GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE
9. maj 1968 - LETO IV. St. 8. (70) —Cena 0,30 dinarjev — Poštnina plačana v gotovini.
TRETJA SEJA OBČINSKE KONFERENCE SZDL
SOCIALISTIČNA ZVEZA ■ DOSLEDNO ZA NAPREDEK DEMOKRATIČNIH ODNOSOV NA VSEH PODROČJIH DRUŽBENEGA ŽIVLJENJA
23. aprila je bila tretja seja občinske konference szdl * poročilo o delu izvršnega odbora med drugo in tretjo sejo občinske konference i\ predlog programa dela za leto 1968, je podal sekretar občinske konference szdl jože veber # referat o nalogah občinske organizacije szdl je imel predsednik milan šterban 0 sprejeli so tudi proračun za leto 1968.
Najprej je predsednik Milan dela, ki bodo omogočile čim- vanja in zdravstvene službe ne	„	„	-.--...
Sterban ocenil enoletno aktiv- večjo aktivnost občanov. Zago- moremo mimo nerešenih pro- darskega šolskega centra. Kmalu so se učenci pomešali med vojake in že so prijetno kram-nost občinske konference. Po- tavljajo naj se tudi možnosti blemov, ki so stvar širše druž- l.jali. Pripadniki današnje Tomšičeve brigade so jili najprej povabili na slavnostno kosilo, udaril je, da smo z novo orga- zajemanja najrazličnejših bene skupnosti, kot npr. eno- zatem pa so gostom pokazali njihovo oborožitev in spominsko sobo Toneta Tomšiča. Vojaki nizacijsko obliko dela pridobili mnenj, ki se pojavljajo na raz- ten sistem financiranja zdrav- in mladinci iz Šentvida so pripravili zabavno-glasbeni program. Vendar jim tudi nasi mladi
------ " lenjčani niso ostali dolžni. S seboj so imeli mladinsko rudarsko godbo, ki je zaigrala vec
Gojenci rudarskega šolskega centra so 20. aj>rila obiskali vojake brigade Toneta Tomšiča v vojašnici »Boris Kidrič« v Šentvidu pri Ljubljani. Ni naključje, da so mladi Ve-lenjčani obiskali ravno pripadnike Tomšičeve brigade. Naše mesto veže z njimi še posebna nit prijateljstva, ker so se borci Tomšičeve brigade po prihodu XIV. divizije pogostokrat zadrževali na našem okupiranem področju. Zato je naša občinska skupščina tudi podelila domicil tej brigadi, lani oktobra pa so se na velenjskem gradu zbrali preživeli borci na posebni slovesnosti.
Pred vojašnico v Šentvidu se je ustavilo 1 i avtobusov, ki so pripeljali 650 učencev ru-
možnost za kvalitetnejšo vse bino dela. ki jo od Socialistič ne zveze terja stopnja družbe nega razvoja. Dosežen je bil
ličnih področjih družbene de-	stvene službe v celi republiki,
javnosti. Mislimo predvsem na	enotno financiranje rizične
formiranje in delovanje sek-	skupnosti za vso Slovenijo in
cij, sklicevanje javnih tribun,	financiranje regionalne mreže
napredek, vendar bi ob mož- družbene centre, klube in po-nostih, ki jih daje samouprav- dobno.
ni mehanizem v občini, lahko dosegli še več. Socialistična zveza, kot najširša oblika družbenega samoupravljanja, mora preko različnih metod dela o-mogočiti delovnim ljudem, da vse probleme spoznavajo in rešujejo po samoupravni poti. Naloge organizacije ne moremo zoževati na ozek krog vprašanj, saj se srečuje z vsemi življenjskimi problemi občanov. Zato si zaslužijo obli-
delo izvršnega odbora je bilo pestro
Problemi, ki jih je obravnaval izvršni odbor, so bili zelo različni. Med njimi so prevladovali organizacijski ter vsebinski problemi same Socialistične zveze in s področja gospodarstva. Manj pa so obravnavali dejavnost družbenih služb.
Restrikcije na področju so-
zdravstvenih, še posebno hos-pitalnih zavodov v republiki.
(Nadaljevanje na 2. strani)
in
Velenjčani niso ostali dolžni. S seboj vojaških koračnic, partizanskih in narodnih pesmi.
Pripadniki Tomšičeve brigade in gojenci rudarskega šolskega centra pa so se pomerili v nogometu, odbojki, košarki, rokometu, streljanju, tenisu in šahu. V Ljubljani so si Velenjčani ogledali tudi dramsko predstavo.
Na fotografiji, ki jo je posnel fotoreporter doma JLA iz Ljubljane S. Krševan, so gojenci rudarskega šolskega centra v pomenku z vojaki Tomšičeve brigade.
DILEME OB SKLENITVI SPORAZUMA
Komunisti se morajo odločno zavzemati splošnega za izpolnjevanje sprejetih dogovorov 0F1MM1RMJI1
ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
ke dela, ki se jih poslužujemo,	zavarovanja so poseg-
toliko večjo pozornost. Kolikor v ^nQge pravice delovnih
bolj se bo v celotnem sistemu
čeprav je dnevni red seje občinskega zbora in zbora delovnih skup-
uveljavljal delovni . človek kot JJg. £ ^^
S?^ socialne ureditve. Čeprav mno-
in dolžnostmi, toliko bolj se bo krepila in večala tudi vloga Socialistične zveze.
potrebno je skrbnejše programiranje Pestrost problemov in dinamični razvoj na vseh področjih zahtevata načrtno usmerjanje celotne politične aktivnosti. s skrbnim programiranjem bo odpadlo kampanjsko delo, dosegli pa bomo tudi skrbnejšo pripravo, obravna-
Na predlog komisije za samoupravne in družbeno-ekonom-ske odnose je komite občinske konference Zveze komunistov sklical drugo sejo konference - Udeležil se jo je tudi član IK nosti obsegal is točk, CK ZKS Andrej Marine - Razpravljali so o aktualnih druž-
beno-ekonomskih vprašanjih razvoja občine Velenje in nalo- formaciji o izvajanju gah članov Zveze komunistov - Poročilo je podal Janez Grašič,
ge od teh ukrepov včasih kar težko sprejemamo, ne moremo mimo ugotovitve, ki nam jo
je z vso ostrino nakazala go-	. „ .	. .,,v	. ,, v , ,
spodarska in družbena refor- dipl. inženir - Tako stvarnih razprav in kritičnih misli ze dol-kot'ustvarimo.110 m°rem° več' go ni bilo izrečenih - Vsi pa so bili enotni v tem, da se morajo
komunisti odločno zavzemati za dosledno izvajanje sprejetih dogovorov.
razmere v zdravstvu in socialnem varstvu je potrebno urediti
Vprašanje delovanja zdravstvene službe se je z izredno vo in kontrolo nad realizacijo ostrino v zadnjem času poja-zaključkov. Posluževati se mo- vilo tudi v naši občini. Ob ramo takšnih oblik in metod kompleksni obravnavi zavaro-
priporocila občinske skupscine v zvezi z uvedbo izrednega prispevka za zdravstveno zavarovanje.
Kot je znano je ta izredni prispevek predpisala skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem v mesecu februarju in znaša za našo obči-
Predsednik komisije za sa-	stopnja celotnega dohodka kot	stva gospodarskih organizacij,
moupravine in družbeno-ek.	posledica povečanega obsega	namenjena za razširjenjo re-
odn. Janez Grašič je na za-	proizvodnje za 12 odstotkov in	produkcijo, zmanjšala za 12	no 2,79 odstotka od neto oseb-
četku svojega referata pouda-	višjega porasta cen za 29 od-	odstotkov v primerjavi z letom	nih dohodkov vsakega posa-
ril, da zavzema reforma odlo-	stotkov. V letu 1966 je bila	1966	meznika. Ta prispevek bomo
čilno mesto v našem razvoju,	stopnja porasta celotnega do-	'	plačevali vse dotlej, dokler ne
njen namen pa je doseči pre-	hodka še vedno visoka, kar	Enako ugotovimo, da so sli	bo p^-jt lanskoletni primanj-
obrazbo in utrditev našega go-	moramo pripisati predvsem	tudi osebni dohodki na škodo	kjjaj, ki znaša nad 247 milijo-
spodarstva ter nadaljnji razvoj	nadaljnjemu povečanju cen za	akumulacije in da je le 9 de-	nov starih dinarjev. Predpis
socialističnih družbenih odno-	23 odstotkov. V letu 1967 so se	lovnih organizacij, kjer so se	tega prispevka je naletel na
sov. Njen uspeh je tudi izred-	pogoji oblikovanja celotnega	osebni dohodki gibali skladno	ostra nasprotovanja in negodo-
nega pomena za naš medna-	dohodka znatno spremenili in	s produktivnostjo.	vanja med odborniki in je za-
t*ri rlvi 1 t 1 rti	4-n«	1.	i • 1 * 1____ _ n	»T +/-»*■*■%
rodni ugled ter prispevek k zaostrili, kar se odraža v tem, uveljavljanju socializma kot da je bil doseženi dohodek za svetovnega družbenega sistema in h krepitvi delavskega
, , „ , ,,	radi tega popolnoma razumlji-Na slabse poslovne rezulta-	va njihova zahteva, da se mote gospodarstva občme v letu	fa s sredstvi zdravstvenega za-1967 je vplivala industrija kot	varovanja v bodoče gospodari-najmočnejša dejavnost, ki se	ti tako, da v bodoče ne bo pri-zaradi strukture (60 odstotkov	šlo do uvedbe izrednih pri-industrije predstavlja energe-	spevkov za pokrivanje pri-tika) težje prilagaja potrebam	manjkljajev v skladih zdrav-tržišča. Poleg tega je potrebno	stvenega zavarovanja. Podob-ra la za 6 odstotkov, povečali upoštevati še specifične pro-	no stališče je sprejela tudi ob-so se prispevki in dajatve bleme v premogovništvu. Kot	činska skupščina 27. 2. 1968, ko družbeni skupnosti, kakor tu- posledica neusklajenosti med	je v zvezi s tem sprejela tudi
4 odstotke nižji kot v letu 1966.
Različno gibanje celotnega dohodka v času izvajanja reforme je odločilno vplivalo na oblikovanje dohodka gospodarskih organizacij. Revalorizacija osnovnih sredstev je po
(Nadaljevanje na 3. strani)
(Nadaljevanje na 2. strani)
LESNOINDUSTRIJSKI KOMBINAT ŠOŠTANJ JE DELAVSKI PRAZNIK POVEZAL S POMEMBNO DELOVNO ZMAGO.
•
Predsednik občinske skupščine Peter Krapež je 50. aprila odprl v Velenju nov obrat embalažnice. Prejšnji provizorični prostori so bili v šupah na obratu žage v Šoštanju. Primitiven način proizvodnje so zamenjali sodobni stroji, ki so jih uvozili iz Italije, Nemčije in Avstrije, 20 odstotkov pa je domačih. Moderniziran proces bo zahteval 30 odstotkov inanj zaposlenih, kot pri istem obsegu prejšnje proizvodnje. Vrednost investicije znaša 1,900.000 N-din, od tega velja strojna oprema približno 60 odstotkov.
Lesnoindustrijski kombinat šoštanj ima s tovarno gospodinjske opreme »Gorenje« petletno pogodbo za oskrbo s celotnimi količinami potrebne lesne embalaže. Letos bodo izdelali 310.000 enot (število kosov za posamezne izdelke). Ker že sedaj razpolagajo z večjimi kapacitetami, intenzivno proučujejo tudi ostale potrebe tržišča.
gibanja v svetu. Sprožila je vrsto konkretnih vprašanj, kot nadaljnje izpopolnjevanje samoupravnega sistema, nadaljnjo stabilizacijo gospodarstva ob višji stopnji rasti proizvodnje, selekcijo med delovnimi organizacijami, izpolnjevanje delitve dohodka, razširjeno reprodukcijo in drugo.
gibanje gospodarstva
v Času reforme
Reforma je zaostrila pogoje gospodarjenja in tako se je gospodarstvo velenjske občine
v letu 1967 razvijalo pod vpli-	komunalna dejavnost, medtem
vom ukrepov, ki so bili spre-	ko sta industrija in gradbeni-
jeti ob reformi in ukrepov e-	gtvo nazadovala. Poslabšani od-
konomske politike, sprejetih v	nosi v delitvi družbenega pro-
letu 1967. Vse to je povzročilo,	jzvoda iin občuten padec aku-
da so slabosti in napake, ki so	mulacije predstavljajo osnovni
se kopičile, izbile (Tehnologija,	in zelo resen problem, saj se ja. Poleg drugih so sej e ude- S Trga svobode, kjer je bila
produktivnost, ekonomičnost,	na ta način zmanjšuje že tako ležili tudi Kristian Hrastel, osrednja slovesnost, se je znastvena organizacija dela
di obresti za poslovni sklad.
Gospodarska gibanja so bila v letu 1967 pri posameznih gospodarskih organizacijah in dejavnostih zelo različna. Višjo ' stopnjo rasti izkazujeta kmetijstvo in stanovanjsko-
Odprli cesto ŠOŠTANJ- GORENJE
CENTRALNA PROSLAVA OF IN 1. MAJA V ŠOŠTANJU
V Šoštanju je bila 2F. aprila	hala iz Šoštanja in Velenja
centralna proslava v počasti-	ter recitatorji. Slavnostni go-
tev obletnice ustanovitve OF	vo], pa je imel Peter Krapež. in delavskega praznika 1. ma-
ipd.), kar je vplivalo na rezultate gospodarjenja, ki so v občini mnogo skromnejši, kot v prejšnjih letih.
Za gospodarsko gibanje neposredno po reformi oziroma v letu 1965 je značilna visoka
slaba moč gospodarskih orga- politični sekretar občinske množica občanov napotila na nizacij za razširjeno repro- konference ZKS, predsednik Glavni trg. Tu je predsednik dukcijo. Nadalje lahko ugo- občiiiske skupščine Peter Kra- občinske skupščine Peter Kra-
tovimo, da je celotno povečanje amortizacije šlo v breme ostanka dohodka oziroma skladov. Ce seštejemo ostanek dohodka in amortizacije, ugotovimo, da so se skupna sred-
pež, predsednik občinske kon- ž prerezal vrvico in tako
ference SZDL Milan bterban,	silnbo,i£nn od l asfaltirano predsednik in sekretar občin- , . v, . . ^
skega komiteja ZMS Ivo Kad-	«*to od Šoštanja do Gorenja,
liček in Štefan Dolejši.	Zatem Je kolona avtomobilov
V sporedu so sodelovali	avto-inoto društva in občanov
pevski zbori in godbi na pi-	odhitela na prvo vožnjo.
— NADALJEVANJA S 1. STRANI — NADALJEVANJA S 1. STRANI — NADALJEVANJA S 1. STRANI —
SZDL-POVSOD NAPREDEK DEMOKRATIČNIH ODNOSOV
Vsa naša prizadevanja bi morala biti usmerjena v to, da se čim hitreje izdelajo normativi zdravstvenih storitev z normativi cen in formira enotna ri-zična skupnost za vso Slovenijo.
DRUŽBENE DOGOVORE
MORAMO SPOŠTOVATI
Problem zapiranja regije in s tem preprečevanje prelivanja sredstev iz ene regije v drugo, smo že večkrat obsodili. Celo republiška skupščina je o tem sprejela sklep. Vseeno se najdejo ljudje, ki ignorirajo vse družbene dogovore. Tak primer je regionalni zdravstveni center Celje, ki je mimo vseh načel prepovedal vsem zdravstvenim domovom v celjski regiji pošiljati tuberkulozne in ostale pljučne bolnike izven celjske regije. Takšne in podobne primere bomo morali v bodoče energično odpravljati in klicati na odgovornost ljudi, ki so jih sprejeli.
