proti poldae7u aem priapel do 87. Petra pod S7. Gorami. Ker je 7edao se deže^alo, ia mi ai bilo dobro dalje poto^ati, 8em poiskal tu prijatelja K., ki rneje zelo prijazao sprijel ia jego^i starai so zopet slovensko gostoljubaost mi skazali. Ta sem ostal do drugega dae. Med tem pa še sem ae z večimi prijatelji ia to^arši sešel, ktere sem s srčaim 7eaeljem pozdravil, kajti dolgo se aismo videli. Pri dobrem vinu smo potem obbajali srečao saideaje.^ Že maogokrat sem sliaal o imeaitaosti „87. Gore", ker tadi iz SI07. goric radi tje romajo. Sedaj sem iiaei tudi jaz priložaost, da si aekoliko daleč slo^eči kraj ogledaai. Precej 7isoko na hribu aad 87. Petrom je bela cerke7, ktero sem aa svojem poto7aaji že od daleč videl. Nisern zaal, da aeai tako blizu iraeaitoega kraja; se le prijatelj me je aa to opozoril. Še tisti daa bi šel aa brib, ali vreme ai dopuščalo; počakal aem toraj drugega dae^a. Poalo^il sem se pri dobrih ljadeb ia ae aapotil aa brib spretaljaa od prijatelja. Megla, aasledek prejaajega dežja, se je kadila ia hrib je bil 7ea 7 aji. Izvolila sva si krajso peško pot, in dasira^ao je precej hladao bilo, sem bil 7eadar moker od pota. Kmalu sva priala do majhaega križa in tu ai malo počineva. Prijatelj aii je pravil, da okolo tega križa romarji po golih koleaih hodijo ia Marijo, ktere podoba je aa križi, eastijo. Na vsbodni straai tega križa, aamreč aa podlagi se aeki pozaajo zaameaja zibele, 7 kterej je Marija Jezusa zibala, ko je tam bodila. Ali ravno ta del kamaa, 0 kterem ae to pripo^eduje je bil z mahom zaraačea, torej aisem mogel aič videti, dasiravuo aem mah odatraaii. Šla sva dalje, sapa je bila 7edao mrzlejaa^ ia goraki zrak mi je zopet pot aa celu poauail. Se za majhea 07iaek ia 7idela 87a cerke7, 7eadar še precej 7isoko aad aama. Velika kosata lipa kiača aiajbao ravnico ae precej aizko od cerk^e, aa deaao ia le70 od lipe pa ao ute ia zra^ea silao 7eliko klopi pripra^ljeaib za romarje, ki hočejo 7iao piti. Vise je cerkovnikova ia cerkvena hiaa. Dobila ava od cerkovuika ključ od vrat ia ko sva prehodila še kakib 40 ali 45 stopnic sva bila pred cerkvijo. Velika je precej, 7eadar je maogo premajbaa, da bi taogla toliko romarje7 obšeči, kteri od 78eb straai prihajajo, mi pra^i prijatelj, ia rad aem ma 7rjel. Pred cerk^ijo ia za cerk^o ae sta d76 precej veliki kapeli. Da pa bi lepoto cerkve od zaotraj popisal, za to je moje pero preae^kretao ia prepuačam boljemu. To 7eadar omeaiai, da kdor zaotraj lepo cerke7 videti hoča, mora iti aa 87. Gore. — Gosta aiegla mi je 7ea razgled 7zela. Goto^o pa bi od tod 7idel daleč okrog pa lepern apodajem Štajerskem ia prijatelj mi je pra^il, da se 7 lepem 7remeau Sava, doaeča Sava, vidi. Nazaj ava si iz- vodila pot po gostem kamenji, da se človek mora varovati, da se ne spodtakne in ne pade. V dubu seru gledal množice v procesijah pribajati od vseh Btrani in se pomikati z veselimi pesruami na brib. — Iz domošljije ie me le vzbudi prijatelj, ko ava prišla do majbne kapele sv. Križa. Tu