Posamezna številka 20 vinartv. Štev. 60. U Ljubljani, v četrtek dne 27. marca 1919. Leto I. VEČERNI LIST t«M celoletno po psšu K 40—. za Ljubljano K 3S‘— " * - - 20'—• - . . i8-- • četrtletno ... 10—. . . . O*— “J"0 * • - 3'5°- - - - 3— w«wlJt»o In uprava: Kopitarjeva ulica 3. — Telefon 50. NEODVISEN DNEVNIK inserati: Enoitoipn# petttvnU 159 me Drob tetra visoka ali nje prostor} za enkrat po M nn, n dva* la večkrat po 45 vin. — Ob sobotab dvorni tarfl. — Poslano: Enostolpna petitvrsta K V—. — Uhan nat dan. izvzemSi nedelja in praznika, ob L ari popoMoa. Ententa priznala Jugoslavijo kot zavezniško državo. liaiiiartskl delegati groze, da zapuste Pariz. Posebno poročilo Zagreb, 27. marca. Dopisni urad je > Ne%vyorka naslednjo brzojavko: *tveaing News« poroča iz Pariza: Italijanski delegati so nezadovojni zaradi sta-1 Ja mirovne konference, posebno, ker je priznala Jugoslavijo kot zavezni-0 državo, čeprav so se narodi Jugosla-. do zadnje ure borili proti Italiji. Itali-“ai z isto pravico zahte%rajo zase dalma- Pogajanja glede izpopolnitve vlade. Narodni kiub zahteva spremembo režima na Hrvaiskem in v Bosni, Posebno poročilo »Večernemu listu«. Zagreb, 27. marca, »Jutranji list« po-pa h Belgrada: Ministrski predsednik rotič nadaljuje pogajanja za izpopolnitev ,mcst v vladi. Narodni klub je izja-Zahi *e Poplavljen sodelovati pri vladi, Cv& pa, da se spremeni režim v Bosni »Večernemu listu«. tinsko Primorje, po kateri ima Angleška pravico do Gibraltarja in Malte, Položaj je danes tak, da italijanski delegati ne bodo mogli pomiriti svojega naroda, ako se s pogodbo o preliminarnem miru odgodi rešitev nevarnega položaja Italije. V javnost prihajajo vesti, da bodo italijanski delegati najbrže prisiljeni, da zapuste mirovno konferenco, , in na Hrvatskem, posebno da se reformira uprava. Narodni klub zahteva, dja se v teh pokrajinah ustanove narodna predstavništva s široko avtonomijo do sestanka kon-stuante. Ako pride do sporazuma ,bo Narodni klub sprejel dve mesti v kabinetu. Stavka lužnih železničarjev med Spiljeni in Dunajem. Posebno poročilo »Večernemu listu »v .Maribor, 27. marca, (Izvirno poročilo j i'Dccrnemu listu«.) Na južni železnici je ^PUja s^avlca- Stavkajo od Dunaja do g£e LDU Dunaj, 26. marca. (ČTU) Name-• ®CI.nemško avstrijskih državnih želez- nic in lužne železnice so na sed zaupnikov 2^ i. železnice sc stavk Povišanje plač in so zagrozili s hotci-0’ 0 ravnateljstvi ne bi nemudoma južne* njihovi želii. Strojevodje vs]ej £e,eznice so že včeraj ustavili delo, ves ^esar je bil včeraj ustavljen skoraj Promet; edino le živilski vlaki vozijo. Vsi vlaki na južni železnici so včeraj dospeli na Dunaj z velikimi zamudami. Deloma so se na kolodvorih odigravali razburljivi prizori, I.DU Gradec, 26, marca. (ČTU) Sinoči je na vsej progi južne železnice od Dunaja do Brucka in Ljubna pričelo stavkati vse osebje. Gibanje se bo nemara razširilo do Gradca in dalje proti jugu. Ako se vodstvo železnice na Dunaju nemudoma ne sporazume z nameščenci, bo najbrž že danes ustavljen ves promet. Nemški železničarji utihotapljajo v ententnih vlakih. •kozi MM^r* marca- Danes je vozil ^aše p.or enlentin vlak proti Dunaju. *skati • ra,n° glavarstvo je dalo vlak pre-■IraiJn,,*lli so v njem 2 vagona hrVatske * ki so ga hoteli nemški železničarji Posebno poročilo »Večernemu listu«. utihotapiti *v Nemško Avstrijo. Dan za dnevom se ponavlja, da utihotapljajo Nemci s- pomočjo ententnih vlakov živila iz Jugoslavije v 'Nemško Avstrijo, Pretresena konferenca. Zadnja poročila vele, da je mirovno konfermco pretresla vest iz Ogrske in Rusije, Pravijo, da bodo sedaj hitreje sklenili mir Toda to ne bo pomagalo; ne gre le za naglico, marveč tudi še bolj za način miru, bo-T pravičen ali ne- Zmaga pravico bi pomenila poraz imperijalizma in kapitalizma. Se li pa bo imperialistična struja mirovne konference odrekla svojemu principu, nc vemo. Zdi se, da bo celo Wilson prešibak, da bi prepričal imperijaliste o preteči pogubi. Angleški Lloyd George pod vtisom dogodkov doma deluje v smislu Wilsonovih načel in tudi doma na Angleškem se razvija vse v smeri protikapi-talističnih tendenc, Lloyd George je vedno bil socialno pravično čuteč človek, ki je a svojimi socialnimi postavami prednjačil vsem državam sveta. Zgled Anglije je pa našel najmanj umevanja' v Italiji, kjer je nasprotstvo med bedo in bogastvom, med proletarijatom in kapitalizmom najgorostas. nejše. Zato tudi danes Italija ne čuti najmanjše volje, odreči se imperialističnim sanjam, katerih uresničenje naj bi zagotovilo trajno nadvlado kapitalizma, In prav zato je socialno gibanje v Italiji zelo nevarno, Poročajo, da se pripravlja v celi Italiji štrajk železničarjev — radi Trsta. Toda ne v smislu neodrešenega Trsta, marveč zato, da vlada izpusti zaprte slovenske železničarje. Tudi Albanec se upira kapitalistični Italiji, ker v kmečki Srbiji in Grški vidi, kako se ljudstvu bolje godi v socialno pravično urejeni državi. Srbija je bila vzgled socialno pravično urejene agrarne države, Žal, da so danes v naši državi na krmilu ljudje, ki ne razumejo duha časa, in ki menijo, da se bo s par frazami o demokratizmu dalo vse urediti. Naše mnenje je vedno bilo, da bo našo državo ustvarila močno na zunaj in znotraj le vseskozi modema in pravična socialna uredba ter — kakor je Krek dejal — veliko, veliko svobode. Včeraj so v belgrajskem parlamentu napadali Pribičeviča, ki se je zagovarjal in dejal, da sprejema vso odgovornost. Ne bo li zanj pretežka? Ne smemo biti trmasti in trdih glaV. Možje na mirovni konferenci so pretresem od dogodkov, ki se odigravajo po svetu in "tkuša*» prepričati trmaste in bedaste. naj odnehajo. Izmed velikih mož na konferenci,ga ni, ki bo hotel osebno prevzeti odgovornost za vse posledice napačnih ukrepov. Posledice groze bodo ogromne, Le mali ljudje, ki ne vidijo naprej, govore n svoji odgovornosti, ker se nc zavedajo silne teže, ki si jo s tem nalagajo in pod katero bi bežali, če bi začele posledice padati na njihove glave. Francoska misija zapusti Budim-pošto. LDU Budimpešta, 26, marca. (ČTU) ljudski komisar za zunanje -posle Bela kun je imel včeraj razgovor s polkovnikom Vizom, ki je izjavil, da namerava franco-•ka misija zapustiti Budimpešto. — »Neue Freie Presse« poroča, da so inozemske jnisije že zapustie Budimpešto. Doslej ni Siano, kam so odpotovale misije, aH proti unaju ali proti Belgradu. Dunajski socialisti proti republiki svetov. I.DU. Dunaj, 26. marca. (CTU.) »Ar-. aeitcr-Zeitung* objavlja danes članek, v katerem pobija načrt ustanovitve republike svetov ,v Nemški Avstriji. List piše med drugim; Republika svetov pomenja prelom z entento, odpoved premirja, po-dahšanje vojne, izgubo vsake ententne ..podpore ter obnovitev vojne