Poleg teh stvari, ki so širšega družbenega značaja, pa se bo morala Socialistična zveza mnogo bolj aktivneje zavzemati za reševanje problemov v sami zdravstveni službi v občini iin komunalni skupnosti socialnega zavarovanja. Prav je, da tudi konferenca podpre prizadevanja in stališča občinske skupščine pri reševanju nastale situacije. Komunalna skupnost socialnega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem in Savinjsko-šaleški zdravstveni dom morata takoj zagotoviti in določiti uporabo
sredstev iz skladov zdravstvenega zavarovanja v mejah razpoložljivih možnosti. To pomeni, da izdatki v poslovnem letu 1968 ne smejo presegati dohodkov sklada zdravstvenega zavarovanja. Zdravstvena služba mora narediti tudii sanacijski načrt.
SE VEC POZORNOSTI KVALITETI IN IDEJNOSTI POUKA
Predsednik občinske konference SZDL, Milan Sterban, je nato govoril tudi o šolstvu na našem področju.
Čeprav se problemi šolstva v zadnjem obdobju niso javili s takšno ostrino kot drugod, še ni rečeno, da se z njimi ne srečujemo. Trdimo lahko, da so dani osnovni materialni pogoji za vzgojno izobraževalni proces. Prizadevati si moramo, da se bodo še izboljšali. Veliko več pozornosti pa moramo posvetiti tudi kvaliteti in idejno-sti pouka, vprašanju nagrajevanja po vloženem delu in samoupravljanja v izobraževalnih kolektivih. Razvoj samoupravljanja ni odvisen samo od višine sredstev, temveč tudi od tvornosti subjektivnih sil v delovni organizaciji in predstavnikov družbe v samoupravnih organih. Pristojnosti posameznih organov so včasih neproučene ali pa se ne upoštevajo. Slišijo se tudi mnenja, da v njih niso potrebni pred-
stavniki družbe. Ravno v šolskih svetih bi se moral poznati vpliv družbene skupnosti na izobraževanje, ki nikakor ni in ne more biti samo skrb posameznih šolskih kolektivov. Sveti šol morajo postati tisti organi samoupravljanja, ki bodo vodili politiko izobraževalnega procesa, kolektivi pa jo izvajali in jo konkretizirali.
Pri osebnih dohodkih se še zmeraj rada upoštevajo stara merila (formalna izobrazba, leta zaposlitve), pogosto pa so tudi težnje po izenačenjih in enotnih zvišanjih. Nujno je, da tudi v šolstvu preidemo na nagrajevanje po delu, ki bo odvisno od doseženih uspehov, delovnih izkušenj, vestnosti, uporabe sodobnejših pedagoških metod, izobrazbe itd.
NEGATIVNI POJAVI ŠKODUJEJO NADALJNJEMU RAZVOJU
Predsednik Milan Sterban je govoril tudi o aktualnih družbenopolitičnih vprašanjih, ki v zadnjem času stopajo v o-spredje. Opozoril je na nekatere pojave, ki nam škodujejo pri doslednem izvajanju načel notranje in zunanje politike. Takšne težnje izvirajo iz emigrantskih in klerikalnih krogov v zamejstvu, ki imajo v naši vedno bolj odprti skupnosti večje možnosti, da se uveljavijo znotraj slovenske skupnosti. V zadnjem času, predvsem pa po podpisu protokola z Vatikanom, prihajajo v o-spredje težnje klerikalskih krogov, ki hočejo vsa prizadevanja naše države obrniti sebi v prid tako, da želijo tudi znotraj naše skupnosti posegati v politično življenje.
Pri tem in še drugih vprašanjih mora Socialistična zveza odigrati pozitivno vlogo. Reševati mora vsa družbena vprašanja in uveljavljati samoupravljanje. Njen cilj se mora odražati v skupni borbi za napredek socialističnih družbenih odnosov na vseh področjih življenja naših občanov. Člani SZDL se morajo ■zato zoperstaviti vsem tendencam, ki skušajo na kakršenkoli način škodovati našemu razvoju ter socialističnemu sistemu, v katerem živimo in v katerem vidimo edino pravilno pot k napredku.
Na seji občinske konference so razpravljali tudi o predlogu programa dela za leto 1968. Po obrazložitvi sekretarja Jožeta Vebra, so ga z nekaterimi dodatnimi predlogi, o katerih bo razpravljal še izvršni odbor, sprejeli. Posredujemo ga v celoti.
Osnovna dejavnost občinske konference in izvršnega odbora bo usmerjena na proučevanje in obravnavanje družbenih odnosov v samoupravni družbi in na posameznih področjih družbenega življenja. Obravnavana bodo vprašanja, ki neposredno zadevajo občana, njegovo vlogo v družbi, pravice in dolžnosti ter integracijska vloga Socialistične zveze pri nadaljnem razvijanju družbenih interesov, ki jih postavlja družbena in gospodarska reforma.
Ta vsebinska orientacija delovanja občinske konference iin izvršnega odbora pogojujejo tudi delovanje komisij, sekcij in drugih grup, ki bodo s svojimi aktualnimi vprašanji dopolnjevale dejavnost občinske konference in izvršnega odbora.
Občinska konferenca in izvršni odbor
Poleg tega, da bo izvršni odbor spremljal in obravnaval vsa aktualna družbenopolitična vprašanja v občini, tako s področja gospodarstva, posebno s področja družbenih služb, bo morala tudi občinska konferenca še posebej obravnavati in širše osvetliti nekatere probleme kot so:
9 Delovanje društev in organizacij ter sistem financiranja te dejavnosti v okviru občine.
# Problem zdravstva oziroma zdravstvenega zavarovanja občanov.
#	Probleme s področja vzgoje, izobraževanja in otroškega varstva.
#	Problematiko informiranja in komunikacijskih sredstev s posebnim poudarkom na »Šaleški rudar«.
#	Vloga in metode dela Krajevnih skupnosti pri uresničevanju krajevne samouprave.
Sekcije in komisije
0 Sekcija za društveno dejavnost
bo končala že začeto široko a-nalizo o problematiki društev in organizacij, njihovi dejavnosti, materialnem stanju m financiranju te dejavnosti. Analiza iin razprave po krajevnih konferencah SZDL bodo osnova za obravnavanje te problematike na seji občinske konference SZDL.
#	Sekcija za izrobraževanje in vzgojo
bo analizirala in obravnavala predvsem probleme, ki se pojavljajo na tem področju pri uresničevanju družbene in gospodarske reforme, kot so:
—	razvoj odnosov komuna in izobraževalne skupnosti — delovna organizacija — prosvetni delavec,
—	izobraževalne institucije kot samoupravne delovne organizacije,
—	družbeno-ekonomski položaj prosvetnega delavca kot ustvarjalne osebnosti,
—	merila in kriteriji za delitev dohodka in osebnega dohodka in
—	problemi izobraževanja odraslih.
0 Sekcija za mednarodne odnose
bo organizirala občasne razgovore o mednarodnih dogodkih, na željo posameznih krajevnih organizacij SZDL pa bo preskrbela predavatelja s tega področja.
0 Volilna komisija Njeno delo bo usmerjeno predvsem na analiziranje problemov, ki se pojavljajo z reelekcijo. Proti koncu leta pa bo pričela s pripravami na volitve v letu 1969.
0 Organizacijsko-politična komisija
bo proučevala metode delovanja občinske konference in krajevnih konferenc SZDL.
0 Nadzorni odbor
#	zasledoval in pregledoval finančno poslovanje občinske konference SZDL,
9 organiziral seminar z blagajniki krajevnih konferenc SZDL o finančnem poslovanju,
0 pregledal finančno poslovanje krajevnih konferenc SZtiL.
DELEGATI	OBČINSKE
KONFERENCE SZDL SO MNENJA, DA JE VPRAŠANJE LOKACIJE NOVEGA POKOPALIŠČA ŽE REŠENA STVAR.
Čeprav je bilo o centralnem pokopališču že mnogo polemike iin pojasnjevanj, se je živahna razprava o njem razvila tudi na tej seji. Soštanjčani se, kot izgleda, še vselej niso pomirili in zadovoljili z že znanimi sklepi pristojnih organov. Še vedno očitajo nedemokratičnost in poskušajo uresničiti svoje želje.
Razpravljal« so si bili edini v tem, da je bila informiranost o tej problematiki nezadostna in prepočasna. Prehitevala pa je tudi situacija sama, saj je rudnik lignita iz objektivnih razlogov hitreje odpiral odkop proti Družmirju, kot je bilo pred tem predvideno. Zato je bilo potrebno vprašanje pokopališča reševati pospešeno, s tem pa je trpelo organi-ziranejše razpravljanje z občani.
Kljub temu ne moremo mimo dejstva, da občani na zborih volivcev pred petimi leti niso imeli bistvenih pripomb o lokaciji novega centralnega pokopališča, ko so obravnavali urbanistični načrt razvoja Šaleške doline. Zato je občinska skupščina 11. maja 1963. leta ta načrt sprejela in se po njem ravna še danes. Tudi takrat šo-štanjski občinski odborniki niso imeli pripomb. V opravičilo kritik naj omenimo še to, da v avli prejšnje občinske stavbe že več let visi urbanistični
načrt, na katerem je zarisano novo pokopališče.
Lokacije občinska skupščina ni načenjala znova, ker je po vsem tem bila prepričana, da je s strani občanov sprejeta in nesporna. Izbrana je bila po skrbni analizi strokovne komisije, ki je morala upoštevati poostrene zakonske predpise o pokopališki službi. Vprašanje, ali ni bolj gospodarno u-rediti samo eno sodobno pokopališče, ki bo ustrezalo vsem pogojem, ali pa drobiti sredstva, ki nam jih že tako primanjkuje, je torej zelo umestno.
Občinska konferenca je po razpravi z glasovanjem, pri katerem se je vzdržal samo eden, sprejela sklep, s katerim potrjuje odločitev občinske skupščine o lokaciji centralnega pokopališča. Zavzemala pa se je še za nadaljnje razprave o cenah uslug s katerimi si, po mnenju nekaterih, komunalno obrtni center zagotavlja večja sredstva, kot je potrebno.
Razprava je nadalje potekala tudi o tem, kako tisti, ki jim volivci zaupajo svoj glas, izpolnjujejo njihovo zaupanje. Soglasna ugotovitev je bila, da bi bilo delo na vseh področjih mnogo, bolj uspešno, če bi (in to morajo) pri svojem delu ak-
tivno sodelovati in zanj tudi odgovarjati. Tako se ne bi zgodilo, da morajo iste seje sklicevati večkrat.
Udeleženci seje so precejšnjo pozornost posvetili situaciji v zdravstveni službi in socialnem zavarovanju. Primanjkljaj v skladih se namreč pojavlja tudi to leto. Izgube povzročajo invalidnine (primerov, pri katerih imajo delavci pravico do enakega osebnega dohodka ob lažjem delovnem mestu iz objektivnih razlogov v Velenju ni malo), nadomestila za porodnice in povišane cene uslug v bolnicah.
Občinska konferenca SZDL je zato na svoji tretji seji sprejela sklep, s katerim podpira prizadevanja občinske skupščine, ki je sprejela ustrezna priporočila za sanacijo obstoječega stanja. Hkrati od nje tudi zahteva, da preko svojih organov doseže njihovo dosledno izpolnitev. Nujno je, da zdravstvo in socialno zavarovanje poiščeta v mejah možnosti vse notranje rezerve.
Razprava je zajela tudi otroško varstvo v pogojih novega delovnega časa, nekatera vprašanja o nadaljnjem delu občinske konference ter krajevnih odborov SZDL, o krajevni samoupravi, financiranju društvene dejavnosti, boljši informiranosti, odgovornosti članstva in še nekatera druga.
Dileme ob sklepanju sporazuma
(Nadaljevanje)
posebno priporočilo in ga objavila v občinskem uradnem glasilu. Stališča občinske skupščine so naletela na splošno odobravanje na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi, ki so bili v mesecu marcu letošnjega leta.
O dosedanjem poteku izvajanja stališč in priporočil občinske skupščine sta na seji poročala predsednik skupščine socialnega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem Rudi Delopst in direktor združenega zdravstvenega doma v Velenju dr. Alojz Fijavž. Slednji je povedal, da bo v zdravstvenem domu izvedeno nekaj raciona-lizacijskih ukrepov, kot npr. zmanjšanje dela splošnih in specialističnih ambulant za okoli 10 odstotkov in zmanjšanje obsega dela v laboratorijih in fizioterapiji. Zmanjšali se bodo tudi stroški dela uprave zdravstvenega doma in obiskov na domu. S temi ukrepi bodo prihranili okoli 200 milijonov starih dinarjev. Če bi se hoteli doseči še večji prihranki v izdatkih za osnovno zdravstveno varstvo, bi bilo potrebno bolj občutno zmanjšati že doseženi nivo zdravstvenega varstva v občini, kar bi zavarovance v določeni meri vsekakor prizadelo.
Da bi do tega ne prišlo, zdravstvena služba velenjske občine predlaga, da bi za velenjsko občino ne veljal splošni sporazum o osnovni porazdelitvi sredstev zdravstvenega zavarovanja na sredstva za izvajanje zdravstvenega varstva in na sredstva za izplačevanje denarnih nadomestil,, ki bo veljal za vso komunalno skupnost sociainega,zavarovanja, temveč se naj več sredstev nameni za financiranje osnovnega zdravstvenega varstva, manj pa /a denarne dajatve. Denarne dajatve pa so prav v naši občini izred-no velike zaradi precejšnjega odstotka stalne bolezenske odsotnosti zaposlenih in zaradi precejšnjega števila invalidov, 'ki prejemajo razliko osebnih dohodkov med delovnim mestom, na katerem so bili zaposleni in med delovnim mestom, na katerem delajo sedaj.
Enako stališče je imel na seji občinske skupščine tudi predsednik komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Rudi Delopst, ki ie zlasti poudaril, da se na sploh daje premalo sredstev za zdravstveno varstvo in da so zaradi tega veliki primanjkljaji v skladih zdravstvenega zavarovanja popolnoma razumljivi. Tudi letošnji primanjkljaj znaša že nekaj nad 20 milijonov starih dinarjev.
Ce bi se zdravstvena služba financirala na podlagi enotnega sporazuma za vso ikoroško 'Skupnost socialnega zavarovanja, bi se nivo zdraslvenega varstva v velenjski občini v določeni meri znižal, večji stroški za denarne dajatve pa bi se porazdelili na vse zavarovance v tej regiji, tako da bi bili zavarovanci v prihodnjem letu obremenjeni z dosti manjšim izrednim iprispevkom za zdravstveno zavarovanje kot so letos. Ce pa naj velja za velenjsko občino poseben sporazum, pa bo zdravstvo ostalo na sedanji višini, velenjski zavarovanci pa bodo moraLi sami kriti nenormalno velike izdatke za denarne dajatve iz zdravstvenega zavarovanja, V tem
primeru lahko računamo, da se bo izredni prispevek tudi v letu 1969 plačeval v približno isti višini kot letos.
Odborniki občinske skupščine se niso odločili ne za eno, ne za drugo možnost, pač pa so skleniili, da se la problem prouči na posebni skupni seji sveta za gospodarstvo in sveta za zdravstvo, na katero bodo povabljeni tudi predstavniki socialnega zavarovanja in zdravstvene službe in kjer bodo sprejeli smernice za sklenitev sporazuma za financiranje zdravstvene službe v letošnjem letu.
REPUBLIŠKI ORGANI NAJ DOLOČIJO KJE BODO IMELI PLJUČNE ODDELKE
Na seji občinske skupščine so bili odborniki občinske skupščine seznanjeni z ukrepi, ki sta jih storili občinska skupščina in bolnica za tuberkulozo Topolšica, da bi se preklical dopis regionalnega zdravstvenega centra v Celju, s katerim je zdravstvenim domovom prepovedal pošiljati tuberkulozne bolnike na zdravljenje v to bolnico. Vsi republiški in drugi organi so ocenili ta ukrep kot nezakonit in ga je zaradi tega regionalni zdravstveni center v Celju pred dnevi preklical. Da bi do podobnih ukrepov ne prišlo, je bila na seji občinske skupščine postavljena zahteva, da pristojni republiški organi čimprej določijo, katere bolnice imajo lahko pljučne oddelke in katere ne.
