D o p i s i. Od Sv. Andraža v Slov. goricah. (Gospodarstvo.) SkuSnja nas uči, da se stroški gospodarstva ne dado skrčiti, znižati, da mora pamelen in praktičen gospodar skušati, da si pomnoži ali poveča dohodke svojega gospodarstva. Ker je zimski čas, ker nas delo ne sili, lahko to prašanje razmotrivamo. Več nam to koristi, kakor če pobiramo prazne novice, če hlastamo po čenčah, po duševni hrani, pripravni za stare babe, ne pa za zrele gospodarje! Redki so dandanes gospodarji med nami, kateri bi ne bili že prišli do spoznanja, da moramo vse dele našega gospodarstva zboljšati, ako se hočemo na grudi obdržati. Redki pa so tudi tisti gospodarji, kateri bi hoteli korajžno druge poti nastopiti. Prememba je potrebna, toda vsi se nje nočemo lotiti. Krivo je to, da se dosti premalo, ali celo nič ne brigamo, kako drugod gospodarijo in kake imajo uspehe! Lanskega leta je obrodilo pri nas sadno drevje, da malokedaj tako. To je bila za nas prva ugodnost. Jako ugodno pa }e bilo tudi to za nas, da je sadje imelo primerno ceno, da se je moglo v denar spraviti. Lep denar smo dobili, vsak izmed nas ga je bil vesel! In ko bi mi imeli v občini več takih sadjereieev, kakor je Franc Cuček, Martin Germin in Se nekateri drugi, bi bili dobili §e nekaj tisoč kron več. Bi nam tudi ne škodile! Uspeh sadjereje v lanskem letu pa je nevergljiv in najbolj praktičen dokaz, da se sadjereja v Slovenskih goricah izplača, da vrže celo dobiček! Iz lastne skušnje trdim, da je pri sadjereji nekaj dobička celo takrat, če bi drevo le vsako tretje ali četrto leto obrodilo. Pa potrebno je izpolniti nekatere pogoie, kar pa ni težko. Drevje se mora pravilno saditi, za vsaki prostor mora se določiti prava vrsta. Tu pa se v obče greši. Da me gospodarji ne bodo krivo sodili, opozorim Jih na Gambovee ali Moškajncarje lanskega leta. Oni, ki so rastli po hribih, bili so veliki, brez peg ia drugih madežev, lepSe barve. Prodali so se lahko in drago! Oni pa, ki so rastli po dolinah, ostali so drobni in bili so polni peg. Prodali so se tudi, pa po nizki ceni! Po dolinah pa so druge vrste lani imenitno uspele. Z ozirom na uspeh lanskega leta, moramo gospodarji Slovenskih goric sadjereji posvetiti vso pozornost; vsi za sadjerejo količka; ugodni prostori se morajo kakor najpreje s sadnim drevjem zasaditi. Pogledati si moramo vzorne nasade po drugod. Da pa se vsako delo pravilno opravi, da se odpravijo stare napake, bi kazalo, da bi bralno društvo ali občinski odbor pravočasno skrbel, da tudi letos na spomlad dobimo gospoda potovalnega učitelja Bele ta na tri do štiri tedne v našo občino za praktičen poduk. Mi ne želimo, da bi nam v sobi govoril, ampak da bi Sel od posestnika do posestnika, da bi vsakega na licu mesta opozoril, kake napake dela pri vzgojevanju drevja, česar je treba v bodoče vkreniti; da določi vsakemu prostor, vrste za sadenje, da svetuje odpomoč, kjer je svet vlažen; da uči praktično drevje saditi, gnojiti, obrezovati itd. Ge pride potovalni učitelj, to uas nič ne stane. Zakaj bi ga tedaj ne vabili? Poduka smo potrebni; kdor pa misli, da ga ni potreben, temu se potovalni učiteli tudi ne bode vsiljeval. Bomo mu mi drugi za delo skrbeli! Bralno društvo naročuje časnike za 1. 