zoper en-Jlento. Ali se more naš izstradani in vojne naveličani narod vojevati še dalje? En-lenta potrebuje Nemško Avstrijo, ker Todi čez naše ozemlje pot iz Italije m Jugoslavije na Češko in Poljsko. Ententa ne "bi ostala brezbrižna, ako bi se vezali z •Rusijo. Na proklamacijo republike svetov la kratkomalo odgovorila z vkorakanjem »vojih čet v našo deželo. Nemška Avstrija bi bila za entento lahek plen. Tudi naš gospodarski položaj napram ententi bi bil popolnoma drugačen kot pa položaj Ru-atje ali Ogrske. Diktatura svetov bi imela »ajbrže takojšnjo zasedbo za posledico in italijanska okupacijska armada bi ravno tako hitro razpustila delavske in vojaške •vete, kakor jih je razpustila francoska zasedbena vojska v Porenju. Sicer pa ni freba ententi storiti drugega koraka, kot ustaviti pošiljanje živil, in v par dneli bi fbila posledica vzklica republike svetov lakota, ki bi nas prisilila, da se uklonimo fntenti, Italijani popravljajo. LDU Dunaj, 26. marca. (ČTU) Italijanski komisar na Dunaju objavlja nastopno lajavo; Vest, da so italijanski delegati na Mirovni konferenci v Parizu zagrozili z odstranitvijo s konference, ako svet ali-iranccv ne bi hotel ugoditi njihovi zahtevi po. Reki, je popolnoma neutemeljena, ker italijanska delegacija ni sklenila nič ta-tega. Koroški Nemci napovedujejo nove boje. Dravograd. marca. Nemški letalci ' so metali zadnje dni veliko število dvojezičnih letakov na krajo, ki, jih imajo na Koroškem zasedene jugoslovanske čete, V letakih je nakopičenih vse polno laži. Ob Posebno poročilo »Večernemu listu*. koncu pravi tudi letak, da naj Korošci ' zasedenem ozemlju še nekoliko počakajo ker se bliža rešitev in jih bodo Nemci osvo bodili izpod jugoslovanskega jarma. Prvi boli med češkimi čete mi In ogrsko rdečo gardo. Zagreb, 27. marca. Iz Budimpešte se brezžično poroča: Zveza med Budimpešto in Dunajem je prekinjena, ker so češke čete, ki prodirajo pri Komornu, zavzele LDU Duuaj, 26. marca. (ČTU) Kakor poročajo listi, so bili že prvi boji med ogrsko rdečo gardo in čehcslovažkimi četami. »DeutseJies Volksblatt« javlja, da so ogf' ske garde napadle češke vojake pri Ostro* gonu in jih potisnile nazaj v smeri pr° Bratislavi, Ko so Madžari dospeli do Do* nave, so razstrelili veliki železniški sH0S čez reko zapadno Osirogona. Ententne čete preti beljševikom. LDU Rotterdam, 26, marca. (ČTU) »Morning Post« poroča iz Pariza: Izza torka so vpeljali aliiranei protiodredbe radi zopetne osvojitve Ukrajine in vojnega pohoda proti Rusiji, Iz Brindisija in Marseilla so na potu v Solun in Odeso močni vojaški transporti. Odtod odkorakajo čete proti Rumuniji, oziroma proti Moskvi. LDU Curih, 26. marca. (ČTU) »Seco-lo« poroča: Noč in dan vozijo iz Reke vlaki z ententnimi četami proti Ogrski. Ententni načrt za pohod proti Budimpešti se bo izvršil sporazumno s Poljaki in Čehi. LDU Ženeva, 26. marca. (ČTU) Kakor poročajo lyonski listi, je izza ponedeljka marseillsko pristanišče odprto edinole za transporte čet. Domneva se, da gre za velike oddelke vojaštva, ki jih ententa pošilja na Ogrsko, LDU Bukarešta, 26. marca. (ČTU) »D®* cia« poroča, da je v Carigrad dospel tra°,s' poit 50.000 mož francoskih kolonija** čet, ki so namenjene za Rumunijo. Prihot^ nje dni pričakujejo še večje transporte e? tentnih čet, ki naj zajedno z rumunsko ® ' mudo nastopajo proti boljše vikom. LDU Ženeva, 26. marca. (ČTU) P®1?' ško časopisje poroča: Zbornični odsek J sprejel z vsemi glasovi izjavo zunanjeg ministra Pichona, ki napoveduje v0i intervencijo aliirancev na Ogrskem. * predlog so glasovali tudi socialisti, LDU Bukarcst, 26. marca. (ČTU) D®‘ cia poroča, da se je v Carigradu izkrcanj 50.000 mož francoskih kolonijalnih čet, so namenjene za Romunijo. Za prihodnj® dni pričakujejo še večjih transportov tentnih vojakov. V Karolu v zvezi z boljševiki. LDU London, 26. marca. (ČTU) »Ga-zette de Lausannc« poroča: Karoly; sc je že izza novembra p. 1. s posredovanjem anarhista Rakovszkega pogajal z mosko^J sko vlado, da sc boljševizem razširi h*0 na Ogrskem. Z naše severne meje. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 27, marca iz uradnega vira: Dne 26, t. m, ob 10, uri zvečer so Nemci streljali z arti-ljerijo na Velikovec in okoKco ter na Luš-nik in Orličo Ves, nadalje na Hrenovice in proti Mrzli vodi. Naše topništvo je kratko odgovorilo. Do resnega napada s strani Nemcev ni prišlo. Nemška Avstrija in Trst. LDU Dunaj, 26. marca. (ČTU) Listi poročajo; Nemško-avstrijska vlada je naprosila italijansko vlade, naj Nemški Avstriji prepusti v Trstu del luke za uvozni in .izvozni promet. Italijanska vlada si je pridržala pravico, da proučava to prošnjo. Nemški general pred sodiščem. LDU Berlin, 26. marca. (Č FTJ) Državna vlada namera** v prihodnjih dneh predložiti narodni skupščini zakonski ®3' črt glede ustanovitve državnega sodiš®3: Pred ta sodni dvor pridejo tud' budendo” in Bethmann Hollueg. Iz pokrajine. kr V spomin f Tasi Milenkoviču, ^ čelniku v srbskem notranjem ministrstvu pokoju, priobčuje belgrajska »Epoha« d®?, ši članek. Pokojnik je bil najboljši sr? kriminalist in je skušal povzdigniti polj- sko stroko na čim višjo stopnjo. Bil j® v izredno plodovit pisatelj, ki je sodelovat . časopisju, razen tega pa izdal do 25 kj*P znanstvene, socialne in leposlovne vsebV. j Deloval je na polju dobrodelnosti in ^ pobudo za ustanovitev »Društva za S1L° j_ in zapuščene otroke«. Ob napad« na » , grad je granata zadela njegovo hiSo m * pokopala pod razvalinami; prijatelji so komaj izkopali in rešili pred požarom, j« divjal v MfcK». Ta doživKai *o P« ° srečna usoda domovine sta ga popolnoma Potrla in 20, marca 1918 si je v ujetništvu sam vzel življenje. Svoje premoženje — približno pol milijona dinarjev — je volil * dobrodelne svrhe, ' kr Brzojavni promet * mestom Duna-in s Švico je zopet dovoljen. Vsled od-o*a poštnega ministrstva je počenši- od *• aprila t. 1, naprej zopet dovoljen brzojavni promet (torej tudi privatne brzojavke) z mestom Dunajem in s celo Švico, Do-s?oaj so bile dodeljene v Nemško Avstrijo samo državne in trgovsko-poslovne, v Švi-C? P? državne in časopisne brzojavke. Pristojbina pri navadnih brzojavkah v pro-®e,u z mestom Dunajem kakor sploh za Kraje Nemške Avstrije, znaša 15 vin. za besedo, minimum 2 K 60 vin, za brzojavko, 2'Ovoljene so tudi nujne brzojavke, za ka-iTm SC trikratna pristojbina. Vojna “r’K’ada v znesku 20 vin. za brzojavko se PButtcrbrot« n. pr, sc je udomačil na Nemškem v drugi polovici 17. stoletja. Beseda pride iz grščine, glasi se butirom, sestavljena je pa iz skitsko-grškega bus — goveda in- pa iz skitskega tiros =— sir, Tiros je pa tudi že po glasu isto kot sir. Herodot nam pripoveduje, da so bili Skiti prvi ljubitelji putra, a mleka niso