ODBORNIKI SPREJELI ODLOKE S PODROČJA URBANIZMA
Odborniki občmske skupščine so sprejeli pet odlokov s področja urbanizma. Sprejet je bil odlok o uskladitvi generalnega urbanističnega plana za šaleško dolino z določbami republiškega zakona o urbanističnem planiranju, ki bi v bodoče veljal za urbanistični program velenjske občine, nadalje je bil sprejet odlok o urbani: stičnem redu v občini Velenje, ki ureja način gradnje na vseh tistih območjih v občini, za katera se ne bodo izdelali zazidalni načrti. Sprejeta sta bila zazidalna načrta za obrtnike ob potoku Trebušnica v Velenju in za vzhodno območje stanovanjske soseske Velenje—Selo. Sprejet je bil tudi odlok o splošni prepovedi gradnje 'in parcelacije na določenih območjih občin na katerih se bodo v bližnji prihodnosti izdelali zazidalni načrti. Tako območje je severno od železniške proge v Smartnem ob Pa-ki in vzhodno od ceste Velenje—Salck v Velenju.
Na seji so sprejeli tudi zaključne račune občinskega proračuna za leto 1967, ki izkazujejo okoli 30 milijonov dinarjev presežka dohodkov nad izdatki in zaključni račun občinskega cestnega ter komunalnega sklada !n sklada za borce. Sprejet je bil tudi zaključni račun prispevkov iin davkov, ki izkazuje nekoliko slabše plačevanje družbenih obveznosti kot prejšnje leto.
POVEČANA CENA ŽA MLEKO
Po daljši razpravi so odborniki občinske skupščine sprejeli odlok o povečanju cen za mleko od 1,35 na 1,45 dinarjev za liter. Povečana cena za mleko bodo začele veljati, ko bodo začeli mleko prodajati v novi plastični embalaži.
CENTRALNA PROSLAVA OBČINSKEGA PRAZNIKA BO V SKALAH
Ob koncu so odborniki občinske skupščine sklenili, da bo letošnja cen-tralna proslava občinskega praznika v Skalah. Tamkajšnja krajevna skupnost bo do te proslave med drugim tudi dogradila dom družbenih organizacij, ki je v gradnji že več let.
ZAVAROVALNICA SAVA
POSLOVNA ENOTA CELJE OBVEŠČA
da se je 1. januarja letos združila skupaj z drugimi zavarovalnicami v Sloveniji v novo
ZAVAROVALNICO SAVO - Ljubljana
Nova zavarovalnica SAVA ima na nekdanjih sedežih samostojnih zavarovalnic v Sloveniji svoje poslovne enote.
Namesto prejšnje Splošne zavarovalnice Celje — posluje na območju nekdanjega celjskega okraja v nezmanjšanem obsegu od 1. januarja 1968
dalje ZAVAROVALNICA SAVA, Poslovna enota Celje.
Ker je prišlo na leni -območju do neresničnih trditev in govoric, da je bila Splošna zavarovalnica Celje ukinjena in je s tem sklepanje zavarovanj prenehalo, obveščamo zato vse naše zavarovance naj jili takšne neresnične vesti ne motijo in ne zavajajo. Sedanja poslovna enota Celje nadaljuje s poslovanjem in sklepa vsa zavarovanja v polnem obsegu, kot pravni naslednik splošne zavarovalnice Celje.
Na območju občine Velenje sklepajo zavarovanja naslednji naši zastopniki: Martin GERZ1NA, Ivo FELICljAN, Alojz JELEN, Ivo JAMN1K, Miha DEBERŠEK, Franc SOVIČ, Pavla DERMOL, Ljudmila POZENEL, Ivan MAROVT in Ivanka TREIBENREIF.
Hkrati obveščamo zavarovance* da sino zavarovalne premije za leto 1968 v večini primerov znižali, zato se predhodno posvetujte z našimi zastopniki.
Proti osrednjemu pokopališču v Podkraju že pridno delajo novo asfaltirano cesto. Do 1. julija, ko bodo začeli na tem res lepo urejenem pokopališču pokopavati, bo tudi dostop do njega primerno urejen.
KOMUNISTI ZA DOSLEDNO IZPOLNJEVANJE SKLEPOV
(Nadaljevanje s 1. strani)
cijah, občinska skupščina ter ostali družbeno-politični dejavniki naj pri izvajanju letošnje reelekcije (priporočilo Občinske skupščine je bilo poslano) vodilnih kadrov zagotovijo ki bodo povečale stro-
ponudbo in povpraševanjem so nastale težave pri prodaji industrijskih proizvodov. Tako spremembe sn (P Wp ontnv-ih i^rlolli-m; kovnost vodilnih kadrov. Z uvedbo za logično presojanje ter ugotavljanje
so se Z.diuge gutovm tzuetKOV	pripravniškega staža in zmanjšanja možnosti v posameznih primerih, povečale kar za 65 odstotkov, prispevkov iz osebnega dohodka pri
jih in začrtali politiko. Naloga ob. činskih upravnih organov je predvsem v tem, da bodo ob upoštevanju predpisov, omogočili čim boljši razvoj te panoge. Ne gre za popuščanje nekim tendencam bogatenja, ampak
Prekomerno angažiranje sredstev v zaloge pa zaostruje likvidnost in nelikvidnost gospodarskih organizacij in se zelo negativno odraža pri porabi sredstev za investicije v osnovna sredstva, ki so se v primerjavi z letom 1966 zmanjšala za okoli 50 odstotkov. Izredno poslabšanje moremo u-gotoviti tudi pri blagovnih odnosih s tujino, saj je letni plan izvoza industrijskih izdelkov izpolnjen le s 35 odstotki, v primerjavi z letom 1966 pa se
pravnikov so ustvarjene možnosti, ki naj podpirajo prizadevanja delovnih organizacij za večjte zaposlovanje mladih strokovnih kadrov. Z doslednim izvajanjem take politike bodo-ustvar-jeni tudi pogoji za hitrejše zaposlovanje.
NALOGE KOMUNISTOV NISO MAJHNE
Komunisti so dolžni zasledovati gospodarska gibanja ter hkrati opozarjati in konkretno odpravljati nepravilnosti oziroma odstopanja od začrtanih in sprejetih nalog. Na področju samoupravljanja naj bi dali komunisti spodbudo za proučitev samoupravnih aktov in samoupravne prakse v delovnih organizacijah ter občini. Proučiti je potrebno, ali sedanje obli-
Ludvik Mali, direktor rudnika
CAS JE ZA NAS NAJBOLJ DRAGOCEN
Na konferenci; kakršna je danes, moramo v prvi vrsti analizirati naše slabosti in dobre strani, na osnovi tega pa napraviti načrt za naprej.
Ko govorimo o produktivnosti, smo prizadeti vsi. Zavisi od dobre organizacije dela, ta pa od strokovnjakov. Strokovnjaki, ki so na razpolago, mo-
ranjem na ta način, da bo rudnik poleg svoje udeležbe najel kredit. Tako bi v novi investiciji sodelovali skoraj s tretjino sredstev (12 milijardami starih dinarjev oz. 30 odstotki). Jasno je, da bi v poslovnem odboru imeli svoje predstavnike, ki bi vplivali na vodenje politike novega podjetja. Prepričan sem. da bi tako lažje prišli do skupnega koraka k integraciji.
Poudaril bi še enkrat, kako je čas za nas dragocen. Pred sprejetjem zakona smo bili prisiljenj razmišljati o likvidaciji rudnika, ker bi v tem primeru le še obrnili lastni dinar v prekvalifikacijo in iskanje novih delovnih mest. Ce gledamo kratkoročni program o perspektivi energetike, po katerem bomo leta 1970 nakopali in prodali 1,7 milijona ton, lahko ugotovimo, da bomo ta čas težko preživeli. Ce pa z izgradnjo ne bomo začeli takoj in se bo vsa stvar še zavlačevala bomo nesposobni dajati termo-
Sindikalni dom v Velenju?
rajo biti pravilno zaposleni in razpo- elektrarni premog po ceni, ki ji omo------■	" -----' 1 goča proizvajati konkurenčno energijo. V tem primeru še torej vedno grozi likvidacija premogovnika. V 15 letih bi morda uspeli prekvalificirati in poiskati nova delovna mesta 4.000 rudarjem.
je izvoz zmanjšal za 54 odstot-	ke samoupravljanja odgovarjajo stopijo	nji razvoja proizvajalnih odnosov in '	novi vsebini, ki jo terja družba in Restriktivna politika bank,	gospodarska refornia. Prav tako je
potrebno ugotoviti ali se izvršujejo na vseh ravneh samoupravljanja tiste naloge, ki se lahko najuspešneje izpolnjujejo na posamezni samoupravni ravni (od delovnih organizacij do občinske skupščine).
zlasti na področju kratkoročnega kreditiranja, se je izvajala in se izvaja togo, linearno in s premajhnim zagotavljanjem principa selektivnosti.
Visoko angažiranje sredstev za zaloge in kreditiranje kupcev je vplivalo tudi na zmanjšanje investicij, kar se je zlasti neugodno odrazilo na hitrejše izvajanje modernizacije, na uveljavljanje nove tehnologije in izboljšanje organizacije dela kot osnove za višjo produktivnost in ekonomičnost poslovanja. Na zaostajanje modernizacije vpliva tudi pomanjkanje razvojnih programov in nezadostno poslovno in tehnično sodelovanje. Vrsta delovnih organizacij še ni spoznala, da si le z visoko izobraženim in strokovno usposobljenim kadrom lahko zagotovi uvajanje sodobnih konceptov poslovanja, s tem pa tudi pogoje za njihov obstoj in nadaljnji napredek.
Problema nezaposlenosti v naši občini, ki je med najvišjimi v republiki, ne moremo trajno rešiti z večjim zaposlovanjem v tercialnih dejavnostih, ampak predvsem z ožitvijo gospodarske rasti, razširjenjo reprodukcijo in z odpiranjem novih delovnih mest v gospodarstvu.
Sistem delitve dohodka je nedograjen in potreben dopolnitve, istočasno pa terjajo pojavi ustrezni družbeni nadzor nad politiko notranje delitve in gibanjem osebnih dohodkov.
K ponazoritvi naj služi podatek, da se .„.„„ „„.„.„, _____ „, _________________
je produktivnost zmanjšala za 6 do zivneje razvijati in dosegati boljše 7 odstotkov, izplačani mesečni oseb- uspehe.
ni dohodki na zaposlenega pa so osta- Menim, da ne moremo mimo koli na ravni leta 1966. Prav tako iz- vinsko predelovalne industrije, ki se datki na področju negospodarskih de- je ±e okrepila v gospodarstvu naše javnosti presegajo razpoložljiva sred- doline in dosegla lepe rezultate. Naj
rejeni. Treba je stremeti, da bodo v perspektivi zasedli mesta, ki zahtevajo večjo in širšo razgledanost, primerni kadri.
Povedal bom nekaj besed o rudniku in o dogajanjih v zvezi z energetiko v naši občini. Določene stvari smo že dosegli in so se premaknile z mrtve točke. Izgradnjo termoelektrarne lahko vzamemo kot gotovo dejstvo. Kljub temu bi rad na kratko povedal, s katerimi stvarmi smo se morali boriti oziroma dokazovati, da je bil sprejet zakon o dopolnilnih sredstvih za izgradnjo začetih objektov.
Lop čas smo morali dokazovati, da
»V sedanjem času pa ne gre le za je investicija ekonomična in da bo registracijo pojavov ter opozarjanje cena električne energije primerna za na težave. Komunisti smo dolzn, na kupca primerjali smo mednarodne osnovi sprejetih stalise konkretno cene za razlione vrste goriv in raz-pristopiti k reševanju družbenih m jasniIi> kako je z njlimi6v drugih r gospodarskih problemov, ki so odprti publikah v primerjavi z našo. Uspeli !	55™'". jte_n?	smo dokazati, da smo s ceno energije
,potrošnikih absolutno rentabilni. Dobava energije za isto ceno od drugod, bi bila za nas sprejemljiva, če bi bilo pomanjkanje delovne sile in bi jo. sproščeno v rudniku lahko zaposlili, kjer je primanjkuje, če torej pridobivamo energijo doma, ustvarjamo narodni dohodek in obenem omogočimo ljudem zaslužek v slovenskem gospodarskem prostoru. Po .vseh argumentih smo zakon skoraj enoglasno siprejeli. Želimo, da 'bi sedaj prišlo čimpreje do proizvodnje električne energije.
Za manjkajočih 75 megawatov je bilo po odstopu Kidričevega potrebno dobiti nove vire financiranja. Dogovorili smo se, da bo dal rudnik lignita 3,5, termoelektrarna 4,5 in Savske elektrarne 3,8 milijarde starih dinarjev. Ker bo rudnik, skrčil svoja sredstva za amortizacijo, smo zainteresirani, da bo ta čas čimkrajši. Ekonomičnost je odvisna od izkoriščenosti kapacitet. Če bi se vsa stvar zavlekla, ne bomo sposobni dajati premog po
v svojem referatu Janez Grašič, predsednik komisije za samoupravne in družbeno-ekonomske odnose.
RAZPRAVA
Peter Krapež, predsednik občinske skupščine:
PREMALO SE ZAVEDAMO POMENA INTEGRACIJSKIH PROCESOV
Skušal bom povedati nekatera dejstva o perspektivah gospodarstva v naši občini in biti pri tem konstruktiven. Ko razmišljamo o njih, se mi zdi, da se vse preveč ustavljamo pri problemu, ki je res osnovni, ne pa edini. Ob vprašanju gradnje termoelektrarne šoštanj. za katero menim, da je s formalne strani že rešen, s tem pa tudi nadaljnji razvoj energetike v naši občini, pozabljamo na vse tisto, kar moramo poieg tega še narediti na vseh ostalih področjih. Tudi ta že imajo osnovo v gospodarstvu naše doline, zato bi jih kazalo inten-
V razpravi je sodelovalo tudi več drugih članov komiteja in gostov. Kritično so govorili o nadaljnji ekonomski in družbeni rasti v naši občini iu iskali krivdo za nastale težave v okviru komune. Slišali smo tudi mnenje, da bi se morali-'o integraciji in sodelovanju med kolektivi pogovarjati znotraj občine, ker bi bila le na ta način racionalnost investicij sigurna. Ce ustvarjata rudnik in elektrarna 60 odstotkov bruto produkta, komunistom ne sme biti vseeno kaj se kje dogaja, je dejal na seji eden izmed navzočih. Povedal je itudi, da gospodarskih in upravnih organov pri občinski skupščini ni dovolj čutiti. Vse premalo dajo na razpolago potrebno gospodarsko dokumentacijo, čeprav jo sproti dobivajo od gospodarskih organizacij. Ponavadi lahko obravnavamo le gospodarske pokazatelje iz preteklega leta. ki niso več aktualni in imajo samo še zgodovinski pomen. Pri načrtovanju lokalnega gospodarstva pa rabimo sveže podatke in dobre analize, ne pa da
»Sindikalne podružnice Vel-me, Chrom metala in Stixa organizirajo vsako leto sedaj že tradicionalno tombolo. Cisti dohodek uporabijo za potrebe rekreacije članov sindikata. S tem namenom smo z igro tudi začeli,« je med drugim povedal Gustav Verdelj, direktor trgovskega podjetja Velme Velenje.
»Ker pa smo uvideli, da uspeh tombole presega potrebe sindikalnih podružnic, smo se odločili, da bi sredstva namenili za širši krog občanov. To bi dosegli na ta način, da bi Velenje v svoji, slikoviti okolici dobilo primeren sindikalni rekreacijski dom z dvorano, ki bi lahko služila za potrebe delovnih organizacij (sestanke, seminarje itd.). Te sedaj nimamo, čeprav jo pogrešamo.
Menimo, da bi bilo najbolje, če bi takšen objekt postavili
največ dva kilometra iz Velenja. Izbrali smo si lokacijo na pobočju Šaleškega gradu (graščina Ekenstein). Od tu bi se obiskovalcem nudil čudovit razgled, saj bi Velenje imeli pred seboj kot na dlani. Poleg tega se na obnovi gradu do sedaj ni storilo ničesar, le to, da so okoličani rušili kamenje in ga uporabljali za gradnjo svojih domov. Tudi precej šaleškega gasilnega doma je bilo postavljenega z njim. Zato smo se odločili, da bi z izgradnjo doma poskrbeli še za njegovo popravilo.