1903. Prosimo, da se ozira na gospodarski list «Kmetovalec», da dobimo več izvodov tega lista v naSo občino. F. Iz Pekla. (PuSčavniSke misli.) »No, Bog pomagaj in sveti križ božji!« boste gotovo vskliknili, gospod urednik, ko boste prebrali naslov mojega stanovania. Kaine, tega se niste nadejali, da bi v samem peklu imeli dopisnika, od koder ga še »Magarec«, a hočem reči »Štajerc« nima. Vem, da si vi ta meni tako ljub kraj predstavljate z grozo, in kurja polt vas je menda spreletela pri moii trditvi, da mi je to tako Ijub kraj. No, pa le potolažite se ; tega pekla ni Bog v svoji jezi vstvaril, pač pa ljudska prislovica. V Peklu torej prebivam in sedaj po zimi kurim, da se vse iskri in kadi, pa kuham žgance ter pečem krompir in repo. Za časa, ko se naveličam kuriti, mahnem jo v Moravski vrh in kje bodi najdem dobrega človeka, ki svojo vinsko klet »liifta«, da se me ubogega »peklenskega pužčavnika« usmili ter mi ponudi kupico trpke izabele, da si zmočim osušeno grlo, ker »tega belega« so nam presnete uši že vsega snedle. Vidite torej, gospod urednik, da čeprav v peklu prebivam, vendar živim in životarim, če ne v izobilju, toda v zado- voljnosti, kakor se sploh živi in životari na tej ogromni obli, ki jo ljudje za zemljo ime- nujejo. Ko nekega dne prikolovratim tako malo korajžen domov, oglasil se je moj stari in sitni prijatelj gosp. Želodec, ter oblastno in silovito, kakor je že sploh navada vseh želodcev, terjal za prav velik zalagaj. No, kapa kosmata! s tem porednim želodcem pa imam vedno smolo; enkrat boče kruha, drugič žgancev, na vse zadnje pa še žeja, kakor suha zemlja v afriški puščavi. No, pa vzamem bisago in grem h — crcovemu mlinu, da mi mlinar proda za kake dvoje žgance turščine moke, da tako zadostim željam go- drnjavemu želodcu. Ko pridem do mlina, malo postoiim, da se odkašljam, ker veste, gospcd urednik, to je moja stara navada ali pa bolezen, ta sitni kašelj. Torej kašljal sem in si duSko poprijemal, da mi je v rebrah pokalo; pri tem pa sem čul iz mlina živahno prasko. No, bes te plentaj! kaj pa kaj, ali se bodete lasali ali pa tepli, mislim si ter skri- vaj pokukatn skozi okence v mlin. Pa kaj vidim. Na mizi leži »giftna krota«, katero slastno povživa mlinar s svojimi pajdaSi. Ko so se je že malo nasmukali, reče jim mlinar: »Veste, dragi moji, ta »krotica« je pač le moja, če hočete to okusno jed uživati, mo- rate si jo sami kupiti.« »Oh, radi, radi«, zglase se vsi, »le ti nam piši ponjo. Naročili so si to »krapovico«: »Petkov Matjaš, Bojr- mon, Mandlnov Juško, Crcov Ciril pa Seko- lov Tonek. Jeza me popade, obrnem se in kašljam dalje. Le čakaj me ti mlinarski mlinar, nič več me ne bo k tebi po turščino moko za žgance, vrh tega pa bom povedal to tvo- jemu gospodarju, ki ie vrl narodnjak, da ti pošlje za priboljšek piskerc leskove masti in vrč brezovega olja. Sram vas bodi! Moravci so bili od pamtiveka vrli narodni slovenski kmetje. Večina je tudi sedaj vrlih slovenskih značajnih mož; le posamezniki se nahajajo, da poštene slovenske časopise, ki se z vnemo in požrtvovalnostjo bore za pravice sloven- skega