Kmečko zborovanje. Iz Slov. Bistrice, dne 21, avgusta. Cudne govorice so za6ele krožiti po Tiašem okraju, ko smo izvedeli, da bo dne 20. avgusta v Slov. Bistrici kme6ko zborovanje. Nekateri so pravili, da bo to socialdemokrati6en shod, drugi da bo shod za vse stranke. Nadalje se je govorilo, da bo na shodu govoril tudi nek nemški govornik, in da se bo udrihalo po slovenskih poslaneih. Mnogo, zelo mnogo se je tudi besedi6ilo o namenu, v katerem je sklicatelj priredd shod. To govori6enje in besedi6enje je uplivalo, da so se katolisko-narodni kmetje našega okraja pod vodstvom naSega laporskega Mlakarja v velikem, impozantnem številu udeležili shoda. Pri Neuholdu, kjer se Je imelo vršiti zborovanje, je visela velika Iranklurtarica raz streho. Gostilni6ar je zatrjeval, da je ta cunja v pozdrav nemškim kolesarjem, ki so imeli isti dan v Slov. Bistrici neko komedijo. Cetudi neradi, odločili so se kmetje nazadnje vendar le, da se udeležijo zborovanja vkljub tej franklurtarici. A svojo nevoljo so pokazali gostilni6arju na drug na6in. Gostiini6ar isti dan od naših kmetov ni dobil niti vinarja. Gostje, ki so prihiteli na zborovanje iz drugih krajev, so ob6udovali to vzorno narodno zadržanie slovenskih kmetov. Še predno se je za6elo zborovanje, so zaseli katoliško-narodni kmetje zborovalne sobane. Ob pol štirih se je za6elo zborovanje. Kot vladin zastopnik je bil navzo6 komisar Rajner iz Maribora. Sklicatelj otvori zborovanje in pozdravi mnogoštevilne zborovalce. Nenavaden je bil ta pozdrav! Zabičeval nam }e sklicatelj, da za božjo voljo ne smemo govoriti o verskih re6eh, da ne smemo napadati drugih strank, da moramo biti tiho kakor miši. Toda komaj je izgovoril te besede ter predlagal volitev predsednika, že so za6eli njegovi socialdemokrati6ni znanci divjaški krik. Katoliško-narodni kmetje so imenovali svojim predsednikom tovariša Mlakarja iz Laporja, socialdemokratje pa so upili za 6rešnjevskega Goloba. Ceprav je bil Mlakar izvoljen z ogromno ve6ino, vendar še so mokra6i vedno kričali ime svojega kandidata. Naši so odgovarjali z navdušenimi klici: «2ivio Mlakar!* A to še je mokrače bolj razjarilo. Upili so, da so jim pene tekle iz ust, bili z nogami ob tla, z rokami ob mizo. Nekaterim se je videlo, da so zavžili že preve6 alkohola. Gospod sklicatelj L. Kresnik jih je miril, a pokazalo se je, da tudi do njih nima nobenega upliva ve6. Divjali so naprej. V tem zasede izvoljeni predsednik Mlakar svoj prostor in imenuje podpredsednikom g. Koropca iz Studenic in tajnikom g. Medveda iz Laporja. Novo, podvojeno kri6anje od strani socialdemokratov! Gospod predsednik da besedo gospodu poro6evalcu za prvo točko: «Politi6ni položai in kme6ki stan.» Govornik za6ne: «Mnogospoštovani zborovalci!* A komaj izre6e te besede, zakri6ijo tudi mokra6i. Razburjenost raste. Mokraške žene pomagajo mokraškim možem kričati in zmerjati nekatere navzo6e osebe. Jeden mokra6 skuša priti bliže govornika ter se zvija okoli mize. Predsednik in vladni zastopnik zakrijela s hrbti govornika, somišljeniki pa potegnejo nemirnega sodruga zopet na svoj prostor nazaj. V dvorani je velikanska vznemirjenost. V tem se vladni zastopnik pokrije, v dvorani nastane tihota iz zastopnik izjavi, da je shod razpuš6en. Kmetje pozdravijo te besede z vsklikom na neustraSenega, vrlega predsednika: »Zivio Mlakar!» In skupno odkorakajo potem naši možje v narodno gostilno gospoda Petra Novaka. Frankfurtarska cunja pa je žalostno visela raz streho, kakor da bi vedela, da je zakrivila svojemu gostilni6arju danes precejšnjo gmotno škodo. Pri Novaku }e bil 6ist zrak, brez mokraškega in nemškutarskega prahu. Bili smo priiatelji, somišljeniki med seboj. Živo veselje je kmalu zavladalo med nami. Napivali smo vrlemu Mlakarju, kateri edini je naš pravi tovariš in prijatelj: on misli in 6uti z nami. On torej naj nas kmete v prihodnje sklicuje k zborovanjem, in nih6e drugi. On je mož, njemu lahko zaupamu. Gosp. Kržišnik, kateri ie prihitel iz eeljske okolice k nam, napil je boljSi prihodnjosti kme6kega stanu. Lepo je govoril tudi kmet Jug o kme6kem položaju. Uprav viharno pa so bile pozdravljene besede g. Talerja, veleposestnika iz Št. Ilja pri Mariboru, ki je prinesel pozdrave šentiljskih kmetov, ki stojijo ob narodni meji na straži za slovensko zemljo in slovenski jezik. Gsp. Mlakar je v izbranih besedah napil svojim zavednim tovarišem kmetom. Gospod Taler še je enkrat vstal ter med burnim pritrjevanjem navduševal v lepi napitnici navzo6e, da naj glasno in javno zahtevajo zboljšanja kme6kih razmer. Upamo, da bomo g. Talerja odslej ve6krat videli na enakih zborovanjih kot govornika. Tako nam je med navdušenimi govori in veselim petiem hitro potekel odmerjeni 6as. Razšli smo se s prepri6anjem, da med katoliško-narodnimi kmeti vlada zavednost in pošteno veselje, med mokra6i pa razdivjanost in nevednost. Živeli zavedni slovenski kmetje iz celega slovenjebistriskega okraja!