Naš dober namen otež-koča Zavod za spomeniškd varstvo, čeprav bi dom zgradili 150 metrov od gradu. Upamo, da bomo z dobro voljo našli skupno rešitev, saj bi v tem primeru dosegli obojestransko korist,« je zaključil svoje pripovedovanje tovariš Gustav Verdelj.
NALOGE DRUŽBENEGA iN GOSPODARSKEGA RAZVOJA
»Poglavitna naloga družbenega
najmočnejši kolektiv v občini in, da so se ob produkciji te tovarne že začele razvijati kooperantske usluge drugih obratov. Na tem področju so še precejšnje možnosti. Opozoriti že-gospodarskega razvoja v letu 1968 je |im tudi na to, da so kooperantske nadaljnje uveljavljanje procesov, ki usluge Chrom metala in rudarskega
lih je začrtala reforma,« je nadaljevanju svojega referata poudaril Janez Grašič. Sem sodi ponovna poživitev rasti celotne proizvodnje, ki jo mora spremljati stabilizacija gospodarstva.
Temeljna naloga investicijske politike mora biti povečana učinkovitost
naložb. To bo mogoče doseči le z več- sko predelovalni industriji. Dobro bi ' :	-• J 1 |,ilo iskati nove možnosti sodelovanja
na tem področju in sicer v povezovanju raznih služb, razvoju in komerciali, ker bi na ta način lahko dosegli še boljše uspehe. Nujno bi morali poiskati tiste stične točke,
jo usmeritvijo investicij v moderni zacijo gospodarstva. To pa mora temeljiti na uvajanju sodobne tehnologije ob upoštevanju znanstveno raziskovalnega dela in poglobljenem raziskovanju tržišča.
Hitrejši razvoj proizvodnje bo omogočil večje možnosti za zaiposlovanje. Priti mora do povečanega vključevanja kadrov z visoko stopnjo usposobljenosti.
Življenjski standard se mora usklajevati z gospodarsko rastjo, osebni dohodki pa ne morejo rasti hitreje kot produktivnost dela. Temeljiti morajo na načelu delitve po delu.
Delovne organizacije morajo hitreje prilagajati poslovanje pogojem
cenah, kakršne zahteva termoelektrar-	iit	mmii.
na, da je konkurenčna. Od tod je tudi	111	aun!1.i .
opravičljiva naša nestrpnost. '	vedno razpravljamo le o ugo-
Vse mogoče se govori o integracij-	tovljenill dejstvih, sknh procesih, ki naj bi se pospešili. Udeleženci občinske konfe-Na rudniku smo prepričani, da mora ' /1 L	I.	,
opozorim samo" na to da ie kolektiv nujno priti do kombinata, v katerem	r,encP ZKS s? tudi povedali.
Gorenja puohse^u b ruto prollukta bodo združeni rudnik lignita, termo-	da rezerve ll.SO Zgolj V inve-
------...... -- elektrarna m , konstniki produktov	sticijah, temveč bo potrebno
Lt^pCs^nTtja^lUf^fc^	koristno uporabiti tudi UMSKI
svoje produkte. Integracijski procesi	kapital, če hočemo napredo-
zahtevajo koristi vsakega posamezne-	vati. Kot je povedal eden iz-
KkoPlikoeoiamakkenje^ Te	*»ed razpravijalcev bo potreb-
časa za analiziranje.	no preorientirati miselnost
Vmes SO Stopili Še drugi momenti,	glede na nadaljnji družbeni
Intenzivno se dela na horizontalni in-	• „i,„________i. • ., .....' ■ . i «■ ■
tegraciji v samem elektroeospodar-	'n ekonomski razvoj v občini,
stvu. To ie mogoče nekoliko zavrlo	Za to pa bodo potrebni odloč-
procese združevanja med elektrarna-	nejši nastopi komunistov,
™mo,%raSnoPaSactb^n,?	predvsem pa se bomo morali
Kljub temu bo trefoa razvijati sode	V lobcini pokoravati skupnim
lovanje med samoupravnimi organi	dogovorom in dosledno lipo-
in komunisti termoelektrarne in rud-	Si„,,„i; .„.„■ („
nika. Ob dozorevanju situacije bi te-	Jtevatl sprejeta stallsca. Vse
žilii priti do takšnega rezultata v čim	te in ostale misli ter staltsca
krajšem času. Moramo reči, da je	pa so zabeležili v sklepih, ki
zaenkrat, poslovno sodelovanje zado-	sft fih spre jeli komul)isti na
II. konferenci ZKS v Velenju.
milnim...........................................................................................................
|	Razpisna komisija sveta delovne skupnosti
5	upravnih organov Skupščine občine Velenje
I razpisuje i
E naslednja prosta delovna mesta:
| 1. gradbenega in urbanističnega
inšpektorja | 2. referenta za komunalne
investicije in nadzor	, |
| Poleg pogojev iz 23. člena zakona o samouprav- I | ljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SR Slo- i = .veniji mora kandidat izpolnjevati še naslednje po- § E goje: E	pod 1
E	— diplomirani gradbeni inženir
E	— 5 let delovnih izkušenj
=	— strokovni izpit
1	pod 2
—	diplomirani gradbeni ali komunalni inženir, /. = S dveletnimi delovnimi izkušnjami, ali
—	gradbeni tehnik s petletnimi delovnimi izkuš- = E njami.
Osebni dohodek je določen s pravilnikom o delit- | | vi dohodka v upravi Skupščine občine Velenje. Po- | E skusno delo traja 3 mesece.
Rok za prijavo je 15 dni po objavi tega razpisa. E | Kandidati naj priložijo k prijavi kratek življenjepis, E § z navedbo dosedanjih zaposlitev in prepis diplome.
{|llllllII(lllllllIIli(lllllllllIllllllltIill]|lllllttlllillllllllllIlT*IIIIItIIlllIilillllllllllllll(ilIIItllIIIIIIIIH9ll'
šolskega centra že danes precejšnje in lahko z razvojem Gorenja tudi ta podjetja dosežejo še večji razmah. V kompleks kovinsko predelovalne industrije lahko vključimo tudi tovarno Polypex, ki po svojem proizvodnem programu že sodi med kooperante za finalno produkcijo v kovin
kjer se interesi skupnosti in posameznih kolektivov najbolj približajo in jih kar najtesneje povezati.
Druga panoga, ki ima tudi določene možnosti za nadaljnji razvoj v naši občini, je lesna industrija. Razvojne možnosti so sicer delno omejene zaradi tega. ker naše področje ne predstavlja bistvene surovinske baze. Imamo pa tradicijo in izkušnje, ki bi jih morali razvijati še naprej. Verjetno bi tudi na področju lesne indu-
voljivo. Prvi korak v ožjo integracijo nameravamo izvesti s samim financi-
obvestilo
Celjsko zastopstvo tovarne šivalnih strbjev VLADO BAGAT iz Zadra priredi v Velenju začetni in nadaljevalni tečaj krojenja in šivanja. Tečaj bo v prostorih velenjske delavske univerze maja in
junija. Prijave sprejema delavska univerza v Velenju, vsak (lan od 8. do 12. ure.
Sestanek, tia katerem se bomo pogovorili o tečaju, bo v petek 17. maja ob 16. uri v delavski univerzi.
Sklepi II. seje občinske konference ZKS Velenje
ki jih postavlja tržno gospodarstvo, strlje lahko razdrobljene sile zdru-
IlnnčtfM/atii mnrnin tudi vpčin nknmn-	...T.-	K,,1 ie„ rp-jnltate.
Upoštevatii morajo tudi večjo akumu lacijo, ki bi ustrezala potrebam glede na dolgoročni razvoj. Uspešnejše izvajanje programa modernizacije, kot osnove za hitrejše narašačfije produktivnosti dela in vključevanja v mednarodno delitev dela. zahteva u-činkoviteiše pristopanje k poslovnemu sodelovanju in integraciji (podpirati je treba tako horizontalno kakor tudi vertikalno). Komunisti se morajo zavzemati in podpirati vse tiste težnje, ki imajo za cilj ekono-mičnejše poslovanje ter uspešnejše uresničevanje cilja ekonomske politike.
žili, in tako dosegli boljše rezultate.
Pri nadaljnjem razvoju gospodarstva ne moremo mimo tovarne usnja. Zavedati se namreč moramo, da ima 400-članski kolektiv določeno tradicijo in prednost pred ostalimi zaradi svoje kvalitete. Več pozornosti pa bi v podjetju morali posvetiti obstoju in raztoju trga. Zdi se mi. da v zadnjem času zaradi določenih pomanjkljivosti v kadrovski strukturi in nekaterih drugih težav, ne dosegajo tistega, kar bi lahko, žetimo opozoriti da 400-članski kolektiv ne moremo pustiti na milost in nemilost nekaterim posameznikom. Seveda je razvoj
I. Podatki o gibanju gospodarstva v letu 1967 so zaskrbljujoči.
Zaostreni pogoji gospodarjenja so odkrili številne slabosti, ki so se vrsto let kopičile v našem gospodarstvu. Te se nanašajo predvsem na pokazatelje gospodarske aktivnosti, kot so: produktivnost, ekonomičnost, rentabilnost, moderna organizaciia dela in tehnološki postopki, kadri, kar vse se odraža v nizki akumulativnosti naših gospodarskih organizacij.
Na relativno slabe gospodarske rezultate je poleg objektivnih vzrokov (intenzivnejše delovanje tržnih zakonitosti) vplivalo tudi vrsto subjektivnih dejavnikov.
Komunisti v delovnih organizacijah so v preteklosti, kljub večkratnim opominom in sklepom, posvečali naštetim pojavom in problemom pre
drugih oblik kadrovanja — takšno kadrovsko zasedbo teh služb, ki bo sposobna izvrševati postavljene naloge.
Komunisti smo dolžni odločno podpreti in izvajati priporočila Skupščine občine Velenje o reelekciji direktorjev, v tej smeri, da bomo dobili na vodilna mesta v gospodarstvu res strokovne pa tudi politično razgledane ljudi, ki dobro poznajo naš razvoj in, ki zlasti poznajo sodobne tokove v razvoju gospodarstva v domovini in v svetu ter so sposobni se vključiti v napore pri uresničevanju gospodarske reforme. Od tako razgledanih ljudi pa moramo zahtevati bolj odgovorno izvajanje sprejetih stališč in sklepov kot doslej, pri čemer postavljamo odgovornost vodilnih kadrov kot bistveno vprašanje za
malo skrbi. Zato mora v prihodnje konkretno reševanje stališč in sklepov.
Občinska skupščina naj bi v bodo- te panoge odvisen od tehnoloških po , »""i™!« -i-ni—-i—i stopkov in organizacije. Verjetno so
v trenutni investicijski situaciji v nekoliko slabšem položaju, vendar Imajo najbrž tudi v teh razmerah možnost plasmana produkcije, ki je cenejša in boljša.
Na kratko bi se ustavili še na področni menjave. Prav gotovo ima ob
če spremljala delitev osebnih dohodkov in sprejemala ustrezna priporočila. Enotno izvajanje davčne politike in odprave nesorazmerij z obdavčitvami med posameznimi kategorijami zavezancev je pomemebna naloga, ki jo morata zagotoviti republika in občina v medsebojnem sodelovanju. Z izvajanjem davčne politike bo treba še nadalje vspodbujati razvoj zasebnih, kmetijskih, obrtni-h, predvsem pa storitvenih dejavnosti. S temi bi se
ZK v delovnih organizacijah sproti analizirati in zavzemati idejno-politič-na stališča do problemov, ki pogojujejo hitrejše prilagajanje posameznih delovnih organizacij novim, spremenjenim pogojem gospodarjenja in zahtevam sodobne blagovne proizvodnje.
2. Spremenjenim pogojem gospodarjenja se lahko prilagajajo le de-
produkciji družba tudi do nje svoj lovne organizacije, ki s svojim delo-
interes. Zavedati se namreč moramo dejstva, da se potrebe proračunov vse bolj pokrivajo iz dohodka od proda-
odprle nove možnosti za dodatne za-	je, od prometnega davka. Skrbeti mo-
poslitve. Učinkovitejše izvajanje davč-	ramo za to. da čim manj kupne mo-
ne politike bo zahtevalo izboljšanje	či naših ljudi odteka iz doline. Dobro
finančnih služb pri občinski skupščini	bi bilo še hitreje nadaljevati že začete
in njihovo organizacijsko in kadrovsko okrepitev.
Družbenopolitične skupnosti, delovne organizacije in skupnosti, za zaposlovanje naj spremljajo gibanje zaposlenosti in ustvarjajo materialne
procese integracije. Kolektivi z razdrobljenimi sredstvi in možnostmi ne bodo mogli konkurirati močnejšim, ki prav gotovo imajo interes, da svojo dejavnost ustanovijo tudi na našem področju. Zagovarjanje lokalističnih
in druge pogoje za odpiranje novih, teženj nam lahko samo škoduje.
ekonomsko upravičenih delovnih mest. Kjer nastajajo presežki sile, naj zavodi za zaposlovanje ob sodelovanju delovnih organizacij aktivneje pristopijo k pripravam za razporeditev ali prekvalifikacijo delovne sile.
IZBOLJŠATI STRUKTURO ZAPOSLENIH
Janez Grašič je govoril tudi o kadrovski sestavi zaposlenih. Po njegovem mnenju bi morali prizadevanja
Področje, ki verjetno tudi predstavlja določene možnosti, je gostinstvo. Na našem območju se v zadnjem času pojavljala dva skoraj enakovredna sektorja, socialistični in privatni. Sile j>rvega so razdrobljene. Slišimo stalne prigovore, da ne morejo konkurirati premočnemu privatnemu sektorju. Razdrobljene res ne, verjetno
vanjem zagotavljajo najnujnejšo akumulacijo. V letu 1967 je akiimulativ-nost naših delovnih organizacij padla za 29 odstotkov, kar onemogoča normalno prilagajanje proizvodnje zahtevam tržišča pri osvajanju novih produktov, kakor pri modernizaciji tehnoloških postopkov.
Dolžnost komunistov v delovnih organizacijah je, da se v samoupravnih organih in v strokovnih službah delovnih organizacij z vso ostrino in brezkompromisno borijo za takšno programsko orientacijo delovnih organizacij. oh kateri bodo pokrite zahteve po višji akumulaciji.
Jasno pa je, da lahko zagotavljajo
3. Neustrezni gospodarski rezultati so v precejšnji meri tudi posledica razdrobljenosti in ne dovolj izvedeni specializaciji delitve dela med sorodnimi gospodarskimi organizacijami. V zadnjem času sicer opažamo tendence po tesnejšem poslovno tehničnem sodelovanju in integraciji na nekaterih področjih, vendar pa so ta prizadevanja tako minimalna, da ne moremo kmalu pričakovati rezultatov.
(jgotavljamo, da so poslovno-teh-nična in integracijska prizadevanja še v precejšnji meri odvisna od dobre volje posameznikov ali skupin, manj pa od objektivnih ekonomskih pogojev in potreb. Zato ZK ne more biti vseeno, kako. kdaj in do kakšne stopnje se bodo ta prizadevanja v prihodnje uresničevala, ker je od stopnje Intenzivnosti teh procesov odvisen obstoj ne samo prizadetih delovnih organizacij, ampak napredek cele lokalne skupnosti. Vodstva občinske organizacije ZK bodo morala v bodoče sklicevati občasne aktive ZK v prizadetih organizacijah in z njimi razčiščevati vprašanja v zvezi s temi pri-
zahtevano programsko usmeritev samo zadevanji. Pri tem pa moramo upošte
ustrezni strokovni kadri. Zato je dolžnost članov ZK, da si prizadevajo odpirati vrata kadrom, ki bodo sposobni poiskati najustreznejše programske in tehnološke rešitve proizvodnje.
