231 Potovanje cesarjevo po Kranjskem. V veliki zadregi smo, kje pričeti popis cesarjevega potovanja po Kranjskem , ker vredno popisati te veličastne, krasne, domoljubne praznike, trebalo bi spisati velike knjige. Da pa častiti naši bralci ne dobe popisa preveč razkosanega, omenjamo danes samo splošno, da se je potovanje cesarjevo počenši na krajni postaji v Terbojah dne 11. t. m., do izstopa iz Kranjske na Trbižu doe 17. t. m. vršilo v tako lepem redu, da je bila 232 vse naše prebivalstvo tako navdušeno, tako srčno veselo, kakor še enacega ni bilo. Sprejem cesarjev v Ljubljani, bivanje Njegovo v glavnem našem mestu, sprejem deputacij in posamesnih oseb, obiskovanje tukajšnjih zavodov, razstav, naprav itd. vse in povsod kazalo je živo skrb in zanimanje presvit-lega cesarja za naše ljudstvo in deželo in njeno blagostanje, pričal je pa tudi vsak nagovor ali odgovor Njegovega Veličanstva ljubezen Njegovo do našega naroda. Nasproti pa tudi naš cesarju, domovini in Bogu zvesti narod ne bi bil mogel udanosti, zvestobe in ljubezni do presvitlega cesarja lepše in dostojnejše, ob enem pa bolj navdušeno izkazati, kakor je to storil pri tej lepi priliki in to enako pri vožnji cesarjevi v Ljubljano, iz Ljubljane v Idrijo, od tod v Postojno in nazaj v Ljubljano, ter dalje iz Ljubljane v Kamnik, Kranj, Lesce, Begnje in Bled pa iz Lesec naprej do Trbiža, kakor tudi pri bivanji Njegovega Veličanstva v posameznih krajih, izrekoma v Ljubljani. Ljubljana izrekoma je bila tako praznično-krasno okinčana, da je prekosila sama sebe. Nadrobnosti po-pisavati pričnemo še le v prihodnjem listu, da pa vendar danes pričnemo z delom rečnega popisa, podamo tukaj adreso deželnega zbora kranjskega, katero je deželni zbor pod vodstvom dež. glavarja grofa Thurna po prečitanji slovenskega in potem nemškega teksta izročil v krasnem zavitku podpisano po vseh deželnih poslancih dne 12. julija t. 1. zjutraj ob 10. uri presvitlemu cesarju. Adresa se glasi: „Vaše Veličanstvo, presvitli cesar in gospodar! Sest stoletij je minulo, odkar je kranjska dežela pre-slavni Habsburški rodo vini prisegala ulanost in zvestobo. Zgodovina spričuje, da se ta prisega nikdar ni prelomila, da se kranjska zvestoba nikdar ni majala. Možato so varovali naši predniki svojo besedo, po neštetih bojiščih prelivali so kranjski sinovi svojo kri za dom in za vladarja. Vpričo Vašega Veličanstva obhaja sedaj narod po vsem Kranjskem šeststoletnico svojega združenja s presvitlo vladajočo dinastijo, da vnovič sijajno dokaže svojo neomahljivo zvestobo in iskreno uda-nost Vašemu Veličanstvu in presvitli cesarski rodovini. Milost Vašega Veličanstva podelila je vsem narodom prostranega cesarstva ustavne pravice in narodno ravnopravnost in s tem trdno poroštvo miru in blagostanja. Brezštevilne so tudi dobrote, za katere se kranjska dežela zahvaljuje neizmerni milosti in blagonaklonjenosti Vašega Veličanstva, da v imenu vse dežele izjavi čutila neomejene udanosti in neomahljive zvestobe ter svečano pred vsem svetom ponovi ono zgodovinsko prisego , s katero je kranjska dežela pred šestimi sto leti bila zavezana Vašim prestavnim prednikom. Vsemogočni Bog naj ohrani in utrdi to zvezo, preslavni cesarski rodovini v slavo, veliki Avstriji pa in vojvodini kranjski v srečo in blagoslov! Bog živi, Bog ohrani in blagoslovi Vaše Veličanstvo!" (Dalje prihodnjič) Potovanje cesarjevo po Kranjskem. Podajmo se pri začetku popisa tje, kjer je presvitli cesar v sredi