jemali od krave, temveč od kobile. Zato se nam ne zdi čudno, zakaj se je zdela la hrana Skitom tako zoprna in zakaj so jo imenovali barbarsko. Od drugih barbarov, ki so uživali puter, natn imenuje Strabo v prvi vrsti Trake, potem pa Kelte in Iberce, torej približno ves tedanji sever Evrope in pa njega neposredni podajšek proti jugu. Tudi stari Germani so ga poznali, a ga niso jedli, temveč so ga uporabljali za maziljenje telesa. Zato so ga irrtenovali tudi začetkoma anko in amero, kar pomeni toliko kot mazilo. Polagoma so se pa s pu-trom sprijaznili tudi »kulturni« narodi starega veka, uporabljali so ga kot zdravilo. Bizantinski zdravniki so ga priporočali proti kašlju in proti bolečinam otroka, ko dobi zobe, Indija je bila pa že od nekdaj obljubljena dežela surovega masla. Stari Indijci so ga prav posebno cenili in so ga jedli pri vsakem obedu. Indijska trgovina ga je prinesla potem Arabccm in pozneje Židom, Arabci, ki niso imeli olfvnega olja, bo uporabljali surovo maslo brezdvomno že v zadnjem stoletju pred Kristom pri pripravljanju jedi, in sicer onega iz ovčjega ali kozjega mleka. Čudno je pa to, da je kljub tej ljubezni do surovega masla pri 'Arabih izraz, »prodajalec putra« psovka. Afrikanski narodi pijejo surovo maslo staljeno, tako v Abesiniji in Nubiji; v Nemila Vzhodni Afriki pa hranijo dojenčke s tekočim putrom. Seveda se pa vsi ti narodi še veliko bolj kot za hrano poslužujejo surovega masla za to, da si ga vdrtf-eejo v telo v brambo proti vročini; tudi delajo iz njega neke vrste milo za snaže-»je obleke. Afrikanske dame ga pa uporabljajo kot pomado in ga kurijo tudi v »vetilkah koinadomestilo za olje. V Azriji putra Kitajci in Japonci ne cenijo prav posebno visoko, tembolj pa Mongoli in prav posebno še prebivalci visokega Tibeta, O tem priča že našemu novemu letu odgovarjajoče »putrov praznik«, ki ga praznujejo vsako leto v samostanu Kum-bun. Priprave se začnejo že tri mesece preje, potrebno surovo maslo nabirajo polagoma in ga shranijo zgneteno v mrzlih prostorih, Nato začnejo izdelovati duhov- s Mikrobi, Ni znano, kdo je začel s pomočjo mikroskopov prvi proučevati mikrobe, Zna se samo, da se jih spominja prvi jezuit Atanazij Kirschner 1, 1617, Devet let pozneje jih je iskal Holandec Len-venhoeck v vodi in pljunkih, V teku 180, let se je razvila o njih nova znanost, s katero so se pečali mnogi učenjaki. Tedaj je judstvo izvedelo, da se nahaja neizmerno število živalic, ki so skrite v vodi, v zraku in v najskritejših kotih našega telesa. De Freudenreich je analiziral zrak in konstati-ral, da se nahaja na enem kvadratnem milimetru 800 do 900 mikrobnih telesc. Miguel je izračunal, da jih je v bolnišnici na istem obsegu 55 tisoč. To dokazuje, da je življenje mikrobov odvisno od množine zraka. V, Tucini je v enem centimetru kubičnega zraka izračunal nič manj nego 78 milijonov mikrobov, a Miguel je v mali preži pariške zernlie. kolikor jo more dtr niki za praznik potrebne izrezke iz putra« Navadno so to kipi Budovi ali pa tudi po-* snemki svetišč do višine 20 čevljev = 7 mj pobarvajo jih in to so včasih pravi «®0' tvori velike vrednosti, Te podobe razsvek lijo med svečanostmi s svetilkami iz su« rovega masla. Torej vse ena in ista tvaj rina, i žali med dvema prstoma, izračunal <^vC miljardi. Najnovejša raziskovanja so pokazala, da vsakdo izmed nas vdiha in zopct izdiše do 45 miljard mikroorganizmom* katerih najvažnejše leglo je v črevih, s Najmlajši marsiljski junak, L. 191* jc živel v Marsiliji trinajstletni deček De* zider Bioina, ki je začel sanjali o junaštv*1* kakor hitro je bila začela vojna. Ko se Je huzarski polk iz njegovega mesta podal fla fronto, se je skril med vojake in se odpc' ljal. No, poveljnik ga je odkril že na treti* postaji in ga poslal nazaj. Deček se ni ti®1* ril radi prvega neuspeha. Čez nekaj iBf' seccv se je vkrcal neopažen na ladjo, W jc peljala armado v Dardanele. Povelj*1*, ga na širnem morju ni mogel poslati nazaj« pa ga je namestil v kuhinji. Ko so krcali v Sidil Baru, ni vzdržalo junašK dečkovo srce, zapustil je varno kuhinjo > sc podal med napadalne čete. Pri prv® . spopadu je planil naprej in kričal: »Napre|* naprej! Na bajonet!« Prvi od vseh jc Padc * Izpred ljubljanske porote. Konjski tat m ropar obsojen na petletno ječo. Posestnikov sin Janez Rant je 25, listopada m, 1, jahal domačega, skupno s Teranovim konjem iz Bistrice proti Podnartu. Na samotni cesti, ki vodi skozi gozd Gobovec, začuje na sredi ceste naenkrat klic: »Hall!« Pristopil je k njemu človek, ki mu je v hrvatskem narečju ukazal, naj mu izroči konja, češ, da jujc ukradel. Tujec-vojak je nastopal kot službena oseba. Ko je pa videl, da ima Rantov konj vojaško znamenje »S«, je zahteval izročitev Teranovega konja. Fant mu je ugovarjal, a neznanec je potegnil samokres ter nameril proti njemu z grožnjo, da ga takoj ustreli, če mu ne izroči konja. Umevno je, da se je tega fant prestrašil. Neznanec mu je odrezal konja, nakar je fant s svojim konjem zdirjal k orožnikom v Podnart, katerim se je še isti večer posrečilo prijeti storilca v osebi Jan. Pretnarja, moža posestnice iz Radovljicc, Obdolženec, ki je na najslabšcm glasu, priznava, da jc Rantu vzel konja, misleč, da je ukraden, ker ni imel vojaškega znamenja, ter da je imel namen oddali ga vojaški oblasti. Odločno pa zanikava, da bi bil Rantu z samokresom ali na drug način grozil. Obdolženčeva žena je izpovedala, da je njen mož že dan prej odšel na pot v Ljubljano, da bi kupil konja, za katerega mu je izročil sin denar. Isti večer, ko so ga orožniki prijeli, ni nič omenil, kje je dobil konja, marveč jc izjavil, da ga bo zaklal, ko ga bo dal živinozdravni-ško ogledati. Od denarja, ki mu ga je dal sin za nakup konja, se je našlo le 1 K 44 vin,, kar opravičuje sum, da je sinov denar zapravil in se potem nasilnim po- tom prilastil tujega konja. — Obsojen je’ bil na pet let težke ječe, / Družba mladih tatov. Zaradi hudo-f delstva tatvine so sc morali danes dopol-* dne zagovarjati 14letni Rudolf Graincr« 16letni France Rems, 18letni Janez Za* vršnik, vsi trije ključavničarski vajenci* 14letni Karl Rems, kleparski vajenec, >n 15lelni Janez Žumer, hlapec, vsi v Kato* niku. Glavna storilca te tatinske družb® sta bila Greainer in Franc Rems. Kot kiju-čavničarska vajenca sla dobro poznata krajevne razmere; tudi so njima bili v delavnici na razpolago »vitrihi«. Prvi vlom sta izvršila Grainer in Franc Rems 2, Kimovca m, l. ponoči pri Frančiški Debevc v Kamniku, kjer sta pobrala raznih reči V vrednosti 432 K, medtem ko jc K. Rems stal na straži. Drugi vlom se je izvršil prj Heleni Žcrovnik v noči na 9. kimovca, P° tem vlomu so bili udeleženi Grainer,_ rr' Rems in Završnik, Tu so pobrali različno perilo, kateri plen je