kmečkega ljudstva, zametujejo, ter raje židovskega kramarja iz Ptuja podpirajo. Tako sem, gospod urednik, rentačil po Moravcih ter se napotil k narodnemu trgovcu in go- stilničarju g. Štupici, ki trguje in toči vino in žganje pri kapelici »Matere božjč« in ima na svojem bišnem pročelju sv. Balaža nama- lanega. Moško jo prikorakam v gostilno, da splahnem svojo jezo ter tudi zadostim in spolnim želodcu njegovo vročo željo, ker nocoj najbrže zaradi poznega časa rumenih žgancev ne bo mogoče kuhati. Prihodnjič pa vam bom, gospod urednik, popisal, kako sem nosil »vražji bič« in drugo tako imenitno čarovno korenje, ki posebno hasni za »dojno« v Bukovce in Drakovce, za zdaj pa adijo in zdravi ostanite, gospod urednik ali uredni- kovič, ali kakor se že koli piSete. Jaz se piSem Puščavnik iz Pekla. Iz Gornje Radgone. Kako gospodarijo tukajšni Posilinemei, kaže lepo dogodek zadnjih dnij. V veliki občini Police imajo poleg vrlih Slovencev svoja poseslva, najvefi vinograde, tudi Nemci iz Radgone. Če pride do obči- skih volitev, tedaj sta si vsakikrat nasproti kmetska slovenska in meščanska nemška siranka. NemSki gospodi se pridruži vsikdar tudi nekaj nezavednih in strahopetnih Slovencev — Bračkijancev, in tako je nemška ali pravzaprav nemčurska stranka vedno v večini. A nemirno vest ima ta čudno sklepana stranka pri volitvah vselej, strah jo je vzbujajoče se zavednosti slovenske. Da pa lahko mirno in po svoji volji voli, napravi volitve ne v domači, polički občini, kakor to zahteva postava, ampak v Gornji Radgoni, kjer je radgonskim Nemcem bliže in bolj na roko. Tu so potem med seboj; kajti marsikateremu kmetu iz Polic je res težko iti v eno uro ali še več oddaljeno Gornjo Radgono na volišče, ker Se k temu ve, da ga bodo tam gledali precej po strani, ako voli narodno, po svojem prepričanju. Tako se zgodi, da izpadejo volitve za polioko občino v Gornji Radgoni vsikdar Nemcem na ljubo, kakor sami hočejo. Tako župani že dalj časa A. Fekonja, ki ima zraven dobrih posebno to slabo lastnost, da je pač preprijazen z znanim orehovskim Bračkom. Zakaj, tega tukaj ne bom pravil! Pri deželnozbornih volitvah v Ljutomeru je bil tudi on v tisti osmerki, ki je oddala svoj glas >Štajerčevemu« kandidatu Bračku, seve brez uspeha. To nepostavno postopanje je začelo presedati poličkim slovenskim volilcem. Ker je c. kr. okrajno glavarstvo ljutomersko in namestništvo graSko Nemcem ugodilo in to protipostavno ravnanje odobrilo, obrnili so se Slovenci na upravno sodišče na Dunaju, in to }e 7. t. m. obsodilo postopanje Nemcev ter določilo, da dovoljuje postava vršitev občinskih volitev vseh volilnih skupin samo in edino le v domači, torej v polički občini, a ne v Gornji Radgoni. Odzdaj bodo tedaj imeli polički Slovenci priložnost, udeleževati se volitev v občinski odbor v domači občini, radgonski Nemci pa se bodo morali potruditi vsikdar v Police, ako bodo hoteli voliti. Kaj ne, gospod Fekonja, zdaj vidite, da so bile dosedanje občinske volitve nepostavne, da bi po Vašem mnenju labko šli volit tudi v Gradec ali celo v Berolin. Volitve so izpadle za Vaše Nemce vselej ugodno, a vršile so se protipostavno. Ko bi se Vi lepo držali postave, pa razpisali vsakikrat volitve v domači občini, ne bi dobili dolgega nosa. Zato pa Vam priporočamo, da premišljujete malo o sledečem: 1. So-li veljavne VaS izvolitve županom? 