Nadaljnji razvoj gospodarstva v ob-
vseh družbenih činiteljev usmeriti v obrti na našem območju slabo razvi
pa ima tudi družba svoje interese za ei„i in njegovo vsklajevanje je v veli-močan, dobro organiziran in sodoben	...	...
socialistični sektor gostinstva. Priznati moramo, da je področje
ki meri odvisno od strokovne sposobnosti in politične razgledanosti strokovnih služb v občinski upravi in v ostalUi družbenih službah. Zato je
hitrejše vključevanje strokovnih in to, istočasno pa ugotoviti, da Imamo naloga komunistov v skupščini in v
visokostrokovnih delavcev. Samoupravni organi v delovnih organiza-
pogoje, čeprav nekoliko slabše. Stališča o razvoju so znana. Sprejeli smo
službah, da zagotovijo preko samo. upravnega mehanizma — reelekcije in
vati tudi to, da predstavlja lokalno gospodarstvo le del celotnega nacionalnega gospodarstva in je zato tudi treba analizirati in iskati možnosti za povezovanje izven lokalnih meja.
Glede na delež, ki ga predstavlja energetika v gospodarstvu občine, zahteva konferenca ZK od komunistov v elektrarni in v rudniku, da pospešijo že začete pozitivne procese poslovnega in tehnološkega sodelovanja in povezovanja, ki vodijo končno k integraciji.
4. Zaradi nazadovanja gospodarske
aktivnosti se je v zadnjem času precej povečala brezposelnost. Glede na to, da v bližnji prihodnosti zaradi nizke okumulativnosti ne moremo računati z večjim odpiranjem novih delovnih mest, je potrebno poiskati vse možnosti, da se del brezposelnih zaposli v terciarni dejavnosti, ki je pri nas še relativno slabo razvita.
Naloga komunistov v občinski upravi in skupščini je, da v okviru obstoječih predpisov s svojim delom in postopki podpirajo hitrejši razvoj terciarnih dejavnosti. Pri tem mora biti sistem davčne politike, posebno pa kontrole dosleden in kvalificiran, da ne bo zaviral pozitivnih razvojnih procesov te dejavnosti in dopuščal bogatenja posameznikom, ki ni rezultat njihovega dela.
5.	Poseben problem ustvarja delitev dohodka in OD v skladu s produktivnostjo dela. V letu 1967 so osebni dohodki v primerjavi z letom 1966 na-rastli za 1 odstotek, produktivnost dela pa se je zmanjšala za 6 odstot-kov. Ta disproporc predstavlja kršitev temeljnega načela delitve po delu.
Komunisti smo dolžni s svojimi idejno-političnimi stališči vplivati na dosledno spoštovanje načel o delitvi, katerih iniciator je bila v preteklosti ravno ZK
Ko oblikujemo naša stališča do politike delitve in nagrajevanja, ne moremo dopuščati teženj po uravnilov-ki, ampak mora bili sistem nagrajevanja v skladu z doprinosom vsakega posameznika k ustvarjanju družbenega produkta delovne organizacije.
6.	Analiza gospodarskih gibanj kaže vedno močnejšo in odgovornejšo vlogo samoupravnih organov in mehanizmov. Ugotavljamo pa, da je ta vloga včasih bolj deklarativna kot pa resnično kreativna. Samoupravni organi se v nekaterih delovnih organizacijah pogosto izgubljajo v iskanju operativnih tehničnih rešitev, manj pa v prizadevanju formiranja politike razvoja delovne organizacije. Ponovno postavljamo vprašanje racionalizacije delavskega samoupravljanja in delitve funkcij.
Komunisti smo dolžni, da s svojimi stališči, prizadevanjem in znanjem uresničujemo v praksi postavljene zahteve, kar bo utrjevalo sistem samoupravljanja in razvoj socialističnih humanih odnosov med ljudmi.
7.	Poseben problem, ki še v veliki meri duši in zavira akcijsko sposobnost naših organizacij 7.K in delo članstva ZK, je praktično uresničevanje sprejetih družbenih dogovorov.
stališč in sklepov iz vseh področij družbenega življenja.
V	drugi polovici leta 1967 smo analizirali gospodarsko situacijo v občini skozi prizmo prilagajanja našega gospodarstva, procesom gospodarske in družbene reforme. Zaradi negativnih trendov gibanja gospodarstva, smo opozorili vse ustrezne samoupravne in družbeno-polilične činite-lje. da proučijo vsak na svojem področju vzroke takšnega stanja. Občinska skupščina je skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami izdelala konkretno priporočilo delovnim organizacijam, njihovim samoujjravnim organom, družbeno političnim organizacijam in vodstvom.
Kljub zaskrbljujočemu stanju v gospodarstvu pa priporočila člani ZK nismo vzeli dovolj resno. Od nekaterih delovnih organizacij so zahtevane analize prišle šele po večih intervencijah.
Tak odnos članstva ZK, posebno pa odgovornih komunistov v delovnih organizacijah, povzroča probleme in zavira usklajevanje družbenih prizadevanj za najugodnejši razvoj lokalnega gospodarstva. Primerov nespo-štovanja in izvajanja družbenih dogovorov, ki so za nas vse obvezni, bi laijko našteli še več.
V	prihodnje je ena naših pomembnih nalog, da najodločneje zaostrimo vprašanje odgovornosti pri uresničevanju sprejetih stališč in sklepov. Predvsem velja to stališče za vodstvene strukture v delovnih organizacijah in strokovne službe v občinski upravi. Toleriranje odgovornosti zlasti do vodilnih kadrov ZK v delovnih organizacijah, jemlje udarno moč ZK, Komunisti ne moremo tolerirati samovolje posameznikov, ki hočejo svoje ožje interese skrivati za samoupravne odločitve. Zato je skupna naloga vseh članov ZK v občini, da se dosledno borimo, kjerkoli delujemo, za spoštovanje dogovorjenih stališč in zakonitosti.
8. Stališča in sklepi sprejeti na I. in II. seji občinske konference ZKS Velenje, se dopolnjujejo in tvorijo celoto. Zato so organi občinske konference (komite občinske konference in komisije) dolžni sproti spremljati uresničevanje stališč in sklepov. Iz-, vajanje le-teh jc naloga vseh občanov, posebno pa članov ZK. Zato občinska konferenca ZK pooblašča svoje organe, da v primerih zavestne kršitve sprejetih dogovorov, ustrezno u-krepajo in o tem obveščajo občinsko konterenco ZK.
V niTn\Ti¥fi«so izvolili nove člane
T ilLillillVL. v delavske svete
V velenjskem rudniku volitve v samoupravne organe niso formalnost, ki jo morajo vsako leto opraviti. Že na kandidacijskih zborih se temeljito pogovarjajo koga bodo izbrali na kandidatne liste za pomembno družbeno nalogo. Tudi letos je bilo tako. V vseh delovnih enotah so izbrali več kandidatov kot so jih kasneje volili. 25. aprila pa so v ranih jutranjih urah velenjski rudarji že bili na voliščih. Volili so polovico članov v centralni delavski svet, delavske svete ekonomskih enot, odbore obračunskih enot in odbor predračunske enote. Po ugotovitvah centraiine volilne komisije se je od 3.189 vpisanih volivcev udeležilo volitev 89,34 odstotkov volilnih upravičencev.
V CENTRALNI DELAVSKI SVET	V JAMI VZHOD so bili v odbore ob-
so bili izvoljeni: iz jame-vzhod —	računskih enot izvoljeni: Vinko Miklavžin, Ignac Kovše, Stane — etaža na koti + 72: Ivan Sevčni-
Brglcz, Janko Meh, Tgnac Jurkovšek,	kar, Friderik šumah, Jože Zupan,
Venčeslav Centrih, Vinko Gostenčnik	Bernard Pušnik in Rudolf Jarh;
.'rt Kari šilih; iz jame-zahod — Peter Podkrajšek in Branko Luzar; iz kla-sirnice — Milan Strgar, Martin Tepež in Franc Oblišar; iz elektrostrojnega obrata — Edb Uranjek in Viktor Je-seničniik: iz zunanjega obrata — Miro Jakelj, Cveto Gregorin, Ivan Jan in Rafael Goršek; iz avtoparka — Stane ("as; iz obrata- jamskih gradenj — Franc Drev: iz obrata EFE — Mar-lin Slatinšek ter iz splošne uprave — Jože Guštin, Peter Kodela in Trauda Planine.
Novi ČLANI DELAVSKEGA SVETA JAME VZHOD so: Jože Juteršek, Franc Ramšak;' Franc Blatnik, Ivan Hribar, Anton Oblišar, Anton Marš-njak, Anton Zemljak, Jože Sovič, Franc Brinovšek, Alojz Žičkar, Friderik šumah, Ivan Kanduti, Ivan Jošt, Friderik Srebotnik in Franc Jurjevec.
Novi ČLANI DELAVSKEGA SVETA JAME ZAHOD so: Vinko Kolar, Mirko Brešar, Jože Koleno, Danilo Ver-bovšek, Stanko Zaje, Martin Petek, Baltazar Korošec in Milan Grm.
Novi ČLANI DELAVSKEGA SVETA KLASIRNICE so: Jože Koren, Stanko Forneci, P.udi Polh, Franc Roškar, Franc Hojan, Andrej Goltnik, Zvone Bajcer in Leopold Pšeničnik.
Novi ČLANI DELAVSKEGA SVETA ELEKTROSTROJNEGA OBRATA so: Zdravko Jesenšek,. Avgust Jandrok, Viktor JeseniŽnik, Alojz Mastnak, Slavko Oštir, Rudi Stante, Ivan Krnc, Ludvik škrabl, Janko Gradnik II., Marjan .Puc, Anton ZeVart in Vinko Turk.
Novi ČLANI OBRATNEGA DELAVSKEGA SVETA ZUNANJEGA OBRATA so: Franjo Bujan, Ignac Jamnik, Vlado Borovnik, Silva Jamnišek, Mar-
t;\ Jelen, Vinko Medved, Janez Oblak, ligidij Petretičin Slavko Leskovar.
Novi CI.ANil OBRATNEGA DELAVSKEGA SVETA AVTOPARKA so: Jože Cvikl, Martin Pecečnik, Franc Kac, Vladko Korošec, Milan Pačnik in Štefan Borovnik.
Novi ČLANI DELAVSKEGA SVETA OBRATA EFE so: Tone Tajnik, Franc Košar, Justa Dobelšek, Martin Šmon, Matilda jazbec, Anica Reheman in Irena Škafar.
Novi ČLANI OBRATNEGA DELAVSKEGA SVET^ -JAMSKIH GRADENJ so: Ivan Jelen, Tranc Dolinšek, Jože Glinšek, Valentin Kodrun, Franc Mik-laveie, Djuka Erjavec in Valentin Krčmar.
—	etaža na koti + 79: Avgust Fri-škovec in Alojz Potrč;
—	priprave: Jože Bačovnik, Stanko Planine in Albin Kodrič;
—	zračenje sanacije, transport in
J'ekIeno podporje: Ivan Lednik, Tomo eremič in Jože Tomše;
—	jamska mehanizacija: Jože Krk, Hdo Ferenčak, Edo Camlek, Ivan Krejan in Mirko Vidmar.
V JAMI ZAHOD so bili v odbore obračunskih enot izvoljeni:
—	proizvodnja: Ivan Hojan, Edi
—	izvoz in jamski transport: Ivan Kuust in Ivan Poprask.
V	ELEKTROSTROJNEM OBRATU
so bili v odbore obračunskih enot izvoljeni:
—	mehanična delavnica, vodovod in toplovodna skupina: Jože Veler, Ivan Atelšek, Oto Kuhar in Matevž Pod-vinšek;
—	elektrodelavnlca in trafo postaja:
Alojz Bregar, Miha Ravljen in Tomo Conkaš.
Na ZUNANJEM OBRATU so bili v odbore obračunskih enot izvoljeni:
—	lesno skladišče in žaga: Ivan Bla-
žič, Franc Borovnik, Jože Koželj, Justin Verboten, Alojz Podvratnik in Franc Višner;
—	čistilke: Zofka Miklav in Marija Cepin;
—	kopalnica: Novak Božič, Martin Napotnik in Ivan Meža;
—■ mizarska delavnica: Valentin Dolinšek in Stanko Kumer;
—■ remontna skupina: Stane Jurko in Franc Kavšak;
—	težaška skupina: Franc Breznikar in Ivan Koren;
—	pomožna skupina: Viktor Mrak, Tončka Rahten, Franc Bck in Alojz Ramšak.
V	odbor predračunske enote SPLOŠNE UPRAVE so bili izvoljeni: Lojzka Brešar, Rihard Konradi, Dušan Jane-žič, Jože Koprivec in Pavla Salmič.
OB GRADNJI CESTE NA PASKI KOZJAK
LEPOTE POD ŠPIKOM BODO BLIŽJE
»Rekreacija danes delovnemu človeku ni več za-	naj bi po ocenah štelo leta bava, ampak potreba. Toliko večji pomen ima zato	2000 nad 30.000 ljudi. Bazo re-planinstvo, ki omogoča rekreacijo vsem delovnim lju-	krcacijskega centra — planincem, ne glede na starost. Čimbolj nas odmika od na-'	sko postojanko pod Špikom rave moderni način življenja, tem večjo vlogo pri re-	® kapaciteto 60 ležišč (v ka-kreaciji delovnih ljudi prevzema planinstvo. Tega se	t(?r?.,.so Planinci morajo zavedati družbenopolitične skupnostim delov-	* P21'1, prostovoljne organizacije ter poskrbeti za to, da se delovnemu
človeku omogoči pot v naravo z vzgojo in tehničnimi	daljnj'ih j 500) bo v prihod
sredstvi. Planinstvo se vključuje v turistično gospo-	nosti potrebno' dopolniti še z
darstvo, pestri njegov program in mu razširja razvoj	nekaterimi novimi objekti
v nerodovitnem, a turistično izredno mikavnem g o-	kot: depandanso, vveekend na-
spodarsko produktivnem gorskem svetu. Planinstvo	seljem delovnih' organizacij,
ima torej tudi svoj delež v gospodarstvu.« (Iz govo-	smučarskimi progami, vleč-
ra predsednika Skupščine SRS Sergeja Kraigherja ob	nico, sankališči in ostalimi
Vsa volišča so bila že v zgodnjih jutranjih urah dobro obiskana
sprejemu zastopnikov glavnega 26. februarja letos).
odbora PZS, dne
Pristovšek, Alojz Gradišnik in Janez Kolenc;
—	sanacije, zračenje in transport:
Ernest Kodrun in Oto Trbovšek;
—	priprave, raziskave in vrtanje: Alojz Lindič, Alojz Jelenko in Miha Prosenjak:
—	jamska mehanizacija: Vlado Ho-lešek in Milan Meža.
V KLASIRNICI so bili v odbore obračunskih enot izvoljeni:
—	klasirnica: Martin Opšteter in Štefan Zaje;
Člani rlv preberite
Povojno rast slovenskega planinstva ilustrira nekaj številk: v obdobju 1951—1965 se je povečalo število članstva od 35.000 na 55.000, število planinskih postojank od 65 na 175, število obiskovalcev od 197.000 na 867.000. Na povečan obisk naših gora sta vplivala predvsem izgradnja turističnih tehničnih objektov (cest, vzpenjač itd.) ter razvoj motorizacije. Primeri v
napravami za šport in razvedrilo. Zaradi prometne povezave navedenega območja z dolino ter lažjega in hitrejšega dostopa pa je potrebno zgraditi cesto v dolžini sedem
LETNI DOPUST
Ni še dolgo tega, ko je bil redni letni dopust slehernega delavca še konkretno določen z zakonom, to je z bivšim zakonom o delovnih razmerjih. Edini kriterij za odmero dolžine letnega dopusta jc bila delovna doba. Z uveljavitvijo temeljnega zakona o delovnih razmerjih, pa je prepuščeno delovnim organizacijam, da same s svojimi splošnimi akti — pravilniki — določijo osnove in merila, ki vplivajo na odmerjanje letnega dopusta delavcem.
okolici šaleške doline to potrjujejo. Poleg Ribniške koče in Slemena so v zadnjih letih kilometrov" dobili cesto Smrekovec, Urš-Ija gora, Pungart in Partizan- Gradnjo ceste narekujejo ski dom na Pohorju, na Golte poleg turistično-rekreacijskih pa bo že letos vozila gondol- predvsem poselitveni in goz-ska žičnica.	darski razlogi. Dne 31. 3.1968
Regionalni urbanistični na- je štelo področje Paškega črt občine Velenje predvideva Kozjaka, ki spada v občino področje Paškega Kozjaka Velenje, 24 naseljenih hiš, 36 kot rekreacijsko območje za gospodinjstev in 159 prebi-mesto Velenje in okolico, ki valcev. Slednjim (od katerih
se 65 preživlja s kmetijstvom, 94 z nekmetijskimi dejavnostmi) predstavlja edino povezavo z dolino ozek, od vode iz-podjeden kolovoz z vzponoma 25 oziroma 33 %. Podatek, da je od skupne površine 65 odstotkov gozdnih zemljišč, 21 odstotkov travnikov, 6 odstotkov njiv in vrtov, 6 od-
V odstavku
Tako pravilnik o delovnih razmerjih rudnika lignita Velenje sloni na tem, da je dolžina letnega dopusta delavca odvisna od delovnih pogojev (teža dela, zahtevnost dela,
__ vpliv dela in delovne okolice
na delavca, telesna in duševna čarja. V hotelu Paka pa je bil napetost pri delu in podobno), ponovno i/.voljen za direktor- od delovne dobe delavca in od ja Mitja Lap, ki že več let drugih obdobij, ki so po ve-uspešno vodi to največje go- Ijavnih zakonih izenačeni z
VEUENJE - Planinsko dru-	^^ V	£
—	V delavskem klubu raz- dolžino letnega dopusta vpli-
stavlja ocl 24. aprila do 10.	- - -......
maja slikarska dela Jure Šar-1 a h iz Celja. Razstavljena dela tudi prodaja.