Završnik skril na gO' spodarjevem hlevu. Povzročena škoda jc znašala 5366 K. V noči na 19. kimovca m* 1. jc Franc Rems s svojima tovarišema Završnikom in Žumrom vlomil v Cerarjevo gostilno v Kamniku, kjer so odnesli razne likerje, vinskih buteljk, jajc, kruha in drugo v skupni vrednosti 606 K. Obdolžene* svojega dejanja ne tajijo in vse priznavajo* Francu Remsu se tudi očita, da jc pokupil od raznih vojakov, ki so sc vračali iz laške fronte, razne predmete, ki niso bile njih last, v vrednosti 600 K, kar obdol- | ženec ne taji. Obravnava ob zaključku lista šc W bila končana. Obsodbo bomo priobčili jutri. »det od krogle v sredo srca. Kiparica Hugues je modelirala doprsni kip mladega janaka, ki ga bodo postavili na nekem trgu •redi rodnega mesta, s V velikem amerikanskem hotela, Amerikanci so, kakor znano, v obrti najbolj velikopotezni in zlasti v gostilničar-»tvu ne pustijo nobenemu prednosti. Kdor le kdaj spal v mokri postelji, kdor je imel blazino pismeni ovitek, za umivalno »kledo pa posodico za jajca, pa ni dobil nobene čitalnice in nobenega snažilca čevljev in je spoznal le po visokem računu, da le stanoval v prvovrstnem hotelu, ta bo naslednje vrstice bral z nekim tihim zadovoljstvom, Veliko je krajev, kjer je vsaka Peč večja kakor soba, ki smo jo naročili, * kjer so napitnine še štirikrat večje kakor )e cena že za itak drago »sobo«. Prva hotelska razstava v Novemyorku, 21. do 25. novembra 1916, je pokazala, da ni ravno treba, da bi bili omenjeni nedostatki v vseh hotelih. Zbranih je bilo nad 100,000 gostilničarjev, razstavili so pa kakih 700 Predmetov. Videl si čudeže: najprvo vse Predmete, ki jih zahteva moderni hotelski obrat, v prvovrstni kakovosti, tako pre-Proge, tapete, opravo, namizno opravo, nnifornie, konserve, kopalno opravo itd.; Potem pa vse polno novosti, na primer uPorabo plina, elektrike iz vročega zraka Za kuhanje, pečenje, snaženje, umivanje oprave itd,, potem avtomate za milo in Pdne kozarce, avtomate za razne toaletne Predmete; nezlomljivo pohištvo iz lesa, srebrne stroje za snaženje, praktične na-obešalnike za obleko; okna, ki sc odpili0 n'3 popolnoma nov način, da ne nastaja Prepih; nove izkaznice, registraturnc ni1ge in druge materijalijc za hotelsko pi-sarn°, pisarniške potrebščine, električne Pre, kolkovne in kontrolne aparate itd., telefonske avtomate, ki jih rabimo brez Pomoči hotelskih postrežnic itd. itd. Ni bi? trelia Poveclali< da so kulmli in Pekli prc<] očmi obiskovalcev in razdajali udi vzorce moderne kuharsko-hotelske' ^jnetnost. Videl si krasne slike gostiln in Klubov. Zelo so občudovali lično izdelan kakšna dva metra visok vzorec novega I °tela Commodore nasproti centralnemu olodvoru; 2000 sob s kopeljo, vse sobe na 2tfS j', Euako velik hotel, Pensilvanijo, so gradili pozneje nasproti novojorškemu Pensilvanija kolodvoru. Glavna točka v Opravah na shodu je bila prohibacija, O^P°ved izdajanja in uživanja alkohola, držav Unije se jih je 25 že izreklo s Petinsko večino skupnega prebivalstva Prohibacijo in jo je tudi izvedlo, oziro-rik so »suhe«, kakor pravijo Ame- u aaci- Zato dela ta struja, ki jo posebno »suh’U ° razširiai° ženske, hotelirjem še ne bk i drzav velike skrbi. Dovolili so ve-tisf0- G denarne vsote za razširjanje pro-Po rU ^a prohibacijo najvažnejše je bilo j!j ,vetovanjc o zvezni postavi proti talvi-2*? Poneverjenju v hotelih. Letna škoda to Sa. Ve^ milijonov. Zvezen zakon je za-;reker si v tem posamezne dr-So ® aao zelo nasprotujejo, Razgovarjali i*t * tudi ° Soli za hotelske nastavljertce, Vokb-Cn° -počili bodo pa to šele sedaj po pr^ ,l v Čikago. Ravno tako bo v Čikagu e V razpravo predlog zastopnikov iz Bulfalo o ustanovitvi visoke šole za gastronomijo (kuhalno umetnost). Vrhtega so sklenili, da bodo take hotelske razstave priredili odslej naprej vsako leto, Ker je promet z Ameriko še otežkočen in bi se kak podjeten gostilničar ali podjetnik morebiti hotel poučiti o tem in onem, naj piše kar na tujsko pisarno v Curihu v Švici. Tam bo dobil natančne informacije, reklame itd. Zaenkrat bomo težko konkurirali z Amerikanci; kajti če hočemo vpeljati hotelske telefonske avtomate namesto telefonskih gospodičen, si ne bomo znali pomagati, ker nimamo niti teh. V gastronomiji z Ameriko pač še ne bomo zlepa tekmovali, s Gospa Wilson o Parižankah. Gospa Wilson se je izrazila te dni proti izdajatelju nekega ženskega lista v posebnih razlikah značajev Američank in Parižank. Kar sem na Francozinji in posebej na Pa-rižanki zapazila, je to, da se glede ženske volilne pravice drži zelo rezervirana in se kljub temu, da gre vlada ženskam v tem oziru na roko, zanima samo del ženstva za to. Klub temu pa se ne sme misliti, da je Parižanka v politiki popolnoma brezbrižna, ne; toda ona daje prednost dolžnosti žene napram možu in se politično ne udejstvuje javno in na kričeč način. Javne nastope, male bitke v dnevni politiki smatra ona za žensko nedostojne in tudi tribuna ji ne ugaja. Med tem ko nastopa doma in v družbi sijajno, je zelo nesamostojna, če je sama, na potovanju, v gledališču, ali kjerkoli. Med tem, ko vzgoja Amerikank stremi za tem, da postane deklica samostojna, so Francozinje dolgo časa v kakem penzijonatu, tuje realnemu življenju. Vendar pa je ko žena boljša družica svojemu možu ko Amerikanka, s Logika bivšega grškega kralja. Bivši kralj Konstantin je dal nalog, da naj prodajo vse njegove premičnine na Grškem, ker se nahaja v slabem financijelnem položaju. Nekemu pariškemu dopisniku je dejal bivši kralj, da sc je končala vojska proti vsem zakonom logike, a da je on veroval v logiko. Dopisnik je pripomnil, da bi bilo bolj logično, verovati, da bo Nemčija podlegla pred celim svetom. »Res,« je dejal kralj, »a kdo je mogel vedeti, da za časa vojne ne bodo buknile na Francoskem kar tri revolucije.« — Kot se vidi, je kralja ubila logika. s Afera radi balzamiranja Mazzinijevega trupla. Ob priliki nedavne obletnice Mazzinijeve smrti se spominja genoveški »Cittadino« na afero ob priliki balzamiranja Mazzinijevega trupla. Dr. Gorini, ki je truplo balzamiral, je bil potom časopisja večkrat obdolžen »profaniranja velikanovega trupla«. Nekoč je prejel iz Londona pismo s številnimi podpisi, v katerem je tamošnja laška komisija protestirala proti »profanaciji svetosti smrti«. Gorini je srdito odgovoril in končal: »Zakaj pa niste protestirali proti črvom, ki so bili tudi začeli profanirati učiteljevo truplo?