slovenske zemlje in slovenskega ljudstva dospel do meje kranjske pri Zidanem Mostu. Na Zidan Most dospel je presvitli cesar dne 11. julija ob pol 2. popoldne. Tu ga je pričakovalo brezštevilno ljudstva, šolska mladina z učitelji in duhovniki. Ko so potihnili gromoviti živio-klici, zapela je šolska mladina cesarsko pesem. Presvitlega cesarja pozdravil je župan loški, gospod Lenček pa v imenu deputacij kmetijskih občin Sevnica, Brežice in Kozje s sledečim nagovorom: ;,Vaše cesarsko kraljevo apostolsko Veličanstvo, presvitli cesar! Kmetiške občine sodnijskih okrajev Sevnica, Brežice in Kozje, ^ danes tu zastopane v spomin 6001etnega združenja Stajarske pod veleslavno Habsburško hišo, v znožje Vašemu Veličanstvu položim svoje najponižnejše čestitanje. Srca se nam radujejo, da je tudi nam slovenskim kmetom prilika dana, Vašemu apostolskemu Veličanstvu osebno zahvaliti se za očetovsko skrb proti vsem avstrijskim državljanom ter iskreno ljubezen, ponižno uda-nost, trdno in nerazrušljivo zvestobo do Vašega Veličanstva presvete osebe, do slavne Habsburške hiše. Bog živi, Bog ohrani nam predobrega očeta in cesarja; Bog živi, ohrani, proslavi hišo Habsburško tudi v bodočih stoletjih. Živio!" Na to odmevali so živio-klici, da je odmevalo od gorovja, presvitli cesar pa so slovensko odgovorili: „Lepo se zahvaljujem" in dostavijo, da so prepri- 236 - 237 čani zvestobe prebivalstva tega kraja in da jih veseli sprejeti zastopnike tega prebivalstva. Potem so presvitli cesar nagovorili posamezne ude deputacij. Na vseh slednjih postajah in ob prehodih železnic-nih bilo je vse polno ljudstva, in povsod so cesarja sprejemali živio-klici in strel topov. Uradni sprejem presvitlega cesarja v imenu dežele kranjske pa je bil v Trbovljah. Na mejo Kranjske v Trbovlje podali so se presvit-lemu cesarju naproti deželni predsednik baron Andrej Winkler in ž njim gg. okrajna glavarja grof Pače in G ril j. — Tudi je pričakoval tukaj na meji med Štajarsko in Kranjsko presvitlega cesarja deželni odbor štajarski s svojim deželnim glavarjem. Cesar sprejel je deželnega predsednika barona Winklerja, potem je sprejel k slovesnem poklonu deželni odbor štajarski, potem pa se je podal v trboveljski premognik, je ogledal bolnišnico in potem se je vpričo cesarja razstrelila velika, na površji stoječa stena premoga. Ves kraj bil je bogato okinčan z zastavami in presvitli cesar zanimali so se živo za vse, kar se jim je razkazovalo. V Zagorji pričakovalo je presvitlega cesarja veliko ljudstva, duhovščina in šolska mladina; enako bilo je na vseh daljnih postajah. Pomudili so se presvitli cesar zopet v Litiji, kjer je bil sprejem zopet sijajen. Pozdrav slovenski govoril je župan gospod Alojzij Kobler tako-le: „Vaše Veličanstvo! Srčno se raduje litijski okraj, kakor cela Kranjska Vašega prihoda, ker ima priliko pokazati Vam svojo trdno udanost, zahvaliti se za ne-številne dobrote in ponoviti prisego zvestobe, ki so jo storili pred 600 leti naši dedi Vašim slavnim prednikom. Vsi goreče prosimo večnega Boga, naj Vas ohrani še mnogo let, naj Vam da zdravje in srečo. Bog živi našega presvitlega cesarja!" Presvitli cesar vprašali so potem g. Koblerja, ali uže dolgo županuje in več druzega, enako tudi častito duhovščino. — Ko so zagledali kneza Ernsta Win-dischgratza s kneginjo in princesinjo, podali so se naravnost k njemu in sprejeli lep šop iz rok male prin-cesinje, podali roko kneginji in pozdravili kneza Ernsta in navzočega njegovega