—	Organizacija ZB NOV iz Velenja je 28. aprila jirire-dila partizanski pohod na Graško goro. Med potjo so borci obiskali kmetije, znane iz narodnoosvobodilne borbe.
. .	. ... , ^ ŠOŠTANJ — Prosvetno dru-
\ je zmagate gasilsko društvo štvo Svoboda je v počastitev	lavca, ki dela poln delovni čas,
Store, v skupini B pa društvo mednarodnega praznika dela	krajši delovni čas ali podalj-
organizirala likovno ;razstavo	šani delovni čas;
Franca Babnika iz Ljubljane.	_ po,ebni socialni pogoji, v
V dvorani glasbene sole raz-	katerih delavec živi. stavlja 1< rane Babnik olja m
akvarele.	Dolžino letnega dopusta si
—	Na svečani prireditvi je	lahko izračuna sleherni dela-delovna skupnost II. osnovne	vec na podlagi dveh tabel, ki šole preimenovala svoj zavod	ju obravnava pravilnik o de-v osnovno šolo Bibe Ročka. V	lovnih razmerjih v členih 70. avli šole je v spomin na šo-	in 71., ki pa sta precej obsež-
k rvodajalcem, ki so več kot štan jskega rojaka spregovo-	ni, zato ju ne moremo objaviti, petkrat darovali kri. rila Olga Vrabičeva. V Napot-	Prva tabela vsebuje podatke, — Prejšnji direktor gostin- nikovi galeriji'pa so odprli	nanašajoče se na zahtevnost skega podjetja Pod gradom tudi razstavo olj, akvarelov	dela, druga pa podatke, ki ob-Franc Sevčnikar je bil upo- in risb akademskega slikarja	ravnavajo delovni staž. Z upokojen. Zato so imenovali no- Dušana Premrla, profesorja	rabo obeh tabel si lahko vsak-
jega vsakokratnega' letnega dopusta. Za delavce, za katere pridejo' v poštev še dodatni kriteriji za odmero letnega dopusta, takoimenovani socialni pogoji pa velja, da se jim po izračunu iz obeh prej navedenih tabel, upoštevajo in prište-jejo še dnevi dopusta iz teh socialnih pogojev. Tako pridobijo delavci invalidi III. kate-
za 7 delovnih dni. Vsi tisti delavci, ki že imajo skupno delovno dobo 25 let ali več, pa
pripada 30 dni rednega letnega	- . .
dopusta, ne glede na spredaj	ftotkov nerodovitnih zemljišč,
omenjena merila in pogoje.	kazcT' da terjajo cesto tudi
gozdno-eksploatacijski razlo-Pravico do rednega letnega	gj. dopusta pridobi delavec po 11	T, . „ . ' mesecih neprekinjenega dela	Upoštevajoč navedena dejst-ter, če dela vsaj polovico red-	va Je Planinsko^ društvo Vele-nega delovnega časa. Od tega	nje4 Kot pobuanik izgradnje načela velja določena izjema,	^e na Pask. Kozjak v letu namreč, Če ima delavec do	967 /l ral° vs° tehnično dokonča koledarskega leta, o?i-	začetek del m
roma do prenehanja delovnega	^Z^^T °f°r 12
razmerja ki na je prenehalo	Predstavnikov delovnih orga-
bre™ egove krivde?^pretr-	m domačinov. Gradbe-
gano delovno dobo 6 mesecev,	',0f0r ^ na svoji seji skle-
? . A ,__„_f„ ry'	ml, da začnejo aprila z grad-
ima pravico do dopusta. Za	J » »
vsak mesec zaposlitve se mu
štvo je priredilo pred prvo majskimi prazniki izlet na Mozirskc planine in Smrekovec.	" -i
— 28. aprila je občinska gasilska zveza priredila gasilsko consko tekmovanje na igrišču nogometnega kluba. Tekmo-* vale so najboljše gasilske enote iz C elja, Žalca, Mozirja, .Slovenskih 'Konjic,, Šmarja, Šentilja in Velenja. V skupini
A	"'	* '	"
iz Teharij. Gasilsko društvo i/ Velcnja-mesto je bilo v tej skupini drugo.
— Ob 105-lelnici mednarodnega Rdečega križa in dneva krvodajalcev, so v sredo, 8. maja, jjriredili v velenjskem kulturnem domu kulturni program. Hkrati so podelili zlate in srebrne značke tistim
vajo naslednji kriteriji:
—	pogoji dela, ki zajemajo težino dela, vpliv dela in delovne okolice, stopnjo fizičnega in duševnega napora in zahtevnost dela;
—	dolžina delovne dobe, se pravi vsa delovna doba, ki je vpisana v delovni knjižici;
—	dolžina delovnega časa de-
njo prve etape ceste v dolži-
; zaposlitve: se mu	v . /-.ni, i, » ■
i j i„ i,„+„	m 2,2 km (30" a po obstoieci
prizna en dan dopusta, kate-	trasj', na vodsgky Savinek—
ijzsn	rit
oziroma ob koncu koledarske-	prouči, možne načine jz_
ga leta- ,	gradnje in predlagal kot največkrat se pojavljajo vpra-	bolj učinkovito obliko stalno šanja v zvezi s prenašanjem	ekipo delavcev, ki bi jo dala letnega dopusta iz enega v dru-	na razpolago in hkrati plača-koledarsko leto ali
vega direktorja — Ivana Gol- osnovne šole Bibe Ročka.
sta, invalidi II.' kategorije 2 dni, mati samohraniteljica z otrokom do 7 let ali več otroki 3 dni in mati z otrokom do 7 let 2 dni dopusta. Ugodnosti uživajo tudi borci NOV in in-terniranci, in sicer: borci NOV in interniranci od leta 1941 pridobijo na že tabelarično iz-čunano dolžino letnega dopusta še 5 dni; borci NOV in interniranci od leta 1942 dobijo dodatno še 4 dni dopusta, udeleženci od leta 1943 dobijo 3 dni, od leta 1944 dobijo 2 dni in udeleženci oziroma borci od leta 1945 po 1 dan. Pri vsem tem pa je potrebno upoštevati, to, da skupno lahko znaša letni dopust delavca v enem koledarskem letu največ 30 delovnih dni, ne glede na dodatne dneve, ki morebiti pripadajo iz navedenih socialnih pogojev.
Poseben položaj uživajo delavci mlajši od 18. leta. Takim delavcem mora delovna skupnost zagotoviti letni dopust po osnovah in merilih po katerih sicer določa letni dopust dru-
do hitro izračuna dolžino svo- gim svojim delavcem, povečan
go koledarsko leto an vprašanja nanašajoča se na neizkoriščen letni dopust. Člena 76, in 77. pravilnika o delovnih razmerjih to zadevo točno opredeljujeta! Delavec, ki po svoji krivdi ali iz objektivnih raziogov ni mogel izkoristiti letnega dopusta, ne more zahtevati povračila za neizkoriščeni letni dopust. Pod objektivne razloge je šteti take običajne primere, ki se redno ponavljajo in se jih konkretno presoja (bolezen itd.). Letnega dopusta namreč ni mogoče prenesti iz enega v drugo koledarsko leto, doloma 76. člen pravilnika. Izjema od tega je le takrat, če odide delavec na letni dopust ob koncu koledarskega leta, nadaljuje brez presledka dopust tudi v naslednjem letu.
-CAN
la vsa večja podjetja v Velenju. Zamišljena akcija je zelo dobro uspela. Delovne organizacije RLV, TGO Gorenje, KOC, RŠC, Chrom-metal, Vegrad, Velma in Bazen, so formirale ekipo, ki pod vodstvom delovodje skrbi za tehnično izvedbo del. V aprilu so že označili traso, posek gozda in spravili les. Opravili pa so tudi nad polovico buldožer-skih deL V maju bodo začeli s prostovoljnimi delovnimi akcijami in urejevali propu-ste, nasipe in useke, drenažni sloj itd.
Planinsko društvo Velenje in gradbeni odbor za izgradnjo ceste na Paški Kozjak vabita poleg planincev (ki so se obvezali, da bodo opravili vsak najmanj 10 prostovoljnih delovnih ur) k sodelovanju tudi druge prebivalce Velenja in okolice.
PRIZADEVANJA V RUDNIKU LIGNITA ZA HRBTENIČNE IN REVMATIČNE BOLNIKE
Problem hrbteničnih in revmatičnih bolnikov je v velenjskem rudniku že nekaj časa pereč, zato bodo temu vprašanju morali posvetiti v prihodnje večjo pozornost. Dejstvo, da je pa rudniku preko 300 takšnih invalidov (v glavnem hrbteničnih), takšna prizadevanja, še bolj opravičujejo.
Ne smemo trditi, da doslej na rudniku ni bilo nič storjenega v korist omenjenih bolnikov odnosno invalidov, Omeniti moramo, da je bilo več invalidov uspešno prekvalificirani!) v ustrezne poklice, mnogim pa kadrov-sko-socialni sektor tudi dnevno pomaga pri reševanju njihovih osebnih problemov, ki so posledica invalidnosti. Pohvalno pa je tudi to, da ima rudnik nastavljenega posebnega strokovnjaka (psihologa), ki se bavi z vprašanjem invalidov, oziroma usmerja reševanje njihovih problemov v pravo smer.
Naš namen ni v fem, da ugotavljamo sedanje stanje, marveč, da seznanimo bralce z nadaljnjim reševanjem omenjene problematike v prihodnje.
Glede invalidov je epritralni delavski svet rudnika lignita določil 5-
»O čem bi se menila ..., veliko bi vedel povedati«, je na začetku pomenka dejal Ivan Bizjak-Škorc.
Rodil se je 1921. leta v Smartnem pri Velenju v Kaplaniji, kot sin železničarja. Imeli so majhno domačijo. Osem otrok je bilo pri hiši, pet je še živih. Oče in mati sta se trudila, da so pridobili in obdelovali lastno posest. Meščansko šolo je obiskoval v Šoštanju. Nato je s šestnajstimi leti začel delati na železnici kot navaden progar. Krampal je in istočasno obiskoval večerne šole — kurze.
6. aprila 1941. ga je zateklo v Celju pri bombardiranju postaje. Potem je teden dni bil z očetom do-
Ivan Bizjak ■Škorc
ma. Prišel je poziv, da se morajo vsi javiti na svoja delovna mesta. Zopet je šel na železnico. Najprej je bil skladiščnik v Velenju, nato pa prometni odpravnik v Pesju. V Velenju je kasneje zamenjal skladiščnika Potokarja, ki je moral oditi, ker so ga lovili. Spominja se, da je prispel na postajo tovor eksploziva. Ob dolžen je bil. da ga je s tremi sodelavci posredoval »banditom«. Zagrozili so jim, da ga morajo vrniti do osme ure naslednjega jutra, sicer bodo ustreljeni predpostajnim poslopjem. Reharja, Pavlinca in Brgleza so pri naslednjih zaslišanjih spustili, Škorca pa so dolžili, da je razstrelivo dal Izaku, ki je bil že v ilegali. Ker je nedolgo tega proga že dvakrat zletela v zrak, se je bal, da se to ne bi ponovilo zopet v tem času. Rešitve zanj potem ne bi bilo. Ker mu krivde niso mogli dokazati, so ga 1. decembra deportirali v Avstrijo. Opravljal je železniško službo v barakah, obdanih z žico. Hrano so imeli skupno z ruskimi in francoskimi ujetniki. Pri 35 stopinjah mraza so prenašali železo. Postelje so imeli v treh nadstropjih, postlane z oblovino, pokriti pa so bili le z eno deko. Ob 4. uri zjutraj so dobili črno čorbo in za cigaretno škatlo velik kos kruha. Nato so šli delat do 12. ure. Na vrsti je bila čorba s krompirjevimi olupki. Zopet so se vrnili na delo do 5. ure. Potem so šli v barake. Kljub strogemu nadzorstvu se jim je včasih posrečilo, da so v žepe skrili grude premoga in kakšen krompir.
Pozneje so jih iz delavskih barak premestili na postajo, ker so mladi Avstrijci morali v vojsko. Prevzeli so njihove posle. Niso jih več direktno kontrolirali. Dobili so živilske karte z manjšimi obroki. V enem mesecu so si lah-
člansko komisijo, ki mora spremljati in ugotavljati vzroke invalidnosti, ter pripravljati ukrepe za njihovo rehabilitacijo.
Najpomembnejši in nedvomno izredno koristen pa je ukrep sindikata rudnika, ki se nanaša na denarno pomoč hrbteničnim in revmatičnim bolnikom odnosno invalidom, ki jim je potrebno klimatsko zdravljenje. Vzporedno s tem je sindikat rudnika sprejel »Pravilnik o finančni pomoči pri zdravljenju članov kolektiva rudnika lignita Velenje v klimatskih zdraviliščih«.
Iz pravilnika povzemamo naslednje:
Pravilnik o finančni pomoči klimatskega zdravljenja ureja skladno s sklepi, ki sta jih sprejela UO in CDS rudnika (v septembru 1967) vsa vprašanja financiranja in organiziranja klimatskega zdravljenja, za delavce rudnika lignita Velenje. Pošiljanje bolnikov na zdravljenje in odrejanje denarne pomoči je v pristojnosti sindikalne podružnice RLV, ki mora v skladu omenjenega pravilnika zagotoviti tudi potrebna denarna sredstva.
ko kupili 4 kg kruha, če pa so imeli srečo, so si lahko kupili še 3 do 5 cigaret. Njihova plača je bila 28 nemških mark. Avstrijci pa so za isto deio prejeli 200 do 260 mark. * Kasneje so jih začeli snubiti v nemško vojsko. Šli so na nabor. Ivan se. spo- • minja, da je bilo to v času j razpada Italije. Na njiho- j vih delovnih mestih so jih zamenjali Ljubljančani. ;
Ze davno prej so naveza- ; li stike z zahodnim Koro- ; škim odredom in mislinj- ; sko-šaleškim območjem. : Hodili so na javke, nosili : pošto in različni material : za odrede in terenske or- : ganizacije NOV. Ob prili- : ki pozivov v nemško vojsko so vpoklicane pošilja- i li na razne terene, da so se vključili v NOV. V Avstriji so hoteli formirati ? posebni slovenski odred, vendar je štab NOV Slovenije njihov predlog zavrnil : s priporočilom, da naj se vključujejo na nekdanjem slovenskem ali jugoslovanskem ozemlju kot poverjeniki, dokler se le da. V treh dneh se je tako približno 80 Slovencev odteg-
| Kako je s ponavljalci?
Denarna pomoč se bo dodeljevala za 14-dnevno zdravljenje v višini 630 N-din za posameznika. To pomoč pa bodo dobili tisti delavci — hrbtenični in revmatični bolniki, za katere bo zdravstvena služba ugotovila, da so nujno potrebni klimatskega zdravljenja. Pred odhodom na zdravljenje pa jih bo obravnavalo tudi ipredsedstvo sindikalne podružnice v sodelovanju s kadrovsko-socialnim sektorjem RLV.
Poseben člen v pravilniku nadalje določa, da mora vsak, iki hoče koristiti možnosli 14-dnevnega zdravljenja v zdravilišču, za 'to izkoristiti svoj letni dopust. V slučaju, da bi delavec po zdravljenju v zdravilišču hotel koristiti svoj letni dopust še za letovanje v rudniških počitniških domovih, ta nima več rudniškega regresa, kar pa seveda ne volja za člane njegove družine, ki so na regres upravičeni. Prav tako bo moral sam kriti stroške zdravljenja v višini 140 N-din, ki presegajo denarno pomoč sindikata, za kar bo lahko porabil nadomestilo za K-15.
Sindikat rudnika se je odločil, da bo pošiljal bolnike na zdravljenje v zdravilišče čateške Toplice.
To odločitev je sindikat sprejel na osnovi razgovorov s predstavniki omenjenega zdravilišča, na katerih so ponudili dobre usluge in zmerne cene oskrbe. Poieg tega pa spada zdravilišče s svojimi zdravilnimi izviri med najmodernejša klimatska zdravilišča v Jugoslaviji, saj so prav zaradi zdravilnosti znana po vsej srednji Evropi. Visoka temperatura vode (57° C) ter moderno urejena fizio in hidrotera-pija omogočajo uspešno zdravljenje
bolezni hrbtenice in sklepov, delne ohromelosti ter revmatičnih in drugih obolenj. Sam rehabilitacijski proces pa je urejen tako, da se pripravlja bolnika fizično in duševno za normalno delo in odnos do njega. Da to dosežojo, je pacient vključen v proces zdravljenja tako, da mora aktivno sodelovati v terapevtskih procedurah. To sodelovanje pa v bistvu ni nič drugega, kot izmenjana oblika normiranega dela na povprečno težkem delovnem mestu, ki pa je tu strogo individualno odrejeno.
Omeniti moramo tudi, da je izredno dobro poskrbljeno za osebno počutje pacifentov. Poleg dveh športnih , bazenov in raznih igrišč so za paciente zanimivi in še bolj privlačni parki v okolici zdravilišča. Za udobno bivanje je poskrbljeno tudi v hotelih zdravilišča, kjer so eno in dvoposteljne sobe z lastnimi sanitarijami ter bazenom in (kabinami za kopanje v termalni vodi.
Vredno je omeniti, da si popoldanski počitek urejujejo pacienti sami po lastni želji in navadi, vendarle tako, da je mogoča kontrola zdravstvenega osebja.
Naj na koncu našega sestavka dodamo še to, da bo sindikat rudnika lignita Velenje po ipogodbi, ki jo je sklenil z zdraviliščem Cateške Toplice, redno pošiljal na zdravljenje rudniške delavce vsake 14 dni od 16. aprila 1968 dalje.
V vsaki izmeni bosta odšia na zdravljenje dva bolnika, tako da bi po »planu sindikata v letu 1968 odšlo na klimatsko zdravljenje okrog 40 bolnikov.
nilo nemški vojski in od 15. do 17. julija 1944 prešlo k partizanom. Samo dva sta se iz strahu pred repre-salijami nad starši izneverila. Danes jih od teh 80 živi morda le še 50, ostali so padli. Izdajstva niso poznali niti enkrat. Dostikrat so onesposobili železniški promet in še drugače delovali med ostalimi ujetniki Poljaki, Rusi, Francozi in Angleži.
Sam se je vključil z večino tovarišev v prvo slovensko narodnoosvobodilno brigado Toneta Tomšiča, ostali pa v Pohorsko, Šer-cerjevo in brigado Mirka Bračiča. V rtjej je deloval 34 mesečev in izšel kot zadnji vojni komisar.
Še smo hotelujjodrobne-je brskati po spominih Ivana Bizjaka-ŠKORCA, on pa se je nasmehnil in dejal: »Preveč je vsega, da bi lahko povedal!« Pokazal je zbir spisov na 200 tipkanih straneh. Pripravlja delo pod naslovom »Spomini obveščevalca I. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade Toneta Tomšiča«, ki ga bo morda tudi objavil.
Spet se bliža konec šolskega leta in spet se bomo spraševali, kam . s ponavljalci? V osmem razredu osemletke in tudi prej še vedno obstaja precejšen odstotek učencev, ki niso izdelali razreda, so stari štirinajst, oziroma petnajst let in šola jih ne sprejme več.
Ne vem, kolikokrat smo že analizirali vzroke za tako stanje na naših šolah. Med vzroki smo navajali, da osemletka ni izbirna šola, da so učni načrti v višjih razredih preveč natrpani, da je sodelovanje med starši in učitelji premajhno. Mogoče je kak vzrok res vredno upoštevati.
Mogoče pa čepi zajec še v kakem drugem grmu. Bogata izbira učne snovi mnogokrat zavede učitelja, da ne postavi dovolj skrbi utrjevanju snovi. Vse večkrat se starši jezijo, da so njihovi otroci premalokrat vprašani. Mnogokrat zapečati že ena nezadostna ocena otrokovo napredovanje. Zagrenjen je otrok in zagrenjeni so starši.
Vsi pa vemo, da bi morali prav tistemu otroku, ki se tiči zelo slabo, posvetiti neprimerno več skrbi in ga zato spraševati tako dolgo, da bi se neko snov le naučili. Bilo je v 4. razredu gimnazije. Profesor je spraševal odlomek nekega epa in nekateri so se naučili, drugi zopet ne. Miro se ni opravičil in ni znal. Profesor ga zopet vpraša naslednji teden. Tudi ni šlo. Pomenila sta se za zadnje srečanje in Miro je znal odlomek, kot se spodobi. Dijaki so si dobro zapomnili da si profesor dobro vse zapomni in želi, da snov znajo vsi. Drugič tudi Miro ni zanemarjal snovi. Prej ko slej si je mislil, in brez sramote. Po-, tem se spominjam nekega primera iz 7. razreda. Učiteljica je vprašala Majdo tik pred zaključkom šolskega leta. Eno samo oceno je imela iz zgodovine. Tudi tokrat je bila vznemirjena in zopet je dobila nezadostno oceno. Tako je potem ponavljala sedmi razred. Sama je dejala, da tega ne more odpustiti učiteljici. Koliko ta-
kih primerov bi še lahko naštevali. Vsi pripomorejo, da je odstotek tistih, ki niso dovršili osnovne šole, še večji. Ali so učitelji ravnali prav kljub zagovoru, da je učna snov obširna?
Na zadnjem zasedanju pedagoške službe v Celju so celo sprejeli sklep o skrbi, da se učenci ne zadržujejo predolgo na slabi oceni. Zato ga je treba ponovno vprašati in mu tako omogočiti, da si lahko popravi negativno oceno! Dalje pravi sklep, da ob redovalni konferenci učencu ne smemo zaključiti negativne ocene, če ga nismo ponovno vprašali in mu dali prilike, da se popravi. Formulacija je nekoliko nerodna, toda dovolj jasna. Tak sklep konference ravnateljev srednjih šol v Celju pa bi morali upoštevati vsepovsod.
Menda je razumljivo, da vsi učenci niso vedno dovolj prizadevni in ambiciozni, da bi si popravili slabe ocene. Zato so starši dolžni, da se z razrednikom večkrat posvetujejo in se glede ocen in domačega dela pogovorijo z otroki.
Prepričani smo, da bo po takem, obojestranskem delu, neprimerno manj slabih ocen, in kar je še posebno važno, tudi neprimerno manj ponavljalcev. Zakaj teh? Vemo, da je tak neuspeh za nas manj pomemben, toda otrok ga le težko prenese. Manj bo tudi tistih, ki zapuščajo osnovno šolo brez popolne osemletke. Manj bo očitkov na račun izbire šole in preobširnega učnega programa.
Vzgojitelji bodo prav v tej smeri morali storiti še več. Nenehna kontrola učenčevega znanja je zlata vredna. Sicer pa pomislimo tudi nase. Koliko je ljudi, ki bi brez vsake kontrole opravljali delo vestno in natančno. Še bolj se to kaže pri otroku, temu nekritičnemu in rastočemu bitju, ki mu je potrebna vodeča roka. Ta mora biti dosledna in tudi topla. Ali se vsega tega zavedamo dovolj mi vsi?
Vinko Šmajs, Velenje
OTILIJA HAUPTMAN — uslužbenka bifeja. V bifeju si želimo več obiska. Tisti, ki prihajajo, so zelo dostojni. Ce družba želi, ji iiavijerno plošče. Potem zaplešejo, da je kaj. Vsi upokojenci pa menda še ne vedo, da je bife odprt. Prepira do sedaj še nismo imeli nobenega, čeprav smo že večkrat dočakali jutro. Mogoče malo tudi zato, ker so denarnice upokojencev bolj .tanke.
Na sredi poti proti nogometnemu igrišču je revček omahnil in obležal. Kdo neki ga bo pobral, da bo spet opozarjal voznike?
JOŽE KRAJNC — vodja ansambla. Želeli smo si poživitve. Začetek je bil hud, težav ni manjkalo. Tro-bentar Janko Osojnik mora priti celo iz Šoštanja. Kljub temu pa smo na otvoritvi že igrali (sam je harmonikaš), da je bilo veselje. Pogrešali nas niso tudi ob otvoritvi bifeja za silvestrovo, na pustovanju in ob clnevu žena. Upokojenci so zelo zadovoljni, saj -včasih potegnemo kar do zjutraj. Čeprav tudi nas žuli denar, lahko kot predsednik hišnega jsveta povem, da imajo za upokojence precej razumevanja. Pa tudi sami smo z udarniškim delom in prispevki zbrali 1.274 N-diri.
UPOKOJENCI SO Z DOMOM ZADOVOLJNI
Dom upokojencev so odprli 1. oktobra lani. V njem so stanovanja sicer manjša, zato pa zelo funkcionalno urejena. Stanovalcem ugaja še predvsem centralna kurjava. Veseli so tudi, da je njihov dom na mirnem prostoru. Želijo si samo še senčnega vrta, zelenic in nasadov. Namenili smo se k njim in jih vprašali česa si še želijo?
MARTIN HAJSINGER —
a vodja kulturno prosvetne dejavnosti. S prostori smo zelo zadovoljni. Klub uporabljajo za sestanke še druge organizacije. Društvo upokojencev ima svoj pevski zbor in ansambel. Obiskom drugih društev upokojencev bomo tako lahko priredili tudi koncerte. Želimo pa si še več duhovne hrane, 'časopisov, revij, šahov, biljarda in podobnega. Ce ne bomo uspeli sredstva zbrati sami, bomo potrkali na vrata organizacij. Upamo, da nas bodo razumeli.
EGIDIJ JANEŽIC -predsednik društva upokojencev. Zahvaliti se želim nekdanjemu predsedniku občinske skupščine Ludviku Maliju, ki je bil pobudnik, da se zgradi dom upokojencev. Tudi ko je prevzel novo dolžnost, nam
je dajal nasvete. Predstav- Jr^ ^SSfeJlIii;': niki podjetij so se začet- JI nega sestanka jjolnoštevil-' ■.' jr_ J8
vse potrebno razumevanje.	lllv j: v J*
Mesec dni kasneje so že	W ^^ * M
začeli z zimskimi zomel j-	jHš^ Jt''
skimi deli. Rudnik liguiia	J1 jgF
občinska skupščina 250.000,	MlijllllMrji,
republiški stanovanjski	,11111111111!
Vsem tem, kakor tudi sta- fjjljf	J|
novanjskemu podjetju, ki	i&jjl
je bilo investitor gradnje, smo upokojenci zelo hva-ležni.
VIKTOR JURIC — tajnik društva upokojencev.
Društvo ima 1100 članov. Vsi dobijo brezpla&no pravne nasvete, nudimo pa jim tudi pomoč pri sestavljanju prošenj in drugih1 intervencijah. J'0 želji organiziramo izlete. Člani so z našimi prizadevanji zadovoljni. Ali pa bi želeli, da bi se v klubu bolj »m'	udejstvovali. S tem bi še
• IM Hjjgjiffc	bolj razvijali tovarištvo.
& "	Uradne dneve imamo v ja-
■X	nuarju, februarju in mar-
Mtm&LJS s?	(" ,r''<rat tedensko (v po-
Š	ncdcljkih. sredah in pet-
ffi^^ (><l S- 1'' urc'> <)s,a" iliTŽHilllf1iirlww	'*' nu'SW:0 I1,1 dvakrat tc-
densko (odpade sreda). Bi-HgjgiR	JglilgKte, fe je odpri vsak dan od 8.
H ^^ flN^I^: (l° "re0(1 lf)-do 2Z
"r(;- razen ob četrtkih in Bfcftii*nedeljah dopoldne, je za-&&tSISmmBk	prtega tipu.

/
šport šport šport
DERBIZA ŠMARTNO
17. kolo SCNL je prineslo v glavnem pričakovane izide. Favoriti za prvo mesto Nafta, Steklar in Velenje so zabeležili visoke zmage. Prva dva na domačem igrišču proti Braniku in Fužinarju, medtem ko so Velenjčani premagali Dravo iz Ptuja. Zanimivo je bilo derby srečanje v Šoštanju, kjer so Šmarčani osvojili obe točki in se tako učvrstili v zgornjem delu lestvice.
Na igrišču Partizana v Šoštanju se je zbralo preko 400 gledalcev, da bi spremljali srečanje med Soštanjčani in Smarčani. Prvi del tekme je potekal v enakovredni igri. Obe enaj-sterici sta imeli nekaj možnosti za zadetek in do odmora so naprej dosegli gol Soštanjčani nato pa so Šmarčani izenačili. V nadaljevanju pa *> imeli več iniciative Smarčani in dosegli zmagoviti gol. Zmaga gostov iz Šmartnega ob Paki je zaslužena, saj so bili bolj požrtvovalni kot domačini.
PARTIZAN (S) : ŠMARTNO
Gole so dosegli: za Šoštanj — Tajnik, za Šmarčane pa Polak in Bole.
Moštvi -sta nastopili v naslednjih postavah:
Partizan: Kac, Kočevar (Krevselj), Slatinšek, Kostanjšek I, Novak, Bukovec, Kostanjšek II, Stevančevič, Erhart, Tajnik, Pirečniik.
Šmartno: Podgoršek I, Turnšek, Berdnik I, Pokleka, Berdnik II, Cim-perman, Polak, Hofer, Podgoršek, Hohnec, Bole.
DRAVA : VELENJE 1:5 (1:2)
Velenjčani so v Kidričevem zabeležili pomembno zmago nad ptujsko Dravo. Ves čas tekme so bili boljši nasprotnik. V drugem delu igre pa so povsem nadigrali domačine. Najbolj se je izkazal nekdanji član Drave Smazek, ki je dosegel kar tri gole. Strelca ostalih dveh golov pa sta bila Majdak in Gojevič.
Za Velenje so igrali: Devič, Kuret, Ramšak, Siter, Koren, Trpin, Kovač, Gojevič, Majdak, Kujan, Smazek.
Rezultati ostalih srečanj: talec : Grafičar	4:1 (1:0)
Steklar : Fužinar	4:2 (2:1)
Nafta : Branik Olimp : Peca
LESTVICA
Nafta Steklar Velenje Drava Žalec Šmartno Grafičar Branik JDlimp Fužinar Partizan (Š) Peca
4:0 (0:0)
				1:1	
			(prekinjeno)		
17	12	3	2	52:19	27
17	li	0	4	58:19	26
17	11	4	2	41:16	26
17	9	2	6	45:42	2»
17	9	1	7	42:35	19
17	6	7	4	28:33	19
17	6	2	9	37:42	14
17	6	2	9	38:55	14
16	6	1	9	26:34	13
17	3	4	10	29:45	10
16	1	2	13	21:59	10
16	1	2	13	21:59	4
Pionirsko prvenstvo v šahu
V počastitev Dneva mladosti, so pro-nirji tudi letos izvedli občinsko šahovsko tekmovanje v vseh tistih odredih, (kjer se pionirji po pouku pridno udejstvujejo v šahovskih krožkih.
18. aprila je bilo občinsko šahovsko tekmovanje za posameznike. Udeležilo se ga je 19 pionirjev z osmih osnovnih šol (5 centralnih, Topolšice, Ple-šivca in Raven).
Zmagali so naslednji pionirji in pionirke: Starejši pionirji:
1.	Stane Filipič — I. osn. šola Velenje
2.	Vili Skok — II. osn. šola Velenje
3.	Danilo Dobovičnik — II. osn. šola Šoštanj
Starejše pionirke:
1.	Jana Hudomal — II. osn. šola Šoštanj
2.	Agata šumnik -- I. osn. šola Šoštanj
3.	Marija Rošer — I. osn. šola Velenje
Mlajši pionirji:
1.	JMilan Petok — osn. šola Šmartno ob Paki
2.	Drago Šumnik — I. osn. šola Šoštanj
3. Vinko Skrlovnik — II. osn. šola šoštanj
VIŠJA KATEGORIZACIJA ZA VELENJSKI HOTE
PREUREJENI PROSTORI IN NOV BARSKI PROGRAM Velenjčani in številni inozemski gostje so l>ili ined prvomajskimi prazniki v hotel« Paka prijetno presenečeni. Počutili so se, kot da niso bili še nikoli v tem hotelu. Tu so namreč v zadnjih dveh mesecih obnove precej spremenili.
Čeprav so velenjski hotel
/hM?*ecej
Z MOTORJEM V PEŠCA
IVANA GLUŠICA je motorist LADISLAV SOJC zadel s svojim motorjem tako močno, da sta oba padla po cestišču. Nesreča se je pripetila 22. aprila, okoli poltretje ure zjutraj, ko je Glušič šel skupaj z Jožetom Oglarjem po cesti iz Velenja proti Pesju. Na srečo ni bil nihče težje poškodovan.
Istega dne' ob 12. uri pa se je lažje
BREZ IZPITA NA CESTI
V Črno vi se je zaradi neprimerne Hitrosti prevrnil s ceste voznik osebnega avtomobila CE 216-88 FRANC GOLI. Vozil je brez vozniškega dovoljenja. Poškodovan ni bil nihče. Na avtomobilu je nastala škoda za približno 6.000 N-din.
SMR1Z
so povečali dnevni prostor za ________________^___j___
goste. Povsem so preuredili poškodoval kolesar J o že hurvai, restavracijo in vanjo namesti- * * li veliko točilno mizo. Novost je tudi v tem, da lahko restavracijo in bar po potrebi povečajo. Ta dva prostora sta ločena le z velikimi pregibnimi vrati. Poleg tega pa so v hotelu uredili še garderobo za nastopajoče artiste, pralnico in v vsako sobo napeljali telefon.
ki je za tovarno gospodinjske opreme zapeljal s kolesom preko železniških tirov. V tem trenutku ga je na progi zadela lokomotiva.
NA OVINKU JE ZANESLO PRIKOLICO
zgradili šele pred dobrimi šestimi leti, ta po svoji funkcionalnosti ne ustreza predpisom, da bi ga uvrstili v B kategorijo. Hotel ima sicer res 50 lepo opremljenih sob, vendar to še ne zadošča vsem zahtevam. Zlasti v zadnjih letih se je marsikateri petični gost odločil za drug kraj, ker se mu je zdelo, da velenjski hotel, ki je nižje razvrščen, zanj ni primeren. V hotelu so se
zavoljo tega že lansko leto od- r________ ,	„ „ __________ _ .
ločili, da bodo odpravili vse ljala okoli 400.000 dinarjev) Je	#tra™"je biMažje
poškodovan,
NEPRAVILNO JE ZAVIJAL
V soboto, 27. aprila se je okrog 17. ure lažje poškodoval IVAN 2ERDO-NER. Peljal se je po cesti v šaleku in zavil levo. Za njim je pripeljal osebni avto MB 211-28, ki ga je vozil IVAN NOVAK. Kljub zaviranju trčenja ni mogel preprečili. Na vozilih je nastalo za okrog 1.150 N-din škode.
-	Jože HRASTNIK, kmetovalec iz Skornega št. 24, star 55 let.
-	Marija FEKNER, učenka osemletke iz Skal št. 26, stara 15 let.
-	Marija FELICIJAN, invalidska upokojenka iz Saleka št. 32, stara 88 let.
-	Marija RIBIZL, družinska upokojenka iz Velenja, Tomšičeva c. št. 10, stara 74 let.
-	Marija URANJEK, dru-
tiste pomanjkljivosti, ki so bile neustrezne.
Pred dvema mesecema so začeli temeljito obnavljati ves pritlični del. Za prvomajske praznike pa so začeli v hotelu spet normalno delati. V času obnove tudi ni bilo mednarodnega barskega programa.
Hotelski prostori so sedaj, čeprav še niso povsem urejeni, res okusno in funkcionalno obnovljeni. Povečali so recepcijo in jo ločili od vratarske lože. V tem delu hotela so namestili aperitiv bar. S tem
vsekakor bogato naložen. Tega se kolektiv velenjskega hotela tudi dobro zaveda. Zavedajo pa se še nečesa. Zdaj, ko imajo sodobno urejen gostinski obrat, bodo lahko v njem tudi gostom bolje postregli. To pa je bil tudi glavni smoter vseh naložb.
Mlajše pionirke:
1.	Angelca Juvan — II. osn. šola šoštanj	,
2.	Marija Gostečnik — I. osn. šola Šoštanj
3.	Maženka Hudomal — Osn. §ola Ravne pri Šoštanju
19. aprila pa so se pomerili pionirji na ekipnem šahovskem tekmovanju v delavskem klubu Velenje. Udeležilo se ga je 56 pionirjev s šestih osnovnih šol (5 centralnih in Topolšice). Zmagale so naslednje ekipe: Starejši pionirji
1.	I. osn. šola šoštanj
2.	I. osn. šola Velenje
3.	Osn. šola Šmartno ob Paki Starejše pionirke
1.	II. osn. šola Šoštanj
2.	I. osn. šola šoštanj
3.	II. osn. šola šoštanj B Mlajši pionirji
1.	II. osn. šola šoštanj
2.	I. osn. šola šoštanj
3 Osn. šola Šmartno ob Paki
Vsem zmagovalcem in njihovim vodjem čestitamo in jim želimo veliko uspeha na medobčinskem šahovskem tekmovanju v Celju.
' Občinska pionirska komisija Velenje
mm^
-	Filip URANKER, delavec iz Belih vod št. 30 in Romana KOREN, kuharska pomočnica iz Preval j št. 153.
-	Roman KAC, avtomeha-nik iz Šoštanja, Heroja Šercer-ja naselje št. 4 in Terezija ŠPES, gostinska vajenka iz Cerlaka št. 4 Slovenska Bistrica.
-	Nedjip MEDARA, zidar iz Velenja, Stritarjeva c. št. 3 in Fadila DOGLOD, gospodinjska pomočnica iz Zenice, Pridraži-či št. 8.
-	Jožef RAMŠAK, elektrotehnik iz Lipja št. 4 in Nikolaja ŠTINGL, gradbeni tehnik iz Žalca, Cankarjeva ulica št. 1.
-	Stanislav SMRECNIK, valjar iz Celja, Ljubljanska c. št. 20 in Ivana 2IBERT, delavka iz Velenja, Šercerjeva c. št. 1.
V sredo, 24. aprila se je v Bevčah pripetila hujša prometna nesreča, ki je povzročila večjo materialno škodo na tovornjaku PU 13-22 last JANEZA STRNADA iz Šoštanja. Nesreča se je pripetila na ovinku, ko je nasproti luUi	pripeljal drugi tovornjak s prikolico. _ i>lailJa	ulu.
Denar, ki so ga porabili za f"^™^ rtak"MUs«orerstrnadov žinska upokojenka iz Hrastov-preureditev (investicija je ve- tovornjak, da ga je-zaneslo s ceste in ca št. 56, stara 69 let.
-	Helena SOTLER, kmeto-valka iz Smartinskih Cirkovc št. 2, stara 84 let.
-	Cecilija GERM, soc. pod-piranka iz Saleka št. 32, stara 89 let.
-	Marija VIHER, prevžitka-rica iz Kavč št. 40, stara 82 let.
-	Jožefa KADTUTI, gospodinja iz Plešivca št. 63. stara 58 let.
-	Marija TAJNIK, prevžit* karica iz Raven št. 164, stara 71 let.
-	Anton PUŠNIK, vojaški invalid iz Belih vod št. 1, star 74 let.
-	Anton FUŽIR, invalidski upokojenec iz Gaberk št. 5, star 56 let.
-	Ana PEROVEC, rentnica iz Šoštanja, Heroja Gašperja št. 8, stara 90 let.
-	Vinko FRIŠKOVEC, upokojenec ,z Šoštanja, Šlandrova pot št. 4, star 71 let.
-	Pavla BOŽANK, gospodinja iz Raven na Koroškem, Koroški Selovec št. 14, stara 58 let.
-	Jože PLANINŠEK, upokojenec iz Zgornje Hudinje, Celje št. 67, star 78 let.
-	Matilda ARCNIK, gospodinja iz Hrastovca št. 1, stara 57 let.
ZAHVALA Ob boleči izgubi moža in očeta
alojza mesarica
rudarja
se zahvaljujem sorodnikom, sosedom, rudarski godbi, govornikom za poslovilne besede, častni straži in vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Vsem iskrena hvala!
Žalujoča žena z otrokoma
MALI OGLASI
PRODAM
• OSEBNI AVTOMOBIL L-4, letnik 1965, dobro ohranjen, prodam. Naslov v uredništvu šaleškega rudarja.
O Prodani polovico hiše z vrtom. Korber, Cesta na Lavo 3, Žalec.
PREKLIC
Q Prcklicujem neresnične trditve, ki sem jih izrekel o
Milici Drobne in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Rudi Švajger.
9 Veljavnost plačilnega kartončka RLV št. 394, preklicuje Franc Stukovnik, šaleška 14 b, Velenje.
IZGUBLJENO
# Dne 3. aprila med 12.30 in 13. uro sem na poti od starega jaška do Družmirja izgubila sivo žensko jopico. Poštenega najditelja prosim, ,da mi jo proti nagradi vrne. M. Natek, Cankarjeva 1, šoštanj.
Vsem sodelujočim rta centralni proslavi v počastitev 27. aprila in delavskega praznika 1. maja, se iskreno zahvaljujemo.
Občinski komite ZMS Velenje
V obsežni tabeli prikazujemo lanskoletno povprečje osebnih dohodkov na zaposlenega delavca po stopnji strokovne izobrazbe. Ločili smo posamezne dejavnosti. Zavoljo večje preglednosti nismo izbrali vseh delovnih organizacij v velenjski občini.
Povprečje osebnih dohodkov v lanskem letu
?tap" Delovna organizacija	Visoka strokovna izobrazba	Višja strokovna izobrazba	Srednja strokovna izobrazba	Nižja strokovna izobrazba	VKV	KV	PK	NK	Povprečje
1.	Termoelektrarna šoštanj 2.	Polypex šoštanj 3.	Lesnoindustrijski kombinat šoštanj 4.	Rudnik lignita Velenje 5.	TGO »Gorenje« Velenje 6.	Tovarna usnja šoštanj 7.	Rudarski šolski center Velenje	2.384,78 1,842,88 1.470,00 2.555,16 1.740,64 2.073,76 1.977,50	1.779,46 1.805,44 1.186,00 1.764,15 1.420,48 1.141,71 1.589,15	1.298,08 1.146,08 1.294,00 1.454,18 1.045,12 905,00 1.775,60	1.092,25 877,76 1.010,00 927,08 754,50 706,58 1.036,90	1.769,56 1.160,64 1.219,00 1.174,77 1.170,24 1.085,05 1.461,40	1.268,92 861,12 758,00 1.112,02 789,36 809,74 1.149,35	1.140,23 744,64 701,00 939,53 680,80 733,20 813,35	849,46 698,88 676,00 788,43 616,40 665,18 704,75	1.355,33 827,84 800,00 1.102,62 796,09 881,67 1.301,00
Industrija in rudarstvo SKUPAJ	2.006,39	1.526,63	1.273,01	915,15	1.291,52	963,08	821,82	714,16	1.009,22
8.	Chrom metal Velenje 9.	Gostinsko podjetje »Paka« Velenje 10.	Izdelovalnica gumiranega papirja Velenje 11.	Komunalno obrtni center Velenje 12.	Obrtno podjetje »Oljka« Šmartno ob Paki 13.	»STIX« Velenje 14.	Trgovsko podjetje »Bazen« Velenje 15.	Trgovsko podjetje »Velma« Velenje	1.072,86 1.634,60	1.600,00 1.305,75	1.100,00 1.238,54 1.739,00 1.447,42 1.197,70 1.001,79 1.093,42 1.255,64	509,60 787,37 877,32 748,10 809,70 876,28 713,43	1.080,00 1.467,81 959,62 951,00 . 1.100,64 1.606,40	750,00 700,64 1.253,00 835,29 673,40 810,00 776,20 686,97	640,00 599,82 857,00 878,57 547,73 650,00	509,60 532,59 722,00 693,15 581,68 545,20 602,30 479,33	884,17 644,47 1.143,00 865,50 697,00 684,00 847,30 948,35
Storitvene dejavnosti SKUPAJ	1.753,73	1.452,87	1.259,19	760,26	1.194,25	810,69	695,52	583,27	839,22
16.	Bolnica za TBC Topolšica 17.	Kreditna banka Velenje 18.	Občinsko sodišče šoštanj 19.	Osnovna šola Miha Pintar-Tolcdo Velenje 20.	Osnovna šola Gustava Šiliha Velenje 21.	Skupščina občine Velenje 22.	Savinjsko-šaleški zdravstveni dom Velenje 23.	Lekarna šoštanj 24.	Lekarna Velenje 25.	Komunalni zavod za zaposlovanje Velenje	2.512,64 1.807,00 1.351,00 1.316,00 1.580,00 3.011,80 2.120,00 2.065,00 1.744,32	1.143,03 1.734,75 1.220,00 1.239,00 1.369,00 1.688,49 1.591,35	1.200.76 1.110.77 1.178,00 1.135,00 - 1,056,29 1.068,00 1.168,25 1.531,00 1.330,00 1.320,00	981,69 1.014,09 885,00 793,00 900,63 854,00 972,00	1.172,97 . 1.507,73	905,12 771,00 869,00 1.420,53	806,54 581,00	705,40 552,00 552,00 575,56 556,00 490,10 616,00 706,00	956,75 1.206,56 1.105,00 935,00 1.167,43 999,00 1.407,53 1.280,00 1.431,00 1.380,00
Družbene dejavnosti SKUPAJ	1.945,31	1.426,52	1.209,81	910,49	1.340,35	991,41	693,77	594,13	1.186,83
26.	Kmetijska zadruga šoštanj 27.	SGP »Vegrad« Velenje 28.	Projektivni biro Velenje	1.230,30 1.689,60 2.577,28	1.833,30 2.751,72	1.000,10 1.727,00 1.692,72	857,75 1.140,00 819,00	1.283,10 1.165,50	777,30 913,60	565,55 758,90	511,80 671,60	738,05 1.211,20 2.016,46
ŠALEŠKI RUDAR — uredništvo Velenje Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 85-087 — Lastnik In Izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Urejuje uredniški odbor '— Glavni In odgovorni urednik LJUBAN NARAKS — Časnik le izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje — Od 1. maja 1965 dalje ga izdaja občinska konferenca SZDL občine Velenje — List Izhaja vsak drugI četrtek — Posamezna številka »tan* 30 par (50 itarih dinarjev) — Letna naročnina 7 dinarjev In Ul par (750 »turih dinarjev) — Naročnina «e plača vnaprej na tekočI račun: 5074-8-349 pri SUM, ekjpozltura tottanj — Kokoplaov Id fotografij ne vračamo —
Tlak ta klUe|l: ur »Caljik! tltk« Celi*