« Čez leto dni je bil Gorini izložil truplo. Obraz je bil popolnoma ohranjen, kakor tudi celo telo. Barva lic je bila ohranjena tako, ko da je umrl pred par minutami. Gorini je imel topot v znanstvenem društvu predavanje, v katerem je pokazal še nekaj eksperimentov. Pokazal je tri človeške glave, ki so imele popolnoma ohranjene linije, barvo in lase. s Dvoboj v zraku. Gosp. Vandecrane, direktor »Exportateur Fran9ais«, razžaljen od gospoda Schreibera, ravnatelja »Echos de l’Exportation«, je poslal temu svoje priče in zahteval zadoščenja v zračnem boju s strojnicami. Protivnika sta bila za časa vojne izvrstna avijatika. Avija-tični krogi čakajo s skepso izid tega dvoboja. V resnici, čemu naj bi sekundanti in piloti (zakaj nemogoče je streljati in voditi aparat) izpostavljali svojo glavo radi časti gg. Vandecranea in Schrciberja. Če bi šlo tu za tradicionelni dvoboj iz starih dobrih časov, ko so se nasprotniki pripeljali v kočijah na bojišče, vedoč že naprej, da bo razžaljeni ustrelil v zrak, drugi pa srdito zagnal pištolo od sebe ,,, bi že šlo, toda tako .,. s Maurice Maeterlinck, se je bil po zadnjih vesteh poročil z gospodično Renče Bahon. Maeterlinck je bil že enkrat poročen z lepo in duhovito igralko, Georgettc Leblanc, ki je napisala k neki njegovi knjigi nežen in topel predgovor, po katerem se more soditi, da ga res globoko in umno ljubi in spoštuje. Zakaj je zahteval ločitev, od nje in je poročil gospico Bohon, se ne vč gotovo. No, bila bi nedostojna lahko-umnost in nehvaležnost, da je on, ki je že star, odslovil drago in pametno ženo samo radi tega, ker je druga, nova, stara samo 23 let in je tedaj 35 let mlajša od njega, s Petdesetletnica Berliozove smrti. Te dni se jc obhajala po vsem Francoskem petdesetletnica Berliozove smrti. Težko in mučno življenje velikega glasbenika se je končalo ravno ob času, ko se mu je porodila prva zora zaslužene slave. Vsi so mu stavili velike težkoče in ovire, celo njegova rodbina. Nihče ni razumel reformatorja francoske glasbe. s Roparski umor. Pred nedavnim jc vrgel neki mož svojo znanko v donavski kanal, da bi se polastil njenega premoženja, Tedaj so mislili, da se je izvršil samo-umor. Ko je padla v vodo, so slišali krik. To je dalo misliti. Če bi šla v smrt prostovoljno, ne bi kriknila. Ko je bral v časopisih tozadevno notico neki sluga Doppel-bauer, je videl, da gre tu za njegovo prijateljico, ki je izginila, Ta pa je imela znanje z nekim Blažem Ravnikom, ki ji je dejal, da se bo odpeljal, iskat živeža, ona pa je sklenila, da ga bo spremila. Res je ta dan odšla od doma in dejala, da ji bo Ravnik daroval živil, a vrnila se ni več. Sum je padel na Ravnika, ki so ga naglo zgrabili. Gn je tajil vse. Dognalo se pa je, da je Ravnik daroval svoji znanki, neki Wag-ner, predmete, ki so bili last umorjene. Druge stvari, posebno dragocenosti, pa je bil zakopal na nekem dragem mestu. Našli so vse, s Ameriško vseučilišče na Francoskem. Američani so imeli v Bcaune bolnišnico z 20.000 posteljami. Ta bolnišnica je zdaj postala odveč in Amerikanci so jo pretvorili v vseučilišče za svoje ljudi, ki pripadajo k okupacijskim četam. V tem vseučilišču nadaljujejo svoje nauke mobi i-zirani mladi Amerikanci in zdelaio izoite ko v Yrelli ali v Hanvardu. s čudovita konjska bolezen- Švedski geolog Angelin je bil trčen mož v svoji stroki, a po drugi strani mu je radi njegove nevednosti ali raztresenosti skoraj poginil konj. Ker je moral mnogo hoditi, si je bil namreč kupil konja in voziček in je bil prvi dan zelo zadovoljen s tem. Toda koj drugi dan je bilo veselje pri kraju. Konj je postal truden in slab in mu ni notel več vlečL Poklical je nekega va-fekega zdravnika, ki je otipal konja od vseh strani, zmajal z glavo in dejal: »Konju ni nič. Morda je kaj takega pojedel,« — »Pojedel?« je vzkliknil geolog. »Saj jesti sem mu popolnoma pozabil dati.« USI nas spioh poznala! Zadnje dni priobčujejo večinoma vsi jugoslovanski listi članke in notice, ki po-sočajo o nebratskem zadržanju »bratov« Čehov na mirovnih posvetovanjih. Med vodilnimi možmi češke republike se dobi ljudi, ki se izražajo o naši državi a la Roda Roda v svojih neslanih spisih v »Muškete« ali »Simplicissimus«, Javna tajnost je, da je sam predsednik g, Masaryk največji nasprotnik našega ujedinjenja. Vprašamo se, ali nas ti »bratje«, vsaj inteligenca, sploh poznajo. Prav gotovo ne, Jugoslavija jim je »ajbrže znana samo kot hvaležna kolonija *a njihov kapital in zavetišče inteligence, ki bi doma ne dobila kruha. Češki kapitalisti in podobni vedo tudi, da bi bilo veliko bolje, da bi bili vsi trije jugoslovanski rodovi deljeni... Kako malo nas je češka inteligenca poznala' še leta 1913, naj navedem par slučajev, ki bi sicer spadali v kak humorističen časopis, a so z ozirom na vedno po-vdarjanje o slovanski vzajemnosti s češke strani vendar malo žalostni. Za časa mojega bivanja sem stanoval pri nekem davčnem oficijalu, katerega soproga je biTa bivša učiteljica. Nekega dne jmi prinese pismo, katero sem že po ovitku spoznal, da je od doma. »O, to je pa iz (Ljubljane, od mojih!« — »Kaj,« me vpraša iona začudeno, »kako to, da je na pismu avstrijska znamka? ? « Jugoslovanski trgovski akademiki so tačas nosili polhovke. Čepice so jako ugajale in Slovenci, ki so takrat posečali češko slov. trgovsko akademijo, se bodo gotovo še spominjali, koliko smeha in zabave so nam iste naredile. Nek slovenski hudo-iriušneš si je dovolil šalo in potegnil sošolca Čeha rekoč, da so čepice iz kož opic, •ki prebivajo po naših šumah. Seveda se je šali verovalo. Pa saj ni bilo čuda, če se spomnin pne gospodične abiturijentke, ki se je tako navduševala za naše palmove, oranžne in cedrne gaje, Ali se sedaj še komu čudno zdi, da tudi polentarji vlečejo Čehe? . Pri nas ve vsak hribovec, da je Praga glavno mesto Češke; otroci zadnjih razredov ljudske šole ti bodo pa našteli že celo vrsto čeških mest; naj si imajo ista tudi komaj 10,000 prebivalcev. Vse kaj drugega je gori pri severnih sorodnikih, »Lublan« je večini inteligence samo imenoma znana. Govoril sem z osmošolcem, ki mi je na pojasnilo, da se Ljubljana nahaja kakih 100 km od vzhodne obali Jadranskega morja, začudeno vprašal: »Kako to, saj tam prebivajo Italijani?« Ravno nasprotno je bil pa nek uradnik prepričan, da se hodijo Ljubljančanje poleti vsako popoldne v — morje kopat. Kot pri nas, štejejo tudi Čehi tehnike med višje naobražene ljudi. Seveda če bi se pri nas našel inžener, ki bi ne vedel, da je Opava glavno mesto Šlezije ali da prebivajo pod Tatro Slovaki, bi mu rekli ignorant, naravnost nemogoč bi bil pa človek, ki bi zamenjal srbo-hrvaščino z bulgarskim jezikom. Občeval sem s češkim tehnikom, ki me je zamenjal s — Slovakom, o »Slo-vincih« je vedel samo toliko, da prebivajo v — Slavoniji!! Na mojo pikro opazko, ki je padla na račun njegove nevednosti, mi ;e flegmatično odgovoril: »Mi smo vendar večji kot vi. Res je, da si bom iskal mesta na jugu, vendar sem mnenja, da bo takrat dovolj prilike, da se seznanim z vašun narodom.« Gospoda, ali se je pri tem čuditi, da so bili v predvojnih časih Čehi, ki so bili pri nas nastavljeni v slovenskih službah samo — Čehi, oni pa, kateri so bili pri nemških podjetjih, so bili po večini najhujši nasprotniki? —r. Povsod Maka. Da je cel svet enak in da med vojsko drugje ni bilo nič boljše ali pa še slabše, kakor pri nas, o tem zvemo sedaj vsak dan več, ker imamo na razpolago tudi tuje vire. Da so morali najboljši v vojsko in da so ostali najslabši elementi doma, to je bilo pri nas ravno tako, kakor v Italiji ali na Francoskem ali drugje. In povsod so se raVno ti doma čepeči in z vojnimi dobički se lepo redeči najbolj repenčili in so druge najbolj zaničevali, reveže, ki so se na fronti morali žrtvovati zanje, Dva značilna slučaja pripoveduje Gustav Fery v listu francoske opozicije »L’Oeuvre«, V nekem oddelku podzemske železnice opazi zlikan narednik, oblečen v temnomodro fantastično uniformo, nekega revnega poi-luja (poilu izg. poali, vojaki s fronte, imenovani tako, ker so nosili vsled nezmožnosti in nepripravnosli raziranja brado). Tako brezbarvna in blatna je bila njegova uniforma, kakor bi bil ravnokar zlezel iz strelskega jarka tam kje v argonskem gozdu. Elegantni narednik, ki fronte nikdar niti od daleč videl ni, si natakne monokel in ga jezno nahruli: »No, zdi se mi, da si pozabil na vojaški pozdrav.« Oni ga trudno pogleda, kakor bi se zbudil iz bolestnega srca: »A tako, vi za fronto mislite še na take reči.« Pa se mu predstavi in mu pokaže tri že popolnoma zbledele zlate trakove na rokavu, bil je kapitan. Elegantni narednik se postavi tako prestrašen v pozituro, da mu pade monokel na tla; in ker je železnica ravno obstala, je mislil, da je najbolje, da jo odkuri. In šel je, spremljevalo ga^ je pa rogajoče smejanje drugih pesažirjev. Drugi bolj tragičen slučaj: V vincen-neskem parku ustavi parfimiran pribočnik, oblečen kakor kakšna koketa, na naj-grši način vojaka, ki je šel ob roki belolase daine in je bil pozabil salutirati. Zmeden ga vojak pozdravi in jeclja: »Opro- stite, jaz vas nisem videl.« Adjutant’ p* kriči vedno glasneje: »Ti bom že pokazal/ da me boš videf.a Radovedneži se začn<* zbirati okoli skupine, stara gospa je dos®-daj molčala, sedaj pa reče: »Ne, gospod adjutant, vi ne boste mojemu sinu nič pokazali in oprostili mu boste, da vas ni pozdravil, — kajti on je slep. Pojdi, otrok moj,..« Adjutant zbeži, sledili so mu klici/ ne preveč častni. f-}' Takih slučajev se je pripetilo v Parizu kar na tucate in razburjenje ljudstva je čisto umljivo. Taki uniformirani troti »o se vsem gabili. A tudi armada sama ni bilš nič kaj vesela, ko je opazovala, kako so deževali vojni križci na one, ki niso bili * fronti. Zakor pri nas! Vplivni skrivalci na deželi — ne vemo, kako bi prestavili nemško lep«) besedo Driickeberger — so poznali eno samo željo: dobiti lak križec» potem pa dopust za Pariz na zabavo. To se je tako razpaslo, da je priznalo ljudstvo samo one za prave dopustnike, ki so se izkazali s kakim resnim opravilom. Ko t® postala nevolja že splošna, so vendar odločili, da dobi vojni križec res le oni, ki J® bil na fronti. General Gallieni je precej ostro prijri tiste, ki so se znali skrivati in se ogniti frpnti. Na neprestano protekcijo navajen4 bogataši so mu to seveda zelo zamerili' Senator Henrik Chčron je imenoval Gallieni jev poskus trinajsto Heraklijevo delo. Rekel je, da si bo napravil Gallieni eri parlament za sovražnika, ker je odpravi* osebna, •priporočila. Kajti, pravi CheroiV delo francoskega poslanca ne obstoji v tem, da daje postave in gleda na to, da se izvedejo, temveč v tem, da dobi za svoje volilce kolikor mogoče veliko ugodnosti. In zalo ne smemo dregati v to osj® gnezdo, kakor je napravil ta grdi general-Včasih so pa tam v Parizu že kakšn® tako skovali, da spada naravnost v humorističen list. N. pr, tp-le: Vlada je naznanila vrhovnemu poveljstvu, da ima poleg vojnih križcev na razpolago tudi p®f sto viteških križcev častne legije in je zahtevala seznam onih častnikov, ki zaslužijo to visoko odlikovanje. Vrhovno P0' veljstvo pošlje seznam, a častniki so za“ sloni čakali na viteške križce. Pač pa dobili povelje, da se morajo dati nemudoma cepiti proti tifusu, akoravno je b»* večina že davno cepljena. Vsako oporekanje je bilo spričo strogega povelja zastonj in šele vprašanje angleškega generala Frencha je stvar razjasnilo. Kajti t* se je bil ravno prav začuden zahvalil častno legijo, podeljeno nekaterim njegovim častnikom, ki so bili vsi ravnokar prišli iz Anglije in še niso bili nič v front« French je torej vprašal, kaj pomenijo križci. Vršila se je preiskava in kaj je dognala? French je hotel dati cepiti te ttO-1 vodošle častnike proti tifusu po francoskih vojaških zdravnikih in je bil zato poslal francoskemu vojnemu ministrstvu tozadeven seznam. Obe listini so pa zant®-. njali in ker Angležem niso mogli več odreči častne legije, ne da bi se bili do skrar nosti osmešili, so se morali francoski Čast-niki zaenkrat potolažiti s tem, da vojni minister v najizdatnejši meri za njihovo zdravje, vsaj kar se tiče tifusa.. Narod, ki izumira. (Po Nausenu priredil Ivan Beznik.) ODKRITJE DEŽELE IN NASELNIKI. Normani s rosedniega Islanda so bili jdkrili Grenlandijo v drugi polovici desetega stoletja. Ti so bili prvi Evropejci v « deželi. Ustanovili so bili dve koloniji, ®no na zapadni, n drugo na vzhodni strani Grenlandije, Ti dve naselbini sta bili leto letom do začetka 15, stoletja v zvezi * svojo domovino, Ta zveza se je potem ** neznanih vzrokov pretrgala. Pravijo, ®a so bile ob obali nakopičene ogromne Wdene gor6, ki so zapirale pristop. Ev-fopa je sčasoma na stare naselbine skoraj Popolnoma pozabila. Sele leta 1721. je šla nova naselbina * te kraje, in sicer v zapadni del. Norveški pastor Hans Egede je bil vodja tega Podjetja. Ta je jiač še našel ostanke stare »aselbine, toda nobenega sledu od starih prebivalcev več. Našel pa je nove ljiidi, Eskime, kaferih stara poročila niso nikoli Menjala in tudi katerih drugih prebival-*CfV •??' poročilo trdi, da so bili na- napadeni od Eski-ov' “i so prišli od zapadne strani. Današnje zapadne naselbine 80 raz-* lene v dva dela, severni in južni inšpektorat, ki jima načeljuje po en kraljev k sPektor (nadzornik). Oba dela loči glo-ijord, Tu se nahaja 15 naselbin in ntrgovskih opirališč. Vsak del je p n na šest okrajev. * osebno važne so trgovske točke, -j*ej\.Se stavijo vsako leto ladje in prešlo Za ^ve 8 cv^a^Qm* ma_ slanino, sočivjem, moko, deskami, aik s*re^vom *n železjem. Prvi par- xj } Prispejo začetkom junija, zadnji od- * začetku oktobra. ^ 'Jbljudeni kraji štejejo samo nekaj *■ z malim številom prebivalcev in le-xjeVa,7..2a uradnike in skladišč. Južna an<^?a pridobiva živeža mnogo čez Potrebo: jajca, ribe, meso, slanino, t?Cj, *n zelenjavo. . udi aa g0]c ^ |u preskrblje- ni _> *a.. Prebivalec pod 30 leti zna brati ** Pisati. ' ^zbodna stran Grenlandije je bila ko a. * .na naseljena od Normanov, toda tu »m« ^ebel led mnogo večje zapreke, jo na zapadni strani, šele v začetku - sc ie posrečilo Viljemu Sco- * 8C v milem, leda pro-poletju približal do 73® severne ši-»» wt>i* okoliščinam »e te imel za- hvaliti naslednje leto Clavering, ki je prodrl 2° višje in trčil tu na Eskime. Kapitan Graach sc je bil podal leta 1829, v te kraje, da bi preiskal vzhodno obal. Ob 65Vi° je trčil na Eskime, ki jih je bilo 600 po številu. Ni pa dobil nobenih ostankov nekdanjih naselnikov in tudi naselbin ne; Tudi ni našel pri Eskimih nobenih sledov vere, jezika ali navad Evropejcev, ;«ito se je porodilo mnenje, da se je morala nahajati ta kolonija v južno-zapad-nem delu. Vendar pa je bil našel Scoresby baje že pred Graacbom razvaline na tleh naj-bujnejšega rastlinstva in na najugodnejšem delu obrežja. Poleg tega je naletel tudi na ljudi, ki so se precej močno razločevali od navadnih Eskimov in so po svoji zunanjosti spominjali na skandinavsko pleme, tedaj na Normane. Vprašanje, kaj je bilo a prvimi naselniki, je ostalo kljub vsemu le vprašanje. Mnogo raziskovalcev se je peljalo v te kraje, nekateri se niso več vrnili, a drugi le z nepovolj-nimi uspehi. Na razvaline starih naselnikov je naletel še neki misijonar leta 1880. in s tem nekako zaključil raziskavanje in izpraševanje, kje je ležala vzhodna naselbina starih Normanov. Našel jo je ob južno-vzhodni obali, ob krasnem fjordu, katerega opis zaključuje prejšnje poglavje. Bil ie to sicer samo ostanek nizkega zidu velikega poslopja, katerega ogromni kamni so pričali o prisotnosti nonnanske zidave. Poleg so bili trije, na grenlandski način zidam grobovi. Naselniki vzhodne obali so mnogo redkejši ko oni na zapadni obali, kjer prebiva nekako krog 3000 Evropejcev, po večini Skandinavcev. Spričo prirodnega uboštva dežele je to število mnogo preveliko, Eskimu so v marsičem obtežili boj za obstanek. Stari Normani so jim morali podleči, a zdaj so podlegli oni, ki so se prej sto- in stoletja bili s trdo prirodo in ostali zmagovalci. Njim, junakom, naj bodo posvečena naslednja poglavja. Aprovizacifa. a Čebula ta V, okraj. Stranke V. okraja dobe čebulo v petek, dne 28. t, m. pri MJileisnu. Delila se bode na krompirjeve nakaznice po sledečem redu: dopoldne od 8. do 9. ure štev. 1 do 230, od 9. do 10. ure štev, 231 do 600, od 10. do 11. ure štev, 461 do 690, od 2. do 3. ure štev 691 do 920, od 3. do 4. ure štev, 921 do 1150, od 4. do 5. ure štev, 1151 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 3 kg čebule, kar stane 2 K a čebula za VI. okraj. Stranke VI okraja dobe čebulo v soboto, dne 29. t. ni pri M.hleisnu. Delila se bode na krompirjeve nakaznice po sledečem redu: od 8. de 9. ure štev, 1 do 220, od 9. do 10. ure štev, 221 do 440, od 10, do 11. ure štev, 411 de 669, od 2. do 3. ure štev. 661 do 880, od 3, ' do 4. ure štev. 881 do 1100, od 4. do 5. ure štev, 1101 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 3 kg čebtde, kar stane 2 kroni. Zagrebška borza. LDU Zagreb, 26. marca, Zaključni kurzi na današnp borzi: Denar! Blago Bauka za trg„ obrt in industrijo 465 480 Banka in hranilntea *a Primorje na aušalsu, nove delnico . . 620 530 Iirvatska eskomptna banka . . — 1460 EsKomtna in men), banka, Brod nove delnice . . 385 395 Hipotekarna banka, Zagreb . . 440 450 Jadranska banka, nove j „ , stara . . — — ! Hrvataka kreditna banka .... 1030 1040 | Narodna banka, brez kupona » — 452 : Obrtna banka, zadnja emisija, najnovejM del................... 245 254 Poljedelska banka ....... 112 114 Prva lirvatsl;a hranilnice, staro — — „ „ , nove 84CO 9000 liečfca ptička baijka................ 235 240 Sladkorna tovarna, Osjek ... — 2760 Zagrebška tovarna strojev ... — —■ 4 Vi% založnice hipotekarne banko — — 4V*% založnico eskomptno banko 125 ' — paoti dobri plači in pod ugodnimi pogoji se sprejme takoj v delo. Javiti se je med ■uradniškimi urami v »Državni posredovalnici za delo« v Ljubljani, Stritarjeva ulica št. 3. 2002 miši - podgane stenice - ščurki in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim milim K 5’—, za podgane la mili K 5*—; osobito ostra pasta za podgane K 6’—j m Ičarke 5 K; posebno močna tinktura za stenice 5 K; uničevale«) no!!«v K 2'—t praiab proti mrčesom 2 in 4 Ki Mtuti proti alem pri IH«k 3 K; mazilo za alt pri Urini 2 Kr pralek m ali v obleki in perihi K 2*—i ilalrtara ta bolh« pri meh E 1'SOj ttaktva proti arini na ud|n In Mleajadi (uničevalce rastlin) K 3'—■ — Pošilja po povzetfn Za* vod aa eksport M. Junkcr, Zagreb 116, Petrinjsfea ulica 3., Prodajalno v Celju v hiši fiapodnega doma icsa je otvorila „Mit*enska Čevljarska zadruga", t č. Mozirje. Cflviji is pravega usnia v vseh vrstah od težkih delavskih da elegantnih. Trcežuo delo Oglejte si aaebnoJ Stev, 60/ —— Zlati hrošč. Angleški spisal Edgar Allan Poe. — Prevel Vladimir Logar. (Daljo.) Toda že v onih trenotkih se je zdelo, da tli v najdaljnejših in najskrivnejših kamricah mojega duha slabotno in kakor kresnica, neka slutnja, ki je njeno upravičenost lokazala včerajšna noč. Takoj sem vstal, pergament varno spravil in počakal na čas, ko bom sam. Ko si ti odšel in je Jupiter trdno zaspal, sem začel stopnjema vso stvar raziskovati. Sprva sem premišljeval, na kak način sem dobil pergament v roke. Kraj, kjer sem našel hrošča, je bil na celinskem obrežju, približno miljo daleč proti vzhodu od otoka. Ko sem ujel hrošča, me je ostro ugriznil, tako da sem ga spustil na zemljo. Jupiter se je po svoji stari skrbni navadi oziral okoli po kakem lističu, ki bi 7. njim prijel hrošča, V tem trenotku je padel njegov pogled — tudi moj — na pergament, ki sem ga takrat smatral za papir. Napol zakopan je bil v pesku in le kos je gledal iz zemlje. Tik njega sva opazila preostanke ladjinega ogrodja, ki so menda že dolgo tam ležali, ker so bili že popolnoma trhli. Dobro, Jupiter je vzdignil omenjeni pergament, vanj zavil hrošča, ki mi ga je podal. Kmalu nato sva se odpravila domov in med potjo sva srečala poročnika G. Tudi njemu sem pokazal hrošča in prosil me je, naj mu ga posodim. Ko sem mu dovolil, ga je takoj spravil v svoj žep, ne da bi vzel pergament, ki je bil vanj hrošč zavit. On je hitro odšel, boječ se, da ne bi jaz spremenil svojega dovoljenja in ga prosil, naj mi vrne hrošča, jaz pa sem pergament v naglici »pravil v žep. Sc se spominjaš, da nisem imel prav rne papirja, ko sem hotel tebi narisati hroščevo sliko. Tudi v miznici nisem našel nobenega lista. Ko sem preiskal svoje žep, da bi našel mogoče kako staro pismo, sem prijel za pergament. Jaz ti namenoma tako natančno popišem vsako podrobnost, da boš videl, kako dosledno sem prišel do toga zaklada. Brez dvoma me boš smatral za fantasta, toda jaz sem imel že dvoje točk, na katere sem se lahko opiral. Vedel sem, da imam že dvoje členov velike verige, namreč: ob obrežju so ležali ostanki ladje ali bolje ladjinega čolna in ne daleč tog njih je bil pergament — ne papir — na katerem je bila narisana mrtvaška glava. Tfi boš seveda vprašal: »Kje je tu kaka zveza?« Toda jaz ti odgovarjam: Mrtvaška glava je povsod znano znamenje morskih roparjev, ki imajo na svojih ladjah razvito eastavo z mrtvaško glavo. Rekel sem že, da je bil oni listič pergament in nikak papir. Pergament je namreč trpežen, skoro neminljiv. Brezpomembne stvari se ne pišejo nikdar na pergament, ki je za pisavo neroden in slabo uporabljiv. Ta misel mi je vzbujala slutnjo, Ida mora biti za to narisano mrtvaško gla-yo nekaj posebnega, nevsakdanjega. Tudi ipergamentova oblika ni bila brezpomembna. Čeprav je bil eden njegovih robov odtrgan, se je dalo vendar spoznati, da je bil sprva podolgovate oblike, ravnotake kot ge uporablja za kak spominski listič, ki ga človek dolgo ohrani v spominu na kaj važnega-« »Toda,« sem mu prestregel besedo,» ti si rekel, da sprva ni bilo na pergamentu mrtvaške glave. Kako si torej našel vez med onimi čolnovimi ostanki in to glavo — ki je bila narisana šele po tvoji risbi — kot si sam rekel!« »Da, ravno v tej točki leži vsa skrivnost; dasiravno mi je to mesto delalo največje težkoče, ko sem razvozljal vso uganko. Toda ker sem sklepal dosledno, sem moral priti do edino tega pravega rezultata. Sklepal pa sem tako-le: Ko sem risal hrošča, ni bilo še nikake glave na pergamentu. Ko sem risbo dokončal, sem jo dal tebi in te skrbno motril, kako si jo gledal. Ti torej nisi narisal mrtvaške glave in drugega pa ni bilo nikogar, ki bi jo narisal. Torej ni nastala od človeške roke? In vendar jo je nekdo narisal. Pri tej točki svojih razmotrivanj se mi je posrečilo spomniti se vsake najmanjše podrobnosti, ki se je takrat dogodila: vreme je bilo ledeno-mrzlo (o, kaka sreča, da je bilo tako!) in na ognjišču je plapolal ogenj. Meni je bilo od napora vroče in zato sem sedel pri mizi, Ti nasprotno pa si pomaknil svoj stol tesno k ognjišču. Ravno v trenotku, ko sem ti dal v roko svoj pergament in si ga hotel pogledati, je priletel v sobo' moj pes in ti skakal na ramena. Ti si ga božal s svojo levo roko in ga odganjal, medtem ko si pustil brez pažnje svojo desno roko, v kateri si držal pergament, k svojim kolenom prav tik ognja. Trenotek sem že mislil, da ga je objel plamen, ali ti si roko hitro vzdignil in začel ogledavati sliko, ki sem jo napravil. Če sem vzel vse okolnosti v poštev, nisem mogel niti najmanje dvomiti, da je toplota povzročila, da je postala mrtvaška glava na pergamentu vidna. Ti namreč gotovo veš, da so znani kemični preparati, ki se z njihovo pomočjo lahko napiše kaj na papir ali pergament, kar postane vidno šele tedaj, če se je dotičen papir izpostavilo na toploto. Tako n. pr. da kobalt re-gulus, ki je raztopljen v soliterni kislini, rdečo tinto. Toda ta rdeča tinta ima to svojstvo, da je na papirju vidna lc, kadar je v bližini vročina, nasprotno nevidna ob mrazu. — Zelo natančno sem torej pre-iskaval mrtvaško glavo. Njeni robi, to je one poteze, ki so bile koncem pergamenta, so bile veliko bolj vidne, kot one v sredini, To je bil dokaz, da je bil učinek toplote le delen in nepopolen. Takoj sem prižgal v peči in razžarel pergament na vseh krajih. Sprva je postala docela vidna le mrtvaška glava, toda ko sem svoj poikus nadaljeval, sem zapazil v kotu lista, ravno na nasprotni strani, kot je upodobljena mrtvaška glava, neko sliko, ki sem jo smatral 9prva za obris koze. Toda podrobneje opazovanje me je prepričalo, da je to hila kozica*,« -* Kozica, angleško = kid »Ha, ha!« sem vzkliknil, »norčevati s< res več ne smem iz teh tvojih razmotrivanj kajti poldrag milijon je vseeno nekaj pr®' resnega; toda ti vendar ne mislis, da je tJ .kozica' tretja vez v tej verigi problemom Kajti morski roparji vendar niso v zvezi • kozami, ki spadajo k gospodarstvu.« * »Toda saj sem ti že rekel, da ta slika ni predstavljala koze.« ( , »No, je pa bila kozica — saj to i0 skoro isto!« , , »Da skoro isto, pa ne čisto,« ie vrnil Legrand, »gotovo si že kaj čul 0 j pitanu Kid d. Takoj, ko sem zagleda* ono kozico (kid), sem mislil, da je to_»&■ sedna igra za kako ime, kot podpis. ,r°“ pis' pravim, kajti ležal je na nasprot1® strani mrtvaške glave, ki bi jo smatral 2* pečat, oziroma znak. Toda bolestno se bil presunjen, ko nisem našel med mrtva' ško glavo in tem znakom ničesar drugega-»Zdi se mi, da si pričakoval, da bo n* pergamentu napisano tudi kako vazo® sporočilo?« . »Da, nekaj takega. Dejstvo je, imel nepremagljivo slutnjo, da me ča»a velika sreča. Sam ne vem, kako da se® to slutil. Mogoče je bilo vse bolj želja^ ko resnična, trdna vera. Toda ali si moreš in1' sliti, da je Jupitrova naivna opazka, da 1 hrošč iz pravega zlata, napravila name silen vtis? In potem pa, saj je bila vs® vrsta teh slučajev tako zanimiva, skrJ ' nostna! Ali si pomislil, da je bilo vse 1 slučaj, da sem prišel do zaklada. Glej: d se je to zgodilo ravno onega dne, ko ie bil tak mraz, da sem moral zakuriti in.~8 bi brez ognja ali brez prihoda psa v sobo* nikdar nc opazil mrtvaške glave in ta#0 ostal brez te nedomljive sreče,« »Toda nadaljuj, saj mi ni strpeti od ra' dovednosti!« »No, dobro. Gotovo si tudi ti že cj1 najrazličnejše zgodbe in pravljice, ki 1* govore v okolici: namreč da so Kida njegovi tovariši zakopali velik zaklad ne kje na obali atlanskega oceana. Tem 8, voricam je treba pripisovati stvarno P° lago. In ker te govorice še niso ponehaj ' je to znamenje, da je zaklad še v zc.°} i Kajti če bi Kidd in njegovi tovariši zakla^ že spet izkopali, bi govorice o tem za^ kladu potem utihnile in se ne vzdržal® tako vztrajnostjo. Važno je, da te govori omenjajo le zlalosledce, ne pa najdit®! zaklada. Če bi morski ropar Kidd svoj1& nar in vse dragocenosti spet izkopal, bi vse umirilo in nikdo bi več nc govoril tem. Zdelo se mi je, da mu je slučaj °n. mogočil izkopati svoj zaklad. Mogoče) izgubil kak memorandum, kjer si je za »i{ žil mesto, kamor je zakopal zaklad- 'Vj si že kdaj slišal, da je ob atlanskem na obrežju zakopan velik zaklad?« »Nikoli nisem o tem nič čul?« . »Toda, da je imel Kidd ogromno , gastvo pa je povsod znano! Vesti, da zaklad še v zemlji, sem smatral za resnii In gotovo ne boš presenečen, če ti pov da sem takoj, ko sem začel motriti ment, zaslutil, da bom kaj več 5yc,^c! * skritem zakladu.« ____________________________ (Dall^ Izdajatelj konsorcll »Večernega Odgovorni urednik Viktor C«bo«- « Tisk* Jugoslovanska tiskarna v LjuDM