teče iz Jezusovib nog voda, in kdor se te napije, ta je vedno zdrav. Tudi jaz sem je par požirkov blastno pogoltnil in — Bog daj, da bi res vedno zdrav bil. — Ločitev je huda, pravijo, in res bila je tudi za mene buda od prijatelja, kajti jaz sem jo mahnil dalje proti Brežicam, a on zopet nazaj k sv. Petru. Pa6 ne bodem pozabil na sv. Goro in če še bi kedaj tam bodil ne bodem zamudil zopet cerkvi pogledati. Tebi pa mili prijatelj 86 srčno zahvaljujem za Tvoj nasvet, da sva se na brib napotila, in za Tvojo prijateljsko vodilo! — Ce bi botel slovensko deželo in sicer le lepi slovenski Stajer pepisati, moral bi popisati vsako goro, vsak breg in vsak hrib s svojimi vinogradi in bostami in s kapelicami; vsako dclino in vsako ravan z zelenimi tiavniki in rodovitnimi njivami, z vasmi in trgi ali majbnioii meati. Pot dalje je držala med hribi pri nožji, kder 80 tu in tam pastirji veselo popevali. Na Bizelj8kem aem se čudil nad atevilom mlinov, ktere je vse gonil majben pntok. Dalje od Bizeljskega so se hribi na levej iz očes mi izgubili in pred menoj se je razproptirala ravnina proti Sotli in še le na Hrvaikem so se zopet hribi vzdigovali, kjer sem Klanjec in Novi dvor gledal. Kako uro od Bizeljskega stoji pri veliki cesti vas Žnpelevec; tudi tu seni se malo pri prijatelji mudil, kmalu sem pa vendar zopet urno dalje po veliki cesti proti Brežicam korakal. Sedaj se je tudi bribovje na desni spiemenilo v ravnino, ktera se je pred menoj razprostirala, in še daleč sem zopet gledal inajhne hribe. Vsaki potnik, kteri v Brežice pride, si inenda rad zapiše ime tega majbnega mesta v svoj dnevuik. Tudi jaz aem to storil in zakaj nebi? Ali se niso v tem niestu naai pradedje brabro krvoločnini Tuikoin v bran postavili in se branili; ali ni polje okolu Brežic pognojeno 8 krvjo sloveuskib jnnakov, ki so tu se za vero, doua ni za ce sarja bojevali? Z občudenjem sem gledal kos nketne" pri grajskih vratib v Brežicab, kateri ie je ostanek turške vojske, ko 80 od sv. Vida oa Brežice streljali. Le polnvico ,,ketQe" je priletelo na grad in je predrlo en stolp, in ta del so obe*ili v znamenje pred vrata, a diugi del je padel v Savo ter se potopil. V tem majhnem a slovenskem mestu toiaj je tudi nieui osoda namemla prebivati. Dospel sem v mesto in ker ima diiak daleč po svetu prijatelje, sem ga tudi jaz lukaj našel. Nje govi starši so nie prijazno, gostoljubno sprejeli in me povabili, da uekoliko dni pri njib ostanem. Kdo bi raje to ponudbo sprejel, kot jaz? Kmalu sem se seznanil 8 vseuii domačimi, iu govorili smo to in uno. Dasiravno mesčani, so vendar vsi gladko slovenski govorili. (Dalje prihod.) Smešnica 4. Bil sem nekokrat pri sodniji. Onde je kmet tožil kmeta, da ga je njegov pea ugriznil. Sodnik ne zna dobro alovenski in vprasa tožnika namesto: ate li Vi posestnik: ste Vi rbzicaru? Tožnik mu odgovori misleč napsa: tega pa nisem pogledal; pes je naglo odskočil, ko me je ugriznil, in tedaj ne morem vedeti ali je bil: psicar ali psica. Tomaž S.