2. So-li veljavne izvolitve VaSih odbornikov? 3. Je-li veljavno vse, kar ste ukrenili za časa svojega občinskega predstojništva? — Čast in pohvalno priznanje pa izrekamo odločnemu Pelclu in drugim, ki se niso zbali nikake zamere, kjer je slo za pravico, katero so po mnogih trudib in stroških končno vendar-le našii! Sv. Tomaž prl Ormožn. (Razni spomini.) Pretekle božične praznike sem preživel po ednajstih letib zopet v domovini pri Sv. Tomažu. Marsikaj sem našel po teh letih spremenjenega, a le nekaj bom povedal cenj. naročnikom »Slov. Gosp.«, katerega bi naj v nobeni pametni slovenski hiSi ne manjkalo. Omenjain le, kar sem v cerkvi in krog nje zapazil. Cerkev je bila pred kratkim vsa prenovljena; uta pred zvonikom, skozi katero se gre v cerkev, je dobila namesto stare strehe lično fasado, ki je sedaj kras cerkvi. Ko sem stopil v cerkev, me je iznenadila krasna slikarija. Na desni v kapeli je prav lep altar sv. Jožefa, ki ga je izdelal podobar R. Golobič pri Sv. Tomažu, kakor je za altarjem zapisano. Kot pevca ter uda pevskega druStva v tujini, ki poje tudi v cerkvi, me je zanimalo krasno ter umetno ubrano petje cerkvenega zbora, kateri — kakor so mi pravili iarani — že dalj časa izborno popeva pod novim ter marljivim organistom gosp. Franeem Zemljič. Na primer: na dan godovanja sv. Tomaža ob 10. uri, se je iz starih orgelj za začetek sv. maše zaslišala lepa fuga; za njo lep »Tantum ergo« iz Cecilije. Zatem koralni »Introit« ter krasna latinska maša s koralnim »Credo«, ki so ga spretno spremljale orglje. Maša se \e izvajala po mojem okusu krasno, kar so tudi priprosti ljudje priznali, kateri petje bolj opazujejo; le pri koralu bi si želel še več moSkih glasov. Dokaj lepa je bila vloga »Laudate Dominum« po >Agnus Dei«. 0 božiču sem imel priliko Se bolj spozuati zbor, katerega si je izvrstno izuril ter sestavil gospod pevovodja. Obojim tukaj častitam ter kličem: le naprej! Na dan pa o prilikah z narodnim petjem! — V cerkvi je Se več novih podrobnosti, kar vse dokazuje neumorno delovanje vlč. g. župnika J. Cafa, ki je ob enem prvi dekan pri Sv. Tomažu. Slava! To je tudi ponos za faro. Omenjam tudi narodno slovensko lice Sv. Tomaža n. pr. napis na pošti je slovenskonemški. Zivijo g. poStar Škrlec! — Še nekaj. Ko smo Sli na Štefanovo od božje službe, si je eden iz družbe fantov slučajno potegnil z robcem kos papirja iz žepa, na kar ga drugi dregne: »Čaj ti, Vinc, >Štajercac si zgiiba]! Alj ne veS, ki }e to ničvreden časnik, pred kterim gospodje svarijo.« A Vinc se odreže: »Veš paj, Lovrenc, ki jaz meso rad jem, pa če mi ti celo svinjsko pleče v »Štajerca« zaniotaš in daš, jaz ti ga nazaj v brbet vržem. Pri moj kuš, da ga ne bi jedel. Kaj je giitno za diišo, še za želodec ni zdravo. Naj ga kiira pikne »Štajerca« in njegove pristaše!« Srčno sem se nasmejal in rekel: »Fantje, prav imate!« — To so moji spomini, katere setn si odnesel iz narodnega kraja v svojo domačijo, ki je zdaj v tujini. R—čar.