brata. Z brezkončnimi živio-klici odpeljal se je potem vlak dalje in bil enako živahno pozdravljan na postajah do Ljubljane. Med tem vrelo je v Ljubljano domačega in vnanjega ljudstva brez števila, ceste bile so polne praznično oblečenih ljudi, čitalnična, pevska in požarna društva iz vseh mest in krajev dežele vrela so skupaj deloma peš aU na vozeh; železnični vlaki pa so dovažali od vseh krajev po toliko ljudstva, da se je povsod trlo. Izmed odličnejših gostov pozdravljali smo uže v torek njegovo ekscelenco gosp. grofa Hohenwarta. — Okoli 2. ure popoldne dospel je nekoliko zakasnjen poštni vlak, ki je pripeljal gospoda ministerskega predsednika grofa Taaffe-a. Na kolodvoru pozdravil ga je namesto med tem v Trbovlje odšlega gospoda deželnega predsednika deželne vlade svetovalec grof Chorinsky, mestni župan in veliko število deželnih poslancev. Gospod mi-nisterski predsednik bil je, akoravno vtrujen od potovanja, prav vesel; nagovoril je skoraj vse poslance, posebno še bolj znane mu državne poslance, Grasselli-a, Kluna in dr. Poklukarja. Formalno predstavljeni pa so mu bili potem koj v čakalnici kolodvora najprej vsi navzoči deželni poslanci, potem pa navzoči c. k. uradniki. Za dobro uro kasneje dospel je z Rudolfovo železnico poljedelski minister grof Falkenhayn, pripe-Ijavši se s Koroške, kjer je ogledaval nove naprave zoper povodnji. Pričakoval ga je zopet grof Chorinsky, gozdni nadzornik Gol, nadalje načelnik močvirskega odbora dr. Kosler, nadalje dr. Poklukar in Luka Robič tudi v imenu kmetijske družbe. Med tem se je gosteje in gosteje nabiralo ljudstva, društev, straž, učencev, vojaštva in uradov na kolodvoru in pred kolodvorom, po vsi dunajski in poštni cesti, v zvezdi in tje do cesarskega dvora. Deželni glavar z odborniki, mestni župan in odborniki , knezoškof z duhovščino in štirideset belo oblečenih gospic, na čelu njim baronica Marija Wink-lerjeva, z vojaštvom, uradi in železniškimi uradniki pričakovali so presvitlega cesarja na kolodvoru ljubljanskem. Tukaj pozdravil je presvitlega cesarja v imenu dežele kranjske deželni glavar grof Thurn s sledečim govorom: „Vaše Veličanstvo! Premilostljivi cesar in gospod! Vojvodina kranjska zmiraj zvesta z povzdignjenimi čutili , da vidi spolnjeno svojo najiskrenejšo in ob enem najponosnejšo željo v premilostivem obiskanji svojega ljubljenega cesarja, pozdravlja Vaše Veličanstvo na svojih tleh. V tem trenutku vriskajoče navdušenje pregi-bava vse vrste prebivalstva, v veseli vzbujenosti bije srce vsacega Kranjca. Deželni odbor bliža se z največo udanostjo kot glasnik teh čutil in kliče Vašemu Veličanstvu iz naj-zvestejega srca: Dobro došli na Kranjskem (ponovi slovensko: Dobro došli na Kranjskem). Naj vesele izjave, katere se bodo Vašemu Veličanstvu pripravljale, sijajno pa srčno v Vašem Veličanstvu zbude in vtrjujejo prepričanje, da je marsikateri Vaših narodov bogatejši, nobeden pa zvestejši in svojemu cesarju bolj vdan, kakor ljudstvo kranjsko." Presvitli cesar so odgovorili: ;;Srčno me veseli, da zamorem izpolniti željo Moje verne vojvodine kranjske ter vdeležiti se slavnosti, katera ima za deželo kakor tudi za Me in Mojo hišo enako visok pomen. Zahvalujem se Vam, gospoda, za Vaš pre-srčen pozdrav. Bodite prepričani, da bom predstoječe slavnostne dni rad bival med Vami ter da se bodem dobro počutil v sredi Mojih zvestih Kranjcev." V imenu mesta ljubljanskega pozdravil je župan Grasselli presvitlega cesarja s sledečim nagovorom: „Z nepopisljivo radostjo je Ljubljana pričakovala današnji dan, ki ji izpolni dolgo gojeno vročo željo. Po mnogih letih zopet presvitlega nam cesarja in gospodarja prihod osrečuje verno-udano glavno mesto verno-udane dežele kranjske." (Nemško nadaljuje pa tako:) „Veselo razburjeno čaka ljubljansko, zmiraj zvesto prebivalstvo v praznično okinčanih mestnih cestah, da z glasnim vsklikovanjem pokaže svojo neomejeno udanost do ljubljenega gospodarja dežele. Najzvesteje udani mestni zbor ljubljanski Vašemu Veličanstvu na podnožje poklada prvi najspoštljivejši pozdrav mesta z besedami, ki so v tem slovesnem trenutku na jeziku vseh: Bog blagoslovi Vaše Veličanstvo! Bog blagoslovi ta dan!" Presvitli cesar so odgovorili tako-le: ;;Z veseljem opazujem, da Ljubljana tekmuje z deželo , kako bi dostojno praznovala bodočo redko slav-nost. Sprejmite moje priznanje in zahvalo za srčni pozdrav, s katerim me sprejemate in katerega Vam vračam z zagotovilom, da sem v resnici vesel dokazov domoljubne gorečnosti meščanov moje zveste deželne prestolnice, katere blagostanje mi je tako zelo pri srcu.^' Po teh pozdravih predstavili so se presvitlemu cesarju navzoči dostojanstveniki, katere so cesar vljudno pozdravili, potem so si ogledali častno kompanijo domačega polka, potem pa so po sprejetem rumeno-črnem šopu, Katerega jim je podala gospica baronica vVink-lerjeva kot načelnica 40 belo oblečenih ljubljanskih gospic, spremljanih po gospej Murnikovi. Ko so se pa potem presvitli cesar na vnaujih vratih ljubljanskega kolodvora pokazali, pozdravljalo je tam brezštevilno navzoče ljudstvo cesarja z živio-klici brez konca in kraja, in tako je šlo skozi po vseh cestah do cesarjevega deželnega dvora v gosposki ulici. Pred cesarjevim vozom vozil se je mestni župan kot kučigazda, za cesarjem spremstvo Njihovo. Pred vhodom gledališkim stopili so cesar z voza,in šli urnih stopinj h kompaniji Kuhnovcev, ki so bili z godbo vred v vrsto postavljeni ob zidu dvorskega vrta, po ogledu vrnili so se nazaj k vhodu gledališča in gledali tam memo gredočo kompanijo. Od tod šli so peš v dvor, pred katerem so jih pričakovali deželni poslanci, trgovinska zbornica, uradnije, različnih društev zastopi in dostojanstveniki, med njimi tajni svetnik grof H o-henwart, general konjikov knez Windischgratz itd. Presvitli cesar nagovorili so nekatere, potem pa so se podali v stanovanje v 2. nadstropje, ura bila je ^/^ 6; potrebovali so tedaj od kolodvora do tje skoraj ^/^ ure. Ob 6. uri bil je obed pri cesarji, kamor so bili vabljeni: oba ministra grof Taaffe in Falkenhayn, baron Kuhn, dež. predsednik baron Winkler, kne-zoškof Pogačar, prost Zupan, kanonik Pavker, dež. glavar grof Thurn, župan Grasselli, trgovinske zbornice predsednik Kušar, dvorni svetnik Stum-m e r, oba generaladjutanta cesarjeva M o n d e 1 in P o p p, grof Chorinsky in skoraj vsi opozicijonalni deželni poslanci. Med obedom godla je vojaška godba domačega polka Kuhnovega. Zvečer prvega cesarjevega dneva bila je velikanska bakljada s prepevanjem. V ta namen zbirala so se vsa dotična čitalnična, bralna in pevska društva, požarne, mestne in veteranske straže, dijaki srednjih šol, „Sokol" itd. pred nekdanjo hranilnico na Franc Jožefovem trgu. Zbrani odšli so skoz Vodnikove ulice, šolski drevored čez frančiškanski most, po Slonovih ulicah, memo novo zidanih hiš in po poštnih ulicah na narodni trg pred dvor. Sprevod imel je razun društvenih godeb dve vojaški godbi. Ob prