P9PMR Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja" vsak dan Lzvzemši nedelj in praznikov. ■i/ List Slovenskih delavcev v c>4meriki. M. The first Slovenic Daily" an the "United States. Issued every" day~ except Sundays and Molidavs. & T i RLEPON PISARNE: 1S79 RECTO] £mter*4 as iMoad-Olaca > tember 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ reader the Act of Oonsree of March S, 187«. TELEFON PISARNE: 1279 KEOTOl NO. 278. — ŠTEV. 278. NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 3, 1907. — V TOREK, 3. GRUDNA, 1907. VOrUE XV. — IiETNTK Zasedarfje šestdesetega zvezinega kongresa VČERAJ SE JE PRIČELO V WASHINGTONU ZASEDANJE 60. KONGRESA. Nje£ov namen v blagor našega prebivalstva in njegovo delovanje. VSE PRI STAREM. -o- Včeraj se je v Washingtonu sešel 60. kongres in dolžnost časnikarjev je, o tem dogodku poročati v posebnem članku, v kterem se mora pred ▼sem Čitateljem razložiti, kaj vse bode kongres ukrenil, da ziaše ljudstvo še bolj osreči. Ka*kor smo mi uverjeni, bode ta kongres storil mnogo več dobrega v prid prebivalstva, kakor njegovi predniki: sedanji kongres ne bode ničesar storil, kakor je pričakovati. O tarifnem vprašanju se sedaj pred pričetkorr. kampanje za predsedniške volitve ne bo.ie razpravljalo. O valuti bodo razpravljali le konservativno. kar se pravi, da >ploh ne pride na vrsto, pač so pa bode v sedanjem kongresu gojilo mnogo politike. Kongres bode potrdil tudi velike dovolitve, da tako pride saj nekaj denarja m«?d ljudi. V ostalem -o pa 60. kongres ne bode razlikoval od 30. ali kteregakoli družili svojih prednikov, kteri v?i so pozabljeni, ne in"-m >» j»ostaI zrak tak. da se ni nih<"-e upal na prosto. Brezdvomno bljuva kak vulkan na kakem otoku med Ala-kn in Sibirom. Pet tisoč dolarjev za operacijo. Meriden. Conn., 2. dee. Dr. Geo. W. Roberta \t New Yorka je računal $5000 za operacijo, ktero je izvršil na gospej Pbillipp Corbin v New Britain. Imenovana SO let stara žena je **»pro:»a predsednika Ameriean Hardware C .. kteri je najbogatejši človek v New Britain in v državi Connecticut. Zdravnik je takoj dobil zahtevano svoto, kajti pozvali so ga po noči in j" pri tem ekspresni vlak zamudil, nakar se je peljal v svojem avtomobilu 12."» milj daleč v Connecticut in od tam nazaj. Rojakom na znanje. — ♦ - Ker potuje sedaj radi bližajočih se božičnih praznikov in deloma tudi radi krize v staro domovino "toliko ljudi, kakor še nikdar popreje, so vzi v Evropo odhajajoči parni ki vedno prenapolnjeni- To je dalo parobrodnim družbam tudi povoda, da so cene nekoliko povišale, vendar pa stalne cene ie niso določene. Vsled tega nam tudi ni mogoče rojakom, kteri so ae namenili potovati domov, naznaniti nfftančnfh cen prevožnih listkov. Da obvarujemo potnike eventnolnfh ne-prilik na potovanju, oziroma zamude, jih tam potom poživljamo, da nam o svojem potovanju v staro domovino saj štirinajst dni pred prihodom v New York naznanijo in nam istodobno dopofljedto tudi aro za parobrodni list, kajti le na ta način nam Je mogoče JamUtt, da bodo pravočasno od-potovali in da bodo potovali tako. kakor iela Originalni voiajl 1Ml m dobe pri: 1M QmrUk flfc. Vev York, M. T. Washington, 2. dee. Znani pronun-ciamento ohajskega senatorja Fora-kerja, s kterim je naznanil, da name rava postati predsedniški kandidat, je izšel par dni prezgodaj. Mnogo bolje bi namreč bilo za Forakerja, ako bi to naznanilo izdal danes, ko se je pričelp zasedanje kongresa, kteri bi imel potem s tem naznanilom obilo opraviti. Vendar je pa imel Foraker svoje razloge, da je svoje naznanilo poslal preje v javnost. Vojaški odsek kongresa, kteri je dolgo časa preiskoval znano browns-vill>ko afero, je sedaj to stvar dokončal. tako, da zamore o njej poročati. Večina odseka se je izjavila v prid predsednika in proti Forakerju, kteri je hotel, da se v^a stvar povsem dru-irače zasuka. To večino tvorijo republikanci in demokrarje. koji vsi bodo glasovali proti Forakerju. < ►dsek bode kmalo po otvoritvi konirresa podal slednjemu svoje po-nn"iIo in :tko bi Foraker^še dolgo ča--a čakal s svojim naznanilom o predle ini^kej kandidaturi, bi vsakdo tr-dil. da je izdal svoje naznanilo samo radi tega, da tako prikrije svoj poraz v brownsvillskej aferi. \ ostalem hode pa Foraker skušal iz poročila oilstraniti vprašanje, je li bil predsednik opravičen, zamorske vi jake odsloviti iz nase vojske ali ne. To se mu bode pa posrečilo le tedaj, ako bode s tem predsednik Roosevelt za dovoljen, kaiti mogoče je, da bode zahteval, da se tudi o tem glasuje in na ta način odobri postopanje Roose-velta. kar bode pomenjalo za Forakerja veliko moralno zaušnico. Demokrat je bodo za tak predlog z veseljem glasovali. * * * Vsakomur je znano, da so dolarji iz zvezine blagajne vsakomur dobrodošli in da vsak rad poseže v to blagajno, je tudi samoumevno. Po tem principu se bode sedaj tudi postopalo, da se ustanovi neke vrste "corner". čegar namen je, združiti vse transportne parnike pod jeden klobuk. Za potovanje naše vojne mornarice iz Atlantika na Pacifik se bode potrebovalo mnogo premoga, kterega je treba poslati na pacific no obrežje. Samo na poti se bode potrebovalo stotisoč ton premoga in morna-ričnemu oddelku je bilo dokaj težavno dobiti za to potrebne parnike, kteri morajo voziti premog na gotova mesta, kjer se bodo oklopniee ustavile. da nakrcajo premog za nadaljno pot. — Ako se potem vojne ladije vrnejo po i-fem potu. potrebovale bodo ravno toliko premoga, kakor sedaj, ako pa bodo plule po Sueškem prekopu nazaj, bodo potrebovale za to pot 150.000 ton premoga. Finančni velikani so sedaj radi tega mnenja, da mora vlada za take zabave naše vojne mornarice tudi pošteno plačati. Vsled tega so na skrivaj sklenili, da bodo najeli vse parnike, ktere bode mogoče dobiti, tako, da bode moraa-rična uprava prisiljena najeti transportne parniie od tega sindikata, ko pride čas, da se brodovje vrne nazaj na Atlantik. Pri tem bode morala vlada naravno plačati toliko, kolikor bode sindikat zahteval. • • • Sovraštvo ealiforaijskih zastopnikov napram Japoncem in Kitajeem se od zadnjega zasedanja kongresa nadalje ni pomanjšalo ali ohladilo in protijaponaki predlog, kterega so vložili v minolem februarju, jim sedaj ne zadostaje. Sedaj dedujejo na to, da se "protijaponska agitacija ie ras-širL Zastopnik Hayes iz Califorisije namerava krnelo vložiti nov predlog, kteri izkljašaje doloSbe tako poostri Gospodarski položaj se hitro zboljšuje. .BIGELOW CARPET CO. JE PRIČELA V SVOJIH TOVARNAH ZOPET Z DELOM. e Tudi v predilnicah in tkalnicah Wove Anglije se je z delom pričelo. * ° ZNIŽANJE PLAČE. da Azijatom sploh ne bode mogoče priti v Ameriko. To bode storil na podlagi dejstva, da prihajajo Azijati semkaj z namenom, da tu zaslužijo mnogo denarja, kterega potem pošljejo domov, in sicer še v večjem obsegu, nego slavjanski ali italijanski naseljenci. Hayes je prepričan, da bode njegov predlog sprejet. Ko so mu easniški poročevalci očitali, da za -morejo radi njegovega predloga nastati neprilike z Japonsko, je dejal, da je prav vse jedno, pride li sedaj do vojne ali pa kasneje, kajti Japonska vendar ne bode predpisovala, kako politiko naj gojimo na naših tleh. Clinton, Mass., 3. d^c. V tukajšnjih tovarnah Bigelow Carpet Co.. ktere so v novembru zaprli, so zopet pričeli z delom, toda delavci bodo nekaj časa delali le po štiri dni v tednu. Boston. Mass, 3. dec. Na tisoče delavcev po vsej X- vej Angliji, kteri delajo v mnogoštevilnih tekstilni^ tovarnah. je sedaj zopet pričelo z delom. Tovarne niso bile dolgo časa zaprte. Bethlehem, Pa., 3. dec. Bethlehem ^■t eel Works »je včeraj potom lej ma UJitf _ , _ . ^ A V;..... k- affissapHss. ■ 0 katastrofi v roviu Naomi, Peno. ZASUTI PEEMOGAEJI V EOVU NAOMI PRI MONONGAEE-U, PElOf., SO SE ZA,-DUŠILI, Do polunoči je rešilno možtvo prineslo na površje 13 trupel j. ' o IMENA ŽRTEV. Pittsburg, Pa., 3. -dee. O katastrofi, ktera se je pripetila v premo-govem rovu Naomi, pri Monongaheli, se sedaj poroča,^da je 50 premogar-jev zasutih in rešilno možtvo, ktero dela noč in dan, je zgubilo vse nade, da bode nesrečnike prineslo na površje še žive. Rešilna dela le po Časi napredujejo, kajti v rovu ne mo re nihče več kot 15 minut prebiti, ker je poln strupenih plinov. Več članov rešilnega možtva je vsled teh plinov že nevarno zbolelo. Vsled te ira je tudi vsakdo prepričan, da v ro vu ni nihče več živ. Do polunoči so prinesli na površje trinajst trupelj. Med ponesrečenimi je le pet Američanov, dočim so vsi drugi- inozomei. Prizori, ktere je vi deti pri vhodu v rov, kjer čakajo rod bine nesrečniki v na trupla, so nepopisni. „ V kolikor je dosedaj znano, se med ponesrečenimi premogarji sledeči .Josip Varga. Šimon Lelih, Štefan Maho. Ivan Derže. Albert England, -John A gel. Ivan Vitovič, Ivan Bodo. Ivan Robič, Josip Kristian, Mihael Vargo. Fran Noge. I.azo Bazovič in Lazo Oraz vie. V imenovanem rovu je delalo po navadi 275 premogarjev. Vojni tajnik Taft v Petrogrado. OD TATTOVEGA OBISKA JE PRIČAKOVATI SKLENITVE TAJNE ZVEZE MED RUSIJO IN AME-R I K O. Vojni tajnik je včeraj odpotoval iz Moskve v glavno mesto. SPORAZTJM GLEDE SKRAJNEGA IZTOKA. NESREČE NA ŽELEZNICAH. >> Pri Baltimore, Md., so bile 3 osobe ubite in 12 je ranjenih. V Wa-terbury, Conn., 5 osob ubitih, 6 smrtno ranjenih. Baltimore, Md.. 2. dec. Na postaji Shenandoah Junction se je včeraj pripetila nesreča na Baltimore & Ohio železnieL Nek .potniški vlak je skočil raz tir in pri tem so bili trije potniki ubiti, d? €im je bilo 13 ranjenih. A' Waterbury, Conn., se je na Main Street, kjer se križata železniška in trolley proga, pripetila os ode-polna nesreča. Nek tovorni vlak je povozil voz ulične železnice, v kterem je bilo 25 delavcev, kteri so se peljali v bližnjo tovarno na delo. Pet osob je bilo na mestu ubitih in šest je smrtno ranjenih. Potom takojšnje *preiskave po coronerju se je dognalo, da se je nesreča pripetila vsled malomarnosti železničnega čuvaja in konci nktorja ulične železnice. Na križ-potu je napravljena varnostna stena, ktero pa niso zaprli, dasiravno je to predpisano. Linčan morilec. Nek italijanski delavec je ustrelil in umoril Julija Deny, ki je 20 let delal pri Pennsylvania železnici v Mifflintownu, Pa. Delavčevi tovariši so divjega Italijana zasledovali in ko so ga dosli, so ga jednostavno ustrelili. Italijan je bil pijan in je prišel na kolodvor v Mifflintown, nakar mu je Derr dejal, naj gre domov. To je Italijana tako vjezilo, da je na. Derra trikrat ustrelil. Nato je bežal pod železnični most, kjer je nekaj časa streljal nfe svoje zasledovalce, kteri so. naravno todi streljali in živino ubili Rojstni kraj Buffalo Bffla zgorel. Cheyenne, Wyo., 30. nov. Mesto Cody, kjer je doeoovje milijonarja in polkovnika William Codyja ali Bnfta-k» Billa, je včeraj deloma zgorelo. Pošar je divjal neprestano od mnoga jutra do pesne ooCL Bnfislo Bil je Egnibil na tisoSe dolarjev preeaošeeja. Petrograd, 3. dee. Vsa tukajšnja javnost se sedaj zanima za obisk ameriškega vojnega tajnika Tafta, kteri se mudi sedaj še v Moskvi. Časopisje objavlja dolge članke s slikami tajnika, v kterih pišejo o pripravah glede sporazuma med Ameriko in Rusijo glede Daljnega Iztoka. Vojni tajnik Taft se je po noči odpeljal iz Moskve v Petrograd. Pred odhodom mu je priredil generalni gn-bernator banket v slovo. Navzoči so bili vsi častniki njegovega štaba. Petrograd, 2. dee. V Kijevu je policija zaprla 500 dijakov in 300 dru-zih osob, kteri so imeli v tamošnjem vseučilišču svoje skrivno zborovanje. Večina dijakov je bila oborožena z revolverji. Vseučilišče so sedaj zasedli vojaki. Jaguar in lev sta skušala uiti iz zo-ologičnega vrta. Lopez, najdivjejši jaguar v zoolo-gičnem vrtu v Bronx parku v New Yorku, je včeraj, ko je bilo polno ljudi v parku, skušal uteči iz svoje velike gajbe. Skočil je 12 čevljev visoko v zrak, kjer se je zadel v žično mrežo in padel na tla. Pri tem si je zlomil ledja na le vej strani in pričel nepopisno rjoveti, tako, da so postale tudi ostale zveri nemirne. Sluge so takoj pričeli deliti med zveri me so. toda tudi to jih ni pomirilo. Največji lev, Donegal, je potem na isti način skušal ubežati in je z vso silo skočil proti železnej ograji, tako, da je na mestu poginil. I^eva bodo sedaj izročili muzeju, doeim so jaguarja odpeljali v bolnico za živali. Roparski napad v Burlrngtonu, N. J. Ravno na onem prostoru, kjer so najbrže Italijani pred dvema jedili napadli in umorili Edward a S. Jeffei-sona, so nepoznani inozemei napadli Ernest Zvahelena, kterega so nevarno ranili in izropali. Predno jim je ušel, so n»™ .bleko popolnoma raztrgali. N..J aa so izvršili na isti način, kakor prvoimenovani, kajti tudi svojej sedanjej žrtvi so hoteli pred vsem pokvariti oči, da bi jih ne poznal. Policija sedaj preiskuje tamošnje gozde, blizo kterih je naseljenih več Italijanov. Kaktus brez trnjev. Washington, 1. dec. Luther Bur-bank je poslal iz Califomiije tukajšnjemu macijonalnernu muzeju neke vrste kaktus, kterega je on pridelal, čegar "listi" so brez najmanjšega trnja. Rastlina, ki uspeva v suhe j kakor trudi v vlažne j klimi, ima tri čevlje dolge, čevelj Široke in tiri palce debele liste ter je izvrstna hrana za osle in koze. Denarje v staro domovino sa $ 16.80........................M krom, ■a $ M.4I....... . IN kron, sa f 4#.e0 ........................S* krem, sa $ 1U.7S ........................CM krea, aa ^ SeCJKC ............ 1000 kzecK, SvAsv sH pft SVev. Yesk Bask AkalMrii flftAa. Iz Avstro-Ogrske. Proti zvezi z Nemčijo. POLJAKI SO SPREJELI RESOLUCIJO PROTI ZVEZI Z NEMČIJO. Poljske zahteve glede nadaljne avstr. politike; proti nemškemu barbarstvu; cesarjeva šest-desetletnica. RESNICA O DUNAJSKEM ŽUPANU LUEGGERJU. o Dunaj, 3. dec. Vsa avstrijska Poljska je na nogah, da tako kar najočitneje protestira proti barbarskej pru-skej vladi,, ktera želi, da se sprejme zakon, s kterim bode za mogla razpo-sestvoi-ati Poljake, živeče v šestih poljskih deželah, ktere tvorijo večji del Prusije. Položaj postaja vedno bolj resen, vendar ga pa vsa civilizo-vana Evropa in celo Nemci sami odobrava. Skratka, položaj je tak, da se bode razmerje Avstrije napram Nemčiji v kratkeaa spremenilo in da zamore končno sedanja nemška vazal-ka in zaveznica postati njena sovražnica. V Lvovu so Poljaki priredili proti tamošnjem u nemškemu konzulatu velike demonstracije. Lepo demonstracijo so priredili dijaki pred poljskim vseučiliščem in tu je govoril nek dijak sijajen govor, v kterem je proglasil vsakogar za izdajalca domovino, kteri da svojo streho na razpolago nemškemu konzulu. Na to so dijaki napadli s kamenjem hotel "Georges", v kterem stanuje nemški konzul. Hotel so toliko časa oblegali, dokler ni lastnik' batela naznanil. da bode nemškega konzula takoj prepodil izpod syoje strehe. Konzul je taEoj na to odšel. Glasom današnjih poročil iz Lvo-va, so bile tamošnje demonstracije skrajno impozantne in resne za vso Avstrijo. Vse poljske stranke brez razlike so se istodobno zbrale in so odposlale svoje zastopnike v mestno hišo. Vse resolucije, ktere so stranke sPrejelej zahtevajo, da se poljske poslance pozove, da v državnem zboru nemudoma zahtevajo, da Avstrija spremeni svoje dosedanje razmerje napram Nemčiji. Avstrijska politika mora biti najhujša nasprotnica pruske politike napram Poljakom, ker inače imajo poslanci pričakovati vse politične posledico. V resolucijah se tudi poljski narod zahvaljuje vsem slavjanskim narodnostim, ktere jih sedaj podpirajo. Jednake resolucije so bile sprejete tudi v mestih Stanislav, Kolomyja, Stryj, Przemysl in drugod. Takoj po sprtemu teh resolucij je narod odšel pred imenovani hotel. Dunaj, 2. dec. Danes se je tu pri čelo proslavljanje šestd-ssetletnice vladanja cesarja Fran Josipa, kajti z današnjim dnem je nastopil Fran Josip šestdeseto leto svojega vladanja. Ta jubilej bodo proslavili -kolikor mogoče jednostavno, da se tako cesar obvaruje napora. Mesto da bi mu zastopniki drugih držav osobno čestitali, so se jednostavno podpisali v gratulacijsko knjigo. V sponki n na to slavnost bode Avstrija izdala poseo-ne jubilejske poštne znamke, inače pa slavnosti ne bode opaziti. * * • Včerajšnje poročilo o dr. Luegger-ju, županu dunajskega mesta, je posneto iz židovskega kabelna. Dr. Luegger je za Dunaj toliko storil, kakor dosedaj noben župan. Cestne železnice so v mestni oskrbi, enako krožna železnica (Giirtelbahn), iztrgal je zidom iz krempljev plinove tovarne in ustanovil mestne elektrarne, ktere nosijo mestu velik dobiček, a mesto je krasno razsvetljeno. Dalje je sezidal velikansko blaznioo, bolnice in sedaj bodo gradili velikanski vodovod iz hribov. Mož je neprecenljivo delaven in zato trn Židom. 2idje pa kontrolirajo tako skoraf vse večje časnike in med svet poŠiljsjo lažL Da je Luegger strog katoličan,' moramo tudi pripomniti. A3m bi le New Teak ked*j dobil kaeega Lneg-gerja, potem bi ne bilo toliko "graf-ta*»; vsUko davkov, a vsi zginejo v pohtikaraice Sape. PSealee včerajšnjo- Razne novosti iz inozemstva CAR NXELOlxAJ" POTXJJE V ITALIJO, DA VENE OBISK ITALIJANSKEMU KRALJU. Italija izdatno občuti krizo v Ameriki, kajti mnogo ljudi ostane doma. 21 OSOB V SMRT OBSOJENIH. Rim, 3. dec. Italija je sklenila z Rusijo trgovinsko pogodbo in v kratkem obišče rusk i vojno brodovje italijanske luke. Sedaj se poroča tudi, da bode rtnski car v kratkem obiskal italijanskega kralja, da tako vrne obisk italijanskemu kralju, kteri* je bil v Petrogradu. Rim, 3. dec. Radi krize, ktera je nastala v Ameriki, Ixule leTus najmanj 100,000 Italijanov, kt-ri so nameravali potovati v Ameriko, ostalo doma, dočim se jih 200.000 več vrne. nego se jih je vrnil draga leta v zimskem času. Na -ra način je 300.000 ljudi prisiljenih iskati delo v Italiji, tako da bode ameriško krizo občutiti tudi v Italiji. Vladivostok. Sibir. 3. dec. Vojno sodišče je olisodilo lil upornih mornarjev. kteri so n-davno streljali na mesto, v -mri : 34 m. rnarjev je poslalo di^<"-e v katarge ali rove in 140 jili mora v ječo. ■p^gi j Žrtve prvega ledu. • Mas n Citv, Iowa. 26. nov. Pri drsanju na prvem ledu so včeraj tukaj utonili Ella Swift in Mary Met-tler, stari po 14 let, ter lSletni Prank Hartfield. Deklici sra se na Little Creeku udrli. nakar jima je Hart-field prišel na pomoč in pri tem sam utonil. Trupli obeh deklic so našli, dočim je Hartfielda voda odnesla. Kuga v S an Franci sen. San Francisco, Cal., 26. nov. — Z ozirom na kugo, ktera se je že pred meseci udomačila v tukajšnjem mestu, se je položaj izdatno poboljšal, vsaj tako zatrjuje zdravstveni urad. Do minole sobote se je tu pripetilo 101 slučaj te bolezni in od teh se jih je 61 zaključilo s smrtjo. V opazovalnici je še 30 sumljivo bolnih osob. KRISTAN JE PARNTKOV. Dospeli so: La G ase ogne 2. dec. iz Havre s 710 potniki. Dospeti imsjo: Campania iz Genove. Patagonia ^iz Hamburga. Vaderland iz Antwerpena. Kronprinzessin Cetilie iz Bremena. Furnessia iz Glasgowa. Fried rich der G ros se iz Bremena. Teutonic iz Liverpool a. Slavonia iz Reke. Graf Waldersee iz Hamburga. Koeln iz Bremena. Laura iz Trsta. Lusitania iz Liverpoola. Celtic iz Liverpoola. Amerika iz Hamburga. Philadelphia iz Southamptona. La Touraine iz Havre. Ida iz Trsta. Koreja iz Lib a ve. Cretic iz Genove. Ryndam iz Rotterdama. Ast' Glas Naroda •aj^SSflS Zasedanje kongresa. .Napočil je veliki dan, ko se zopet prično redne seje nagega kongresa, kteri se bode moral pred vsem ba viti z zadnjo krizo, ktera še ni kun «5ana. Vse, kar se bode zgodilo v tem p. tried u, bode brezdvomno storjeno v prid vsega našega prebivaltsva. Pri tem pa tudi ne smemo pozabiti, da se bliiajo predsedniške volitve in da kongres v takih letih še nikoli ni dokončal niti svojih najvažnejših nalog. S takimi nalogami se je vedno bavil le toliko časa, dokler jih je rabil kot agitacijsko sredstvo v prid izida novih volitev. Ako bode mogoče krizo končati z onimi sredstvi, ktere je dala vlada na razpolago, potem nam ni treba biti proro.Ško nadarjenim, ako trdimo, da bode kongres ravnal tudi letos tako, kakor vedno, kadar se bližajo predsedniške volitve. Politiki obeh strank zastopaj > pred vsem kapitalistične koristi in kot taki zastopniki so pred vsem prakiieni ljudje. Pri Lem je vse odvisno od tega, kolik bode sporazum med njimi in v koliko zaupajo jeden v druzega, oziroma v koliko zaupajo velike kapitalistične k? ri^ti našim politikom. Ako to zaupanje ni pojiolno, potem j? kapitalistom prav lab ko. da baš pred volitvami upriztrrijo novo krizo in tako prekrižajo račune in kalkulacije \v>em politik<>m in vsaj deloma že -dovršene j agitaciji za prihodnje predsedniške volitve. Ak • jim Rooseveltova pomoč bankam. ktere so dobil * denar, na ktere-gra jim vlada iudirektno plačuje obresti, bolj u traja. nesro demokratični predlog, vsle-d ktereira naj vlada jamči za v-c bančne vloge, potem bodo s svojo politiko čakali in svoje načrte zavlačevali. V tem slučaju bo-demo potrm drug ► leto povodom kam-panje slikali, da se imamo prod vsem repu-blikaneem zahvaliti, da sedanja kriza ni poslala še večja, nego je bila. To bode kolikortoli resnično in radi tega bi bila nesmisel pričeto bam\no reformacijo motiti s tem, da so- deluje na izvolitev demokratičnega predsedniškega kandidata. V < stalem se pa pri ntu« dela vedno le p ' jed nem in istem recepta, tako da je tozadevno pro roko v an j e zelo lahko. Trojčki. V Bar ko vi j ah žena delavca Pavla Cubana je porodila trojčke. Vsi trije novorojenčki so ostali pri življenju. Ker jp rodbina zelo revna, se nahaja sedaj v veliki bedi. Koliko nosijo infanteristi? Teže rprave in orožja, ki jo ima •nositi infantrrist v različnih vojskah, pokazujejo jrlasom nekega vojaškega lista nastopno podobo: V Nemčiji nosi infanterist 27 kilogramov 596 gramov, na Francoskem 26 kg 125 gr, alpinski lovci na Franco R k em 32 kjr 96 rt, v Italiji 29 kg 136 gT, alpuf&ki lovqi 28 kg 645 gr, na Japonskem (p> leti) 28 kg 365 gr, v Avstro-Ogrski 26 kg 615 gr, v Rusiji 29 ke 206 gr, v Švici (po starem predpisu) 30 kg 185 gr, v Švici (poskus 1. 1907) 25 kg 890 gr. Francoski infanterist ima torej najmanje, francoski alpinski lovec naj T«?jo breme. Po v prwčno breme za vseli sedem navedenih držav iznaia 28,386 kilogramov. ROJAKI. WABOOAJTX MM WA "OLAS^TAJ^PA", IfAJVBOJI 0 sr> mSl ' • Forakerjeva kandidatura Ohajski senator Foraker pričel ^je z bojem za predsedniško nominacijo in je, kakor smo v minolem tednu javili, naznanil, da želi postati predsedniški kandidat. Njegosevelt-Taftova stranka na krmilu, potem je Forakerju tudi senatorstvo fnlzvonila. Njog v sedanji termin poteče v letu 1909 in jegovo zopetno izvolitev bi njegov nasprotnik kot sedanji zmagovalec lahko preprečil. Njegova izjava, da oe bode več kandidiral za senatorstvo, pač pa za predsedništvo, mu na ta način zagotovi lepo in Častno odhodnico. Ako lw>de torej nominiran senatorskim kandidatom, zamore to mesto še vedno prevzeti, ako pa ne dobi nominacije. zamore p tem jednostavno izjaviti, da sploh ni hotel postati senator in se lahko sklicuje na svojo sedanjo izjavo, vsled ktere rad odstopi od senatorstva. Pri sedanjej krizi pa vendarle nekaj opažamo: od krize nadalje se število onih. koji bi radi kandidirali za predsedniški mesto, hitro množi, kajti vsi mislijo, da je kriza Roosevelto-vej kandidaturi rzdatno škodovala. Grof Lev Nikolajevič Tolstoj. K njegovemu pisateljskemu jubileju. Letos dne 19. septembra je bilo 55 Vt. odkar je izšla prva povest grofa Leva Nikola je viča Tolstega. Ob tej priliki je pisal ruski list "Novoje V rem j a *': "Gn f Lev Tolstoj je prepričan nasprotnik jubilejetv in ne smatra številke 55 nikakor za primerno. da bi označala kakšno sla vije. .. Te vrstice dobro poučenega lista, ki šteje med svojimi stalnimi sotrud-uiki sina velikega pisatelja, so izzvale enoglasen prostest večine pe-(rogradskih listov, ki so naglašali. da Tolstoj ni več sam svoj. ampak ila je lasi celega kulturnega sveta, ki bi rad porabil slehern > priliko, da izkaže očaku ruske književnosti svo-ie občudovanje in svojo ljubezen. Ra-'iin tega se je treba vendar spomniti, čakaj se pravega 501etnega jubileja '.onijalnega pisatelja ni obhajalo. Vzrok je bil ta, da je bil leto preje na. sklep svetega sinoda Tolstoj iz-»bčen iz ruske oficijalne cerkve. Takrat so pretile trde administrativne kazni vsakemu Rusu, ki ibi javno kak > manifestiral pesnikov jubilej. Tako se je zgodilo takrat, da je slavil ves kulturni svet ruskega ženija, -a*mo ruska družba in rusko časopisje se ni smelo udeležiti tega slav-Ija. — To je torej poglavitni vzrok, zakaj sta zdaj, pe! let pozneje, ruska in teli iren ca in rusko časopisje porabila lano priliko, ^a sta se poklonila v če-ščeoju velikemu samotarju na Jasni ljani. Vsi petrogradski listi, izvzemši '' Novoje Vremja'' in vsi drugi veliki časopisi so prinesli vrste člankov, {•»osvečenih grofu Tolstemu, njegovemu življenju in delovailju. Petro-gradska gledališča pa so praznovala dan pesnikovega jubileja z uprizorjen jem njegovih najboljših deL Na carskem odru so igrali njegovo veseloigro '' Sadovi omike", v ltMalem gledališču pa njegovo dramo "Moč teme". Ko je po dolgi prep vedi ruska cenzuri* pripustila imenovano že-nijalno Tolstega delo, je o tvorilo "Malo gledališče" pred enajstimi leti z njim svojo prvo sezono. Glavne uloge so bile tudi zdaj v rokah tistih igralcev, ki so bili pred enajstimi leti pripomogli drami do njenih tri-irmfov na petrogradskem odru. O IV Istem je Slovencem že toliko znanega, da je odveč podajati na tem mestu in ob tej priliki njegov životo-pis. Zadostovalo bode torej, ako beležimo samo par momenrtov iz življenja velikega pesnika in misleca iz Jasne Poljane. Posestvo Jasnaja Poljana, last grofa Tolstega, je desetletja sem njegovo stalno bivališče, kamor v pravem pomenu besede romajo zastopniki vseh narodov in visel slojev. Na poti v Tu-lo (Jasnaja Poljana je od gnbernij-skega mesta Tule oddaljena 15 vernrt}, pa je srečati vsaki dan Tolstega, ko jaha na poŠto ali hodi peš k svojemu prijateijn, blizo Tale jočemu Čertkovo. Baski imm^ma »so novo, doslej se ne objsvljeoo njegovo sliko. V svoji- kmečki noši s veliko kučmo iz ovčje kožuhov^ae na glavi, s kmečko malho na hrbtu, stopa .po cesti jflsnopfoljanski in kmetje ga spoštljivo pozdravljajo, vaška deea ga vriskajo obkroža in prijatelji, učenjaki. časnikarji, pisatelji hite k njemu, ga ustarvljajo in ogovarjajo. O doživljajih, ki jih je imel Tolatoj v svojem dolgem življenju zbog svoje krnske obleke, krožijo številne anek-dbte. Tako je prinesel nekoč v Moskvi v neko uredništvo rokopis svoje nove povesti. Bilo je že zvečer in dobil je tam samo sorodnika založnikovega, ki je opravljal svoje pisarniške posle. "Kaj iščeš tukaj * je vprašal mladi miuž osorno vstopivšega starčka v kmečki obleki. e, da sem jih videl, žive sem jih zgrabil s tema svojima rokama in jih vlekel v getništvo. Zakaj so mi sicer dali red t Ali misliš, da zastonj t" "Kako naj vem to?" "No, če nič ne veš, potem molči in ne govori. Oh, so to ljudje! Sede in sede v tej zadebli luknji in brbljajo." "Torej pripoveduj no rajši, mesto da nas grizeš", se je branil oni; "saj sikaš kakor prazen samovar." "Kaj. je tukaj pripovedovati! Pri Lavojanu je bilo." "Kajf" "No to, za kar sem dobil red." "No, povej vendar že..." "Počakaj, da si preje prižgein." In vojak je segel v svoj globoki žep, izvlekel pipo, je nabasal a svojim jedkim tobakom in pričel: "Da, pri Lsvojazm je bilo. Jai sem bil pri dragoncih; služil pn po<3 generalom Mliflwikown.... da. So dili ano na i d ognnuiranja; hodili smo po tfc*j* po mt moL Tako j< bilo tudi to pot. 62i ano v-treh: ju 1 Biriiozčnk, moj rojak « nol—»H b«ij* in Twjfl. ta * M im fliH rije, od st&rovaKVttb. Hodili smo bolj ponoči; tako tudi takrat. Ob osmih smo odhajali, v deveti uri___ Noč je bila jasna; mesec je sijal; vse se je videlo kakor podnevi. Treba je ibilo hoditi z veliko previdnostjo. Naše -ngleduške patrulje hodijo in njih patrulje hodijo, in predno si misliš, streljajo eni ali drugi." "Kaj, lastni streljajo tudi?" "No, lastni, to je prva. Vidijo: nekje gomazi nekaj, in takoj streljajo. Šli smo in se ogledali, šli in se zopet ogledali. Izprva smo hodili skupaj, potem smo se ločili. D ime nil i smo se bili, da se za vrnitev dobimo pri dvefti smrekah. Ti dve velikanski smreki sta bili blizo naše postojanke. Smreke tam so vse drugačne; Široke, kakor ibi se razlivale. Sidorčuik je šel na desno, Kosi« na levo, jaz pa sem šel naravnost. i Naenkrat sem se ustavil in poslušal. Slišal sem glasove. Noč je bila tiha in ta tišina je bila tako zvoniena kakor zvon. Zdelo se je, da je treba samo udarca na njo, pa bo donelo vse naokolo. Ulegel sem se na trebuh in lezel naprej. Pred menoj je bil majhen grič, z mahom porastel; jaz gor in gor... upal sem komaj dihati in sem zlezel prav počasi do roba in pogledal dol. Sveže izkopana šanca se je temnila, nekoliko naprej je gorel o-genj. Bil sem prejj prodrl do sovražnikove postojanke. A čas je bil že blizo proti jutru; nebo je postajalo belo in zvezdice čisto majčkene kakor svetle makove glavice; komaj jih je bilo zapaziti. Ležal sem in gledal. Nekje je zarez-getal konj tako glasno, da sem se stresel. Svetloba pa kakor bi bila tekla s kom za stavo... Drevesa so se prikazovala, vsi kamni so bili vidni kakor na dlani. In tam v šancah so pričeli vstajati. Začel sem prevdarjati. Le kako seim prišel skozi vse njih skrite straže ? Naravnost lahko rečem: Bog me je -bil spravil skozi. Da, skozi tre je spravil pač, a kako pridem nazaj f Sklenil sem, da se do noči ne ganem. Tiho, čisto tiho sem zlezel nazaj, šel globočje v kamenje in se ulegel. Bil je mahovit, mehek prostorček. Da, sklenil sem bil, da počakam noči, a čas se je vlekel; bilo je ravno tako, kakor da so slišati vse signale in glasove... Kakih tristo korakov je bilo do šanc, ne več. Enkrat — najbrže so bile predstraže — je šlo trideset do štirideset ljudi čisto blizo mimo mene. Tja pogledati sem se bal, a na korakih je bilo slišati. * A postal sem Čisto slab. Ali me je bila izmozs^ala vročina ali je prišlo do tega, ker nisem nič pil: vse kosti sem imel kakor polomljene. Zopet sem lezel, a roke in noge so me bolele. Tako sem bil prišel kakih dvesto vatlov daleč, telo čisto pritisnjeno na zemljo, samo glavo pokoncu. Tedaj sem videl: dva Japonea sta šla, jeden večje postave, drugi manjši; šla sta in sta nekaj odvijala. Uganil sem, da je to telefon; gresta torej v skrivališče! Kakih trideset vatlov pred menoj sta se ustavila in pazila. Prekrižal sem se, srce mi je bilo, a tu se ni dalo nič naprp^iti: moja prva skrb mora biti, da jima prerežefn telefonsko žico in potem moram opraviti kako z njima; ^v seje dno je, kje trčim vendarle na kako japonsko stražo... S sabljo v roki sem lezel naprej. Pol ure sem potreboval do teh trideset vatlov. In videl sem: sedela sta oba s hrbtom proti meni in gledala naprej. Ostalo mi ni več nego šest do sedem korakov. Počasi sem se vzdignil in potem hajd nad mga! Enega sem posekal s sabljo; utegnil ni niti ozreti se. I>mgi je bil skočil pokoneu, je bil, kakor hi* trenil, nasadil bajonet na puško in je S težavo sem se ognil v stran in zgrabil z obema rokama puško — sabljo sem bil postil pasti___Vlekel sem —. on je vlekel in kričal nekaj v telefon, jaz pa sem si mislil: ti le upi j, tvoj telefon je že oskrbljeni Slednjič sem ga spravil na tla, valjala sva se nekaj časa,, dobil sem ga pod-se, *mi z obema rokama trdno stisnil grlo, teko da je komaj Se dihal, ter rekel sem mu : pojdivs! Vfcel sem sabljo zopet -r desno roko in s Isto s«* fea *ričal. fclasva. so se zopet komaj vlekle noge; tudi on je težko sopei. Hodila sva dolgo; nazadnje 'nisem mogel več; posadil sem ga na tla in sem privezal njegovo nogo z jermenom k moji, da hi mi ne ušel. *'Odpočila "si bova", sem rekel, "ali razumeš?" in si mislil pri sebi, ta te itak ne razume. A naenkrat je dejal s takim ruskim jezikom, kakor govorimo zdaj-le: "Ali hoče v a kaj prigrizniti?" Kar otrpnil sem in slednjič sem rekel: 4' Ne, ne maram.'' A vzel je svojo steklenico s pasa ter dejal: "Imam žganje*in je napravil požirek. No meni so se cedile sline in tvegal sem tudi požirček... Potem je imel mesne konserve; jedel je le malo; a moji zobje so delali pošteno--- Ko sva se bila tako pokrepčala, sva šla naprej in dospela k našim. ■Straže so poklicale. Jaz seveda nisem vedel parole današnjega dne in sem zaklical pr» seče: <4Za božjo voljo, ne streljajte, bratje ! Jaz sem dragonec ! * * Pustili so naj vi bližje in vprašali: kdo pa je drugi? "Japonca sem pripeljal", sem dejal. iSkoro niso hoteli verjeti in poveli so me k častniku in ta me je peljal h generalu. — Bili so dobri časi — a zdaj.... "Vojak je trenutek pomolčal in potem je nadaljeval: "Kam naj grem jaz, pohabljenec ? Šel sem zadnjič k nekemu generalu, ta je 'bil tudi v Mandžuriji. — Kaj morem jaz, je dejal, storiti za-te? Saj sem brez službe... Tri rublje mi je dal." Slovensko katoliško V podp. društvo svete Barbare zaZjedlnj^ne državo Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. Inkorportranodnedl. ]onuun]u IQOl v državi PennaylvanlJI. V STARO DOMOVINO SO SE PO-TIAT.T- Jernej Pezdir iz Waukegana, HL, na Vič Anton Kos iz Hostetterja, Pa-, v JTtfbiž; Anton Reipovš. Anton Slapšek, Ivan Zupet^ Ivan Savšek, Pran Pavlin, vsi iz H<'6tetter, Pa., v Dortmund. Nemčija; .Martin Kram-poč in Ivan Krampoe iz Primero, Colo.. v.Gradec; Fran Lavrič iz Straight, Pa., v L.azec; Ljudevit Lavrič in Ivan Lavrič iz Straight. Pa., na Hrib; Josip Vesel iz Straight, Pa., v Travnik; Ivan Dolenc iz Straight, Pa., v Cermenice; Fran Kovač iz Straight, Pa., v Podpresko; Fr. Bencina iz Straisrbt, Pa., v Ret je; Josip Benčiua iz Straight, Pa.., v Segovo vas; Andrej Jalovec iz Clevelanda, Ob^>, v Brežice; družina Zore iz Sheboygan, "Wis., v Mokrorvi Fr. Flus in Josip Slak iz Sheiboygan, "Wis., v Mokronog; Ivan Zagožen iz Durango, Colo., v Brasnovče; Ivan Miklie iz Emporium, Pa., na Travo; Anton Bolha in Mat. Ziupee iz Emporium, Pa., v Iško vas; Tsarol Lesjak iz Em-pi irium, Pa., v Zatično; Fran Oejan iz Emporium, Pa., v Ljubljano; Gio-vani Vanoni in Giovam Morelli iz Coster, Idaho, v Milauo; Anton Mišic iz Bellings, Mont., v Martinjak; Anton Tele iz Bellings, Mont., v Zero vnico; Anton Mulec iz Bellings, Mont., v Podgoro; Ivan Klaj, J< sip Ivlaj. Anton Božičj Jurij Kranjac, Ivan Gabrian in Martin Grubišie iz Grand Fork, B. C., Canada, v Reko; Ivan Mihelič iz Butte, Mont., v Čer-jiomelj; Fran Koščevič, Nik. Čubra, Fran Fischer, Vinko Jelenčič in Andrej Vitela i zlhiluth, Minn., v Zagreb ; Lovrenc Pirnat iz Duluth, Minn., v Kamnik; Fran Debevc, Jos. Zore in Fran Savin Se k iz Sheboygan, Wis., v Trebelno; družina Troha iz St. Mary's, Pa., na Rakek; Ilija Pri-ee, Nik. Price, Vujo Veržič in Geno Basta iz Hibbing, Minm., v Reko ; Josip Košerok iz Leadville, Colo., v Presko; Fran Smolič in Ivan Smoiič iz Aldridge, Mont., v Novo mesto; Gasper Stanič in Miko Slovanič iz Great Falls, Mont., v Brebir; Fran eČsen iz Ely, Minn-, v Cerklje; Ivan Brezo v ar iz Milwaukee, Wis., v Novo mesto; Josip Erce iz Gowanda, N. Y, v Vodice; Nikolaj Arko, Jos. Pruden, Primož Medic, Anton Šinkovec, Tomaž Hoenigman, Josip Kre-belj, Ivan Koslevčar, Fran Cvelar, Anton Miklavcič, Tom. Lumpert, Josip Keme, Anton Janež in Jos. Mlakar iz Clevelanda, Ohio, v Ljubljano. Vsi ti potniki so kupili vožnje listke pri tvrdki Frank Sakser Comp. v New Yorku, 109 Greenwich St. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom. Slovencem v Claridge, Pa., naznanjamo, da je za tamošnji okraj naš zastopnik Mr. JOHN BATZCH, F. O. Box 487, Claxidfet Pa., »ter ga rojakom toplo priporočamo. Frank Sakser Company. Razglednice! ZA BOŽIČ in NOVO LETO. 10 komadov 30«, posamezen krwnad 5c. Velika razglednica SINGER BUILDING, največje poslopje na svetu, 8e komad. HUMORISTTČTNE in rasne druse vrwto, 12 komadov 30c. Pri aah&M J» denar prilošitl! FRANK SAKSER OO., 10» QnamiA St., N«fw Tozk, K T. in NOVO LETO pošiljajo Slovenci kaj radi ZA BOŽ1C darila, svojcem v staro domovino in iz Zje-dinjenih držav zgolj gotov denar-; to pa naj= bolje, najceneje in najhitreje preskrbi FRANK SAKSER CO., 109 GREENWICH ST., _ NEW YORK, N. Y. 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, OHIO. Zdravju najprimerneje pijača je LEISY FMVO m __m • ktero je varjeno iz najboljšega .mportiranega ČcSkt j a hn eia. ! ; di K}? naj n'kdo ne zamudi poskusiti ga v svojo la^uic kerjst, kakor tucii v korist svoje družine, svojih prijateljev 'n drugih. Leisy pivo je najbolj priljubljeno ter sc dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Tra* oikar-ju 6102 Si. Llair A^c. N-f-kteri Vam dragevolje vse pojasni, THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O, CP3 Velika zaloga vinn In žunnjo. c O-srLll Prod a j brio vino po.____-TV. pal on ,, era o v: no po .... f. >c DrožniTc 4 jrallo ie za........811 '>0 Brinjevec steklenička._____ ali 4 gall, (sodček) za...... ,$LG.U0 Za obilno naročilo se priporoča M, GRILL, 5308 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio. "is Gompapie Generale Tiansatiantipe. (Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, SVIGE, INOMOSTA IN LJUBUANL Poštni parniki so z1 "La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moči. "La S^voie*' „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 „ _ "La Lorraine" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 "LaTouraine" , „ „ .................10,000 „ 12,000 "La Bretagne**................................ 8,000 „ 9,000 „ "La Gasgogne"................................ 8,000 ,, 9,000 „ Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Paraiki adplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nrl dopolndne iz pristanišča št. 42 North Birer, ob Morton St., N. T. 9IaA PBOVENGE 5. dee. 1M1 La Gawogu 9. ju. lMfl, •LA TOUBAXHIB 12. dea. 1M7 *LA LORRAXNB 18. jam. IMS. •LA LOBfiJUMiE IS. dee. 1MH Lm. Bret&gn« 23. jmm. 1M8, La ftfta^M 28. dM. 1M7 *LA TOUR A mE SO. jma. 1ML •LA. PBOVHWCJE 2. jan. 1908 *LA SAVOLE 6. febr. 1909. POSEBNA PLOTITBA: La GtMogiM 7. dee. ob 3. ari popoL Fr— aH in ITT, naei Paznika s zvezdo zaznam orani imajo po dra rijaka. iVl4- w# Kozminski, generalni agent za zapad. ' Dee-born St., Chicago, Iltr s ' - > - t "GLAS NARODA" (Stotealc Doily.) Owned and published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation >. FRANK SAKSER, president-VICTOR VALJAVEC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of business of the corporation and addresses of above officers: 109 Greenwich street, Borough of Manhattan, New York Qity, N Y._ Zfc leto velja list za Ameriko . . . 5>3.oO tt pol leta.........1-5« ,, leto za mesto New York • . . 4.00 pol leta za mesto New York . 2.00 .. Evropo za vse leto . . • * 4.50 V, ,, „ polleta.....2.50 ,, „ četrt leta .... l.<5 V Evropo poSiljamo skupno tri številke. "GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. ««OL,AS NARODA" ("Voice of the People" ) Issued .every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. "Advertisement .on agreement. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne Mlisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče »oznani, da hitreje najdemo naslovnika, dopisom in pošiljat vam naredite naslov: ««Qlas Naroda" 109 Greenwich Street. New York City. Telefon 1279 Rector. ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Bo* 374, Forest Orty, F«. Podpredsednik: MARTEN OBERŽAN, Box 51, West Mineml, Wmm I. tajnik: IVAN TE3LBAN, Box 007, Forest City, P*. H. tajnik: ANTON" QŠTTR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Okie Blagajnik: MARTTN MUHIČ, P. O. Box 537, For«rt CSty, P^ NADZORNIKI: MAHTIN GERCMA2*, predsednik nadzornega odbora, Fore«t Citira Em KAKOL ZA Ti AR, I. nadaornik, P. O. Bckt 647, Forest tttj. Fa. FRAN KINAFEtUJC, IL nadxornik, 90» Braddoek Avenue. dock, Pa. ■ FRAN SUNK, m. nadxornik, 50 Mill St., Lmzerne, Pa. POROTNI m PRIZTVNI ODBOR: PAVEL OBREJGAR, predeednik porotnega odbora, Weir, JOSIP FETERNEL, L porotnik, P. O. Box »5, Willoek, Pa. IVAN TORNIČJ, IL porotnik, P. O. Box 622, For«* City, Pa. Dopisi naj se poeiijajo L tajniku: Ivan Telban, P. Box MT. reet City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". mmmmmw* ......' - 1___T InkorporiTAna dne 24. januarja 1901 v držav« Minnesota* _ Sedež v ELY, ^MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: Fran Med oš, 9478 Ewing Avenue, So. Chicago, HI. Podpredsednik: Jakob Zabukovec, 4824 Blackberry Street, Pitts-Wt|, Pa. Glavni tajnik: Jurij L. Brožič, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: Maks Kriifaik, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: Ivan Go vie, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: Ivan Germ, predsednik nadzornega odbora, Box 57, Rraddock, Pa Alojzij Vir a nt, EL nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, S. Coram, Ohio. Ivan Primožič, ni- nadzornik, Bex 641, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: Mihael Klobučar, predsednik porotnega odbora, 115, 7th Sttreet, Calumet, Mich. Ivan Keržižnik, TT. porotnik, Box 138, Burdine, Pa. Janez N. Gosar, TIT, porotnik, 719 High Street, W. Hoboken, N. J. Vrhovni sdravnik: Dr. Martin J. Ive«, 711 North Chicago Street, Veliet, I1L Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premesnbe u-lov in druge listine na glavnega tajnika: George L. Brozich, Box 424, Cly, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne poiiljatve naj pošiljajo krajevna druitva aa blagajnika: 7ohn Gouse, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake poiiljatve tudi na glavnega tajnika Je dno t e. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali poeameani-kov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: Michael Klobučar, 115 7th St., Calumet. Mieh. Pridejani morajo biti natančni podatki vsa-bs pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". ZOPET SPREJETI. V društvo sv. Barbare št. 39 v Roslynu. Wash., 10. nov.: Rok Ge-čan cert. 3721 I. razred. Društvo šteje 173 udov. ODSTOPILI. Od društva sv. Alojzija št. 36 4. nov.: Ana Aslak cert. 6543. Društvo šteje 47 članic. ČRTANL Iz društva sv. Barbare št. 39 v Roslynu. "Wash., 4. nov.: Anton Be-nae cert. 2S39, Ljudevit Zidarič cert. 5328. Oba v I. razredu. Društvo šteje 386 udov. Iz društva sv. Janeza Krstnika št. 71 v Collinwoodu, Ohio, 15. nov.: Ant> n Brudar cert. 4061 L razred. Društvo šteje 171 udov. PRESTOPILE. Od društva sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs, Wyo., k društvu sv. Alojzija št. 36 v Conemaugb, Pa., 12. nov.: Josip Culkar rojen 1877 cert. 5140 I. razred. Prvo društvo šteje "27(>, drugo 95 udov. JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik. Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. Dne 11. nov. se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 118 Maeedoncev, 40 Hrvatov, 100 Slovencev in 40 Koče-varjev. Orožništvo je 11. novembra areto-valo in izročilo deželnemu sodišču v Ljubljani Marijo Rozmanovo, o kteri se je poročalo, da je v Vižmarjih namenoma usmrtila svojega šestletnega sina. Sodna obdukcija je dognala, da je bil deeek zastrupljen s strupom, s kakršnim zavdajajo podganam. Gonjača je obstrelil neki lovec, ko je Franc Kocijančič iz Črnivca pri Mošnjah priredil pri Vel. Dobrepolju lov. Obstreljenec je posestnikov sin Ivan Bohinec iz Ljubnega in so g* morali zaradi težke poškodbe prepeljati v bolnico v Ljubljano. Tat in berač. Potepuh Jožef Pešker je v stanovanju Marije Caserman v Cerknici ukradel 112 kron, potem pa prišel v družinsko sobo beračit. Ker so domači slišali prej neko ropotanje v stanovanju in se jim je Pešker zdel sumljiv, so šli gledat tja in dognali tatvino. Peškerja so zaprli. Obesila se je "na šrangi" pri Rupi krčmarica Surina. Ponoči jo je klical štiriletni otrok, se skobaeal iz postelje te^* hitel k durim, kjer je zapazil, da se je mati obesila. Revi je pred dvema mesecema umrl mož in najbrže se ji je od žalosti zmešalo, da si je sama končala življenje. U.mia j? Josipina Schmidt rojena Mausser, stara 25 let, v Ljubljani. — Umrla je Ana Klopčič, ljubljanska mestna uboga, stara 85 let. Na ognjišču ponesrečen otrok. V 6t. Petru na Krasu je prišel dveletni cerkovnikov otrok na ognjišču preblizu ognja. Otroku se je vnela oblega in dobil je take opekline, da je kmalu nato umrl. Državne podpore. Za napravo vodovoda v Jasenu in Vrbovo, okraj Postojna, je dovoljena državna podpora 17,130 KL Za po toči oškodovane posestnike v črnomaljskem okraju je dovoljena državna podpora v znesku 17,600 K. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Uro z veri-lieo je izmaknil že večkrat zaradi tatvine kaznovani delavec Fran (lorjanc v Mostah, Viktorju Balohu, potem pa vse skupaj v Begunjah nekemu neznanemu človeku prodal za G Iv, denar pa zapil. Obsojen je bil na šest mesecev težke ječe. Navihan tat. Že štirikrat zaradi tatvine predkaznovani Ignacij Kol ar se je dne 28. septembra popoldne med 8. in 11. uro uro, ko ni bilo nikogar doma, vtihotapil v hišo Alberta Vodnika v Podutiku in iz dru-'jre sobe prvega nadstropja izmaknil 162 kron vredne razne zlatnine in 50 kron gotovine. Odpeljal se je po izvršeni tatvini s kolesom v Ljubljano, kjer se je od nog do glave na novo oblekel, potem pa popival s tovarišem Egidijem Šetino, s kterim sta tudi drugi dan, 29. septembra, ko je bila ravno nedelja, napravila še izlet v Po-stojino. Ignacija Kolarja lažnjivi zagovor, da ni on storilec, ni rešil kazni, kajti obsojen je bil na deset mesecev težke ječe. Malo moder krčmar. Nedavno prišel je v neko krčmo, nehajajočo se v Gledališčni ulici v Gorici, neznan človek. Ko se je nekaj Časa razgovarjal s krčmarjem, preslepil ga je s ponudbo, da mu v pol uri časa prinese 600 italijanskih lir, ako mu krčmar poprej da 90 K, ktere bi neznanec rabil za nakup lir. Seveda je krčmar zastonj čakal neznanca z lirami. ŠTAJERSKE NOVICE. Tri mesece ječe je dobil 171etni delavec Alojzij Se neko vie iz Zamarka, ker je izkazoval ljubezen osebam svojega spola. Pogorel je pri Konjicah mlad posestnik Anton Sadek. Zgorela so vsa gospodarska poslopja s poljskimi pridelki. Škode je 15,000 K, zavarovalnine pa le 1400 K. Na Dravi je umrl tesar Jožef Ke-berl, ko je pri Mariboru popravljal neki most. Zadela ga je kap._ Nesreča z revolverjem. Posestnikov sin Sušnik v Trbovljah je hotel svoj revolver izstreliti. Pri tem pa je tako neprevidno ravnal, da mu je kroglja predrla desno roko. Žrtev svojega poklica. Pri Ponikvah je prišel železniški pomožni paznik Ferdinand Dernovšek pod kolesa vlaka. Vsled dobljenih poškodb je Dernovšek v celjski bolniei umrl. Smrtna kosa. V Dolu pri Hrastniku je umrl župan Franc Peki ar. — V Špitaliču pri Konjicah umrla je dne 10. novembra Angela Sirko, učiteljeva vdova. — V Švici je umrl mariborski sodni adjunkt dr. Ernst Weiss. — V Mariboru je umrla soproga delovodje v delavnicah južne železnice Fra-nja Kos. KOROŠKE NOVICE. V Beljaku so našli truplo 651etnega Petra Rabiča iz Št. Martina pri Beljaku. Sodnijska komisija je spoznala, da je bil Rabič umorjen s sekiro. — Storilca iščejo. HRVATSKE NOVICE. Nesreča s smrtnim izidom. Na Reiki je padel 441etni Anton Larinčič iz Gorice po kamenitih stopnicah tako nesrečno, da je vsled tega umrl. Glagolica v Dalmaciji. Laški listi poročajo, da je rimska kurija prepovedala v zaderski nadškofiji glagolico, kjer je bila v rabi že od pamtiveka. Italijanski šovinizem na Reki. Reški municipij je odredil, da se morajo kočijaži v prometu posluževati samo italijanskega jezika. Tudi hlevi njihovih konj morajo biti v mestu. BALKANSKE NOVICE. Proti ustašem v Macedoniji. Sofija, 12. novembra. Angleški zastopnik je danes po naročilu svoje vlade resno opozoril bolgarsko vlado na naraščajoče l>olgarske čete v Maeedoniji ter jo pozival, naj napre ves svoj upi i v proti ustašem. Zabodel ga je pri kartanju. Cz Sa rajeva poročajo: V Vratniku igrali so na karte 171etni Turabija Ahmed in 191etni Meho Bučak. Pri kartanj« sta se dečka sprla. V prepiru je Ah med Turabija potegnil nož in Bueaku do kosti prerezal vrat. Zarota v Črni Gori. V Vasojevieu so prijeli turškega podanika Andi i jo Bukajlova Pantoviča. Našli so pri njem šest bomb. Pantovič je v sorodu bivšega črnogorskega poslanca Cula fiča. ? Ako skoči mačka Se tako nerodno z naj-vižje strehe sli zidu, ne pade nikoli na glavo, teramč vedno na noge. To izhaja od tod, ker značka pri skoku zasnee truplo, kakor stori to dober plavač, ki se tudi pri skoku.v vodo tako zavrti, da prileti ali z glavo ali pa z nogami naprej v vodo. Fizik Hartmann je to dejstvo posebno natanko pre iskal. Privezal je mački trakove na noge, potem je zasukal mačko tako, da ji visela glava navzdol ter izpustil vse štiri trakove istočasno. Mačka je padla na tla, a na noge. Med padanjem je namreč bliskoma zasukala truplo s tem, da je napravila z repom krog v zraku. Da stvar natančneje pojasni, napravil je Hartmann mačko iz lepenke. Skozi valjar je napeljal žico, na koncu žice pa pritrdil repu slično napra- J \ vo. Rep je bil na vretenki. Napravil je z lepenko, kakor poprej z živo mačko, obenem pa sprožil vretenko, da se je med padanjem rep zavrtel v krogu, in res je stvor priletel vselej na noge, kakor poprej živa mačka. Ako pa vre tenke ni sprožil, padla je lepenka na tisto stran, ki je bila v začetku padanja, navzdol. Kaj na. Angleškem ni dovoljeno. Nedavno je angleški parlament po burnih debatah razveljavil določbo, ki je dose daj prepovedovala zakon s setro pokojne žene. Anglikanska cerkev pa še ohrani določbe, vsled kterih ni dovoljena poroka: s staro ma ter jo, z materjo starega ooeta, s staro materjo svoje žene, s sestro svoje ga očeta, s sestro svoje matere, z ženo očetovega brata, z ženo materinega brata, s sestro ženinega očeta, s sestro ženine matere, s svojo materjo, mačeho, taščo, z lastno hčerjo, s hčerjo svoje žene, z ženo svojega sina, s hčerjo svoje hčere, s hčerjo ženinega sina, z bratovo hčerjo, sestrino hčerjo, z ženo bratovega sina, z ženo sestrinega sina, s hčerjo ženinega brata in s hčerjo ženine sestre. Nevesto kupil na kilograme. Iz Pečuha poročajo listom: V občini Kolked je neki bogat kmečki sin pro sil za roko neke deklice. Starši deklice niso hoteli spočetka o poroki deklice s snubačem nič slišati, končna so pa dovolili v poroko pod pogojem, da se deklico iztehta in da ženin plača šest kron za kilogram. Ženin je bil s tem zadovoljen, a je še poceni dobil nevesto, ker je nevesta tehtala le 43 kilogramov. t PRIMORSKE NOVICE. Vlom. V trgovino Ivana Šiškoviča v Herpeljah so vlomili neznani tatovi in odnesli za 3000 K blaga. V teku 10 let je bil Šiškovič okraden petkrat. Leta 1903 so mu pokradli za 6000 K blaga. Zblaznel je v Trstu 25letni kočijaž Tvo Borčič iz Karlovca in v tem stanju pobil pri dveh trgovinah izložbena okna ter napravil škode 650 K. Predrzen roparski napad. V Trstu je napadel neznan zločinec učiteljico Angelo Steničar in jo oropal zlate ure in 16 kron denarja. Dvojezični napisi na Lloydovih ladij ah. Uprava avstrijskega Lloyda je dobila ukaz, da napravi na svojih la-dijah dalmatinskih prog hrvatsko-italijanske napise mesto dosedanjih italijanskih. Izpred sognije v Gorici Radi javnega nasilstva je bil kaznovan 321etni Karol Kozman iz Tržiča na šest tednov jeoe. Ravno toliko tednov ječe radi nasilstva je dobil 22Ietni Peter Mo-schini iz Št. Petra. — Trije mladi ta-tiei, 151etni Karol Cernic, AL Mari-nič in 131etni Ivan Sušič iz Podgore so bili obdolženi, da so ukradli Kata^ rini Pavletičevi v Podgori 32 K. Cernic je obsojen na tri tedne v ječo, Ma-rinič istotako, Sušič pa na 14 dni zapora. TTbegli vojak. Pobegnil je vojak pežpolka St. 47 v Gorici Rihard Hammer. y COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE. Dr, R. Mielke, Medical Director. Ako je človek bolan, takrat šele zamore ceniti veliko vrednost zdravja. Trdno zdravje je največja sreča za vsacega človeka, za bogatega, kakor tudi za revnega. Za bogatega, da za-raore vživati življenje e v vsej razkošnosti, za revnega pa. da zamore preskrbeti vsakdan;i kruh za-se in svojo družino, ker brez tega ni življenja za njega. Skrb za Vaše zdravje je Vaša n ajvečja dolžnost v življenju. Ako Vi dopustite, da Vaše zdravje polagoma hira ter slednič popolnoma zapadete bolezni, s tem ne zakrivite samo Vaši lastni osebi, ker isto ne spada samo Vam, ampak tudi Vaši družini, Vašim prijateljem in Vasi domovini. Ako toraj zdravje zanemarite, ko imate priliko se ozdraviti, ni za Vas nobenega, oproščenja. Vsi oni, kateri so trošili čas in denar za zdravila, a brez uspeha, naj tal.oj natenko opišejo svojo bolezen našemu glavnemu zdravniku, kateri je gotovo že mnogo bolnikov z jednako boleznijo imel v svojom zdravljenju, kateri so dosegli zaželjeni uspeh ter popolnoma ozdravili. Mi namreč pri nakupovanju in pripravljanju zdravil ne gledamo na to, če i^ta. malo več stanejo, samo, da imajo po zavžitju pravi uspeh pri bolniku. # Pisma, katera vsaki dan prihajajo od bolnikov, kateri so že popolnoma obupali nad svojim zdravjem in kateri se danes vesele boljšega zdravja, kakor kedaj poprej, dovolj jasno pričajo o tem. Čitajte nekaj tacih zalivalnih pisem ter slušajte, kaj oni poročajo, kaj je on storil za nje, kateri so morda ravno na taki bolezni bolovali, kakor Vi, kajti on zamore tudi za Vas storiti to, kar je za druge storil. Cenjeni Collins M. I. ! Vaše pismo sem prejel, ter Vam pošilam svojo sliko, katero priobčite v Časopise ter se Vam zahvaljujem za Vaša zdravila, katera so mi pomagala, kakor Vam je znano, da sem v 8 dnevih popolnoma ozdravil. Se vam Še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam Vaš hvaležni Martin Krivic, 812—6. St. Racine, Wis. Directorju Collins N. Y. M. I. 1 Vas prav lepo pozdravim in se zahvalim za ozdravljenje moje bolezni, ker vem, da ni dokiorja, kateri bi mogel človeka tako hitro ozdraviti, kakor Vi. Ko sem zdravila prejel tt-r jih pričel točno po Vašem predpisu rabiti, jih nisem še polovico porabil, pa sem bil popolnoma zdrav, kakor poprej. Vas Še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam Vaš hvaležni Josip Gulek, Box, 26 Broadhed, Colo. Martin Krivic ZATORAJ ROJAKI ! ako ste bolni, pridite osebno ali nam pismeno naznanite Vašo bolezen in vse simptome. Mi pošilamo zdravila na vse kraje sveta, za katera se tu v Zjedinjenih Državah plača pri prejemu. Ako se pismeno obrnete na nas, pišite v svojem materinem jeziku, ker mi imamo nad 24 izurjenih toimačov in Correspondentov za vse Evropske jezike, tako zamorete odgovor in natančno pojasnilo o Vaši bolezni dobiti v Vašem materinem jeziku. Vsa pisma naslavljajte na slediči naslov: The COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE. 140 West 34th Street, NEW YORK. Uradne Ure od 10—5 v tednu in 10—1 ob nedeljih in praznikih. V pojasnilo kako si pomagati. RAZNO TEBO S TI. Vseučiliški profesor — tat. V knjižnici nekega samostana v Peru-žiji je umrl pred kratkim knjižničar. Po njegovi smrti so dognali, da je iz knjižnice zmanjkal dragocen z miniaturami okrašen psalter. Poizvedelo je, da je knjižničar psalter posvetil svojemu prijatelju, vseueiliškemu profesorju in ravnatelju vseučiliške klinike v Ženevi dr. Oddiju. Ta je po knjižničarje vi smrti mislil, da knjižničar ni nikjer zapisal, da mu je posodil psalter. Zato ga je prodal za 5000 frankov nekemu trgovcu umetnin v Parizu. Radi tega je stal nedavno pred rimskimi porotniki. Tekom razprave se je uvidelo, da je dr. Oddi, človek sijajnih sposobnosti, ki je v znanstvenem svetu dosegel naglih in odličnih uspehov in kterega je čakala še sijajnejša bodočnost, da je torej dr. Oddi vsled prevelikega, uživanja morfija povsem propadel. Porotniki so na podlagi zdravniškega mnenja prišli do prepričanja, da dr. Oddi za svoja dejanja ni doeela odgovoren, zato je bil obsojen samo na deset mesecev ječe. Dvoboj vsled ostre polemike. V Pa* rizu se je vnela ostra polemika mod znanim pisateljem komedij, Robertom de Fleurs, zetom Sardou-a, in dramskim kritikom Novičre-om od "Gil Blasa" in "Matina". Tekom polemike sta se imenovana tako razburila, da ata se naposled pobila v dvoboju na sablje. NedaVno jo pa pozval Alfred Edwards, ustanovitelj in ravnatelj "Matina" ravnatelja gledališča "Teatre Fransaise" na dvoboj. Streljala sta so • nihče ni bil rsaijea. Telefon 240. Frank Petkovsek 720 Market Street. * Waukegan, 111. priporoča rojakom svoj ^SALrOOJN, ^ v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine sinodke. V svoji PRODAJALINIC1 ima vedno v takih težavah in bi rad zvedel za njegov naslov, da bi si znal potem kje pomoči iskati. Prosim cenjene rojake* ako kteri vo za njega, da mi naslov dopo-ilje, za kar mu bodem zelo hvaležen. — Rrank Bariolj, P. O. Bok 95, Cotosmangh, F*. (26-11-^-12) - _^^ MARKO KOFALT,* 249|So. Front St., STEELTON, PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voli-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje prodajem parobrodne li&il.r za v :stari kraj zzi vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni. 2Vli-. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo FRANK SAICSEFŽ. CO. ■Vir -Vir -Vir ROJAKU, NAMČAJTE SE HA "GLAS NAT^DA", NAJVEČJI IN NAJOENEJfll DNU V-MUL I Požar! Slovenci Pozor I , ^SALrON^* zmodernim lcoglJI žčem. . Sveže pivo v sodičkih in buteljkah ir druge raznovrstne pijače ter unijsk* smodke. Potniki dobe pri meni čedno prenoCiSče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča Martin Poto kar «64 S«. Ciltir An. Sbtoago.lIL t Slovencem in Hrvatom priporočam svoj SALOON v obilen poset. Točim veduo sveže pivo, dobra vina in whiskey ter imam v zalogi ze!o fine smodke. Rojakom pošiljam denar« Je v staro domovino hitro in poceni. Pobiram naročnino za "Glas Naroda". V zvezi sem z gg. Frank Sakser Co. v New Yorku. Z vel es pošto van jem Ivan Govze, Ely, Minn. _____ - !>.. Jugoslovanska, fp^f Katol. Jednota, [Rojakom I naznanjam, da j. za t:unošnji okiaj moj ' Ledini pooblaščeni zastopnix za vse posla« I JAKOB ZAEUKOVEC, r 4824 Blackberry Alley- Pittsburg, Pa. * i Uradne ure: vsak dau od ^7. do £8. ure, ter ol> solx>tali do • 8. ure zvečer. < I IfcOjiUfWrf gu tvpiL. priporočam. ^ Frank Sakser. « v je je moj brat ANTON P A JK ? Pred kakimi 5. leti je šel od tu i v Staffanon, Minn., odkar mi ni več znano o njem. Slišal sem enkrat, da je nmrl v Roslynu, Wash., in drugič pa, da še živi v Minnesota Prosim cenjene rojake, če je komu kaj znano o njem, da mi blagovoli naznaniti. Mike Pajk, P. O. Box 63, Jenny L.ind,„ Ark. 3-6—12) Išče se )OBRO IZVEŽBANO DEKLE ZA SALOON. Plača primerna, delo lahko. Na-ančneje po izvedeti je pri: John Jakše, ?. O. Box 326, West Mineral, Kansas. (30-11—5-12) NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojaki Slovenci in Hrvati, kteri potrebujete dobre zimske obleke, priporočam vam staro obče znano trgovino STAR ŠTOR na štev. 760—770 West Washington Street, Indianapolis, In d. Vprašajte se za Josipa Se ki an, ker z menoj lan-ko govorite v domačem jeziku in zagotovim vas, da bodem vsacega popolnoma zadovolil. Jaz govorim slovensko, hrvatsko, nemško, madjarsko, macedonsko in angležko. Nadja^e se mnogoštevilnega obiska, se priporočam spoštovanjem Josip SeUan. (22-11—-23-12) Rodbina Polaneških. E>)b&h, poljski spisal H. SienJtiewicm. poslovenil P o dravskL DRUGA KNJIGA. (Nadaljevanje.) In stisnila se je močneje k Polane-Skertju, zakaj veter se je jel tako močno zaletavati vs^njo, da se mu je bilo težko upirati. Ob enem popihu je njen ogrtae okrožil vrat Polaneške-mu. Torej se je jel vračati v istinitost" Stiskal je ob bok roko ljubeče žene ter čutil, da se ljubezen, dasi ne more zakriti z zavezo smrti, vsaj more »poprijazniti z življenjem. Ivo sta sedla v kočijo, je prijel Marico za roko ter je ni izpustil na vožnji. Časih se mu je vračala tolažba akoro popolnoma, zakaj mislil si je, da mora ta sladka in v svojem bistvu dobrotna deklica napolniti vse one nedostatnosti, ki so bile v njegovih občutkih, in oživiti vse, kar je izginilo. "Moja žena! Moja žena!" si je ponavljat v duši, zroč nanjo. In njene poltene, jasne oči so mu odgovarjale: "Tvoja!" Ko sta dospela domov, se gospod Plawicki še ni bil vrnil z izprehoda pred obedom, torej sta ostala sama. Polaneški je sedel k Marici in dejal pod vplivom misli, ki so mu rojile po glavi: "Rokli ste, da je bila Litka med nama — in bila je res! Vsekdar sem se vračal s pokopališča kakor potrt; seveda pa je dobro, da sva bila ondi.* Marica mu odgovori: "Zdi se mi, kakor bi bila šla Ija po blagoslov." "Tudi jaz čutim nekaj takega, in vrhuteca se mi zdi, kakor bi bila že združena, ali vsaj bližja drug drugemu nego prej." "Da — in to bo tožen in prijeten spomin obenem." ^ On jo zopf t prime za obe roki in reče: ''Ako torej upate, da bova srečna, zakaj bi torej še odlasrala to srečo t Preblaga, najboljša deklica moja, tudi jaz upam. da -e bo nama crodilo dobro: ne odlngajva poroke. Če le imava pričeti novo življenje, začniva ga takoj." "To odločite vi. Jaz sem z vso dušo vaša." Nato jo on stisne k sebi kakor prej. Trenutek kcsneje je jel iskati z usti njena usta: ona pa. morda pod vplivom probujajoče =e čutnosti, ni več odmika^a glave, nego je zatisnila oči in mu sama podala usta. kakor bi bila že davno koprnela po tem. VII. Polaneškemu se je sedaj prir-el čas priprav za poroko. Stanovanje je imel pripravljeno že dalje neiro leto dni, to je 5e prej. nego je bil spoznal Marico. Ob svojem času, ko se mu je Bu-kacki rogal zaradi tega stanovanja, Češ, da opaža v njem, kako zelo koprni Polaneški po ženitvi, mu Polaneški ni ugovarjal. "Tako je," je dejal. "Imam toliko, da si lahko dovolim kaj takega, in takole se mi zdi, da se že pričenjam bližati temu smotru in da se ^ačne že uresničevati moj namen." Bukaeki je imenoval to opreznost hvalno in je izrekel celo začudenje, da si človek, ki tolikanj skrbi za prihodnost, ne naroči takoj tudi babice in pestunje. Polaneški namreč ni mogel trpeti, da bi mu kdo odrekal trezne nazore o svetu. Bukacki pa je sodil, da je to ptičji romantizem, vreden strnada. ki se ukvarja s poetičnim CTTezdom. Eden je trdil, da ne more biti nič bolj pametneira, nego pripraviti kletko, ako hoče človek imeti ptiča; a drugi je omenil, da je kletka, dokler ptič še ni ujet in lov še ni dovršen, le nezmerna strast okusa. Končal pa je razgovor tako, da so se jeli spotikati ob tanke noge Bukackega, ki mu ne dovoljujejo, da bi se spuščal na lov za vsakovrstnimi ptiči, bodisi tudi brez kril. Bukackega je obšla naposled pri tem kaj dobra volja. Ali sedaj, ko je bila kletka že dodelana in ptič ne le ujet, nego tudi udomačen, je preostajalo še toliko dela, da se je Polaneški večkrat čudil, kako je postalo dejanje, v bistvu tako preprosto, kakor je ženitev, v olikani družbi tako zapleteno. Zdelo se mu je: Ako kdo ni opravičen, nadzirati nravstvene strani te zveze, ker je to posledica čiste, proste volje, tem manj sme biti pod nadzorstvom njegova formalna stran. Toda mislil je tako prvič zato, ker ni bil postavodajalec, drugič zato, ker je bil vročekrven človek, ki ga je jezilo, da je moral iskati listin, in tretjič zato, ker je, ko se je bil sklenil oženiti, tudi sklenil, opustiti premiš-1 j an je in analiziranje — in težil je na %o kot delaven mož. To ga je napolnjevalo večkrat celo a ponosom, ko ae je primerjal n. pr. Ploezewake-ma, čigar dogodbe so jel* krožiti med Ijndmi, <• preden so jih spoznali iz j njegovih spisanih spominov. "Toda I jaz sem iz druge kovine,** si je mislil j Polaneški nekamo pomirjen. — Časih " pa, kadar se je spomnil podobe Plo-■ szewskega, njegovega plemenitega in j nežnega, toda obenem rezko očrtanega profila, njegove izobrazbe, njegove tinosti in duševne prožnosti, njegove nenavadne umetnosti, kako si je pridobival ljudi, zlasti ženske, se mu je zdelo, da je on, Polaneški, manj izbran, manj plemenit tip ter sploh človek. izklesan iz sirovejše tvarine. Toda očital si je, da je očividno glede na življenske pogoje in na kljubovanje, ki ga zahteva življenje, prepo-gubno biti prevelik "filigran", kakor v duševnem, tako v telesnem oziru. Našel je v sebi tudi množico večje življenske sposobnosti. "Sicer pa,** si je mislil, "utegnem biti sposoben -e za marsikaj, njega pa je moči postaviti samo na stopnice skupno z biblotami. Jaz vem. kako se prideluje kruh, on pa je le iz gotovega testa gnetc?l krogljice. Jaz barvam perkal, in sieer dobro, on pa je barval samo lica ženskam. Oh, kolika je razlika med nama v razmerah do žene! Ta človek je preanaliziral svoje življenje in življenje ljubljene žene, ugonobil njo in sebe, ker se ni mogel otresti dvoma, ali jo ljubi dovolj; pa tudi mene nadleguje dvom, ali je pač moja ljubezen popolna, a vendar jemljem to svojo ženico in bil bi ničemurnik, ne pa mož, ako bi na preprost način ne izžmel iz nje toliko dobrote in sreče, kolikor se je sploh da izžmeti.'* Tukaj je Polaneški, dasi je odrekal analizi, jel analizirati, ne sicer sebe, pač pa Marico. Drznil pa se je tega le zato, ker je bil že izpocetka uverjen o prijaznem zaključku. Umel je, da pri oeenitvi Lodočnosti dveh ljudi ne zadošča dobra volja ene stranke in da se pretvori v ničlo, ako ni dobre volje na drugi strani. Zagotovljen je bil, da ue jemlje mrtvega srca, ko se ženi z Marico. Marica ni prinesla na svet le prave naravi, nego je že izza mlada živela vedno v dotiki z delom in v razmerah, v kterih je morala pozabljati nase ter misliti na druge. Vrhu-tega je plaval nad njo kot neprestan zagrobni blagoslov spomin na mater, na nje mir, prostoto in poštenost ter obenem življenje polno otožnosti, čigar so se še sedaj kar najspoštljivejše spominjali bivalci v Kremenu. Polaneški je to vedel ter bil prepričan. atilft za plešaste in eolobradce, od katerega v 6 tednih leni lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $3.50! Potne noge, kurje oCesa, biradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da ie to resnica se jamči $500. Pri na-ročbi blagovolite denarje po Post Money Order pošiljati. Jakob Wahčič, P. O. Box 69 CLEVELAND, OHIO. Knjige družbe sv. Mohorja smo pričeli naročnikom razpošiljata. Vsak naročnik dobi 6 KNJIG. V zalogi pa imamo par sto istlsov teh knjig več in te prodajamo, dokler zaloga ne poide, po $1.30 s -poštnina ali ekspres-stroški vred. Rojaki iz Clevelanda, O., in okolice dobe isto tudi pri našej podružnici v Clevelandu, O., 6104 St. Clair Ave., N. E. Naročniki na te knjige, kteri se spremenili svoj naslov, r iroma ki so se preselili, naj nam naznanijo svoj novi in stari naslov, da knjigq gotovo dobe. Najboljšo zdravilo za potko, trganje In io—usti sam je SIGHTE& JEV SIDRO PAIN EXPELLEE. Dohiti ga jo v lekarnah po 2Ge m po 50 eoatov. JOHN VEN2UL, 1617 E. 62nd Street. N. E-, Cleveland, Ohio izdelovalec kranjskih in nemSkih HARM O N I K. Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpeino in dobro. Trivrstni od $22 do $45. PloSCc so iz najboliSega cinka. Izdelujem tudi ploSCe iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri vrstnim ie cd $45 do $80. (f^ Nadalje smo ako se bolne dele E takoj dr?ne z i Dr, RiCHTEBJEViM I SjdroFc g gExpelk rjeia pr. CoKT-itcin, i.?t KivingtonSt. v New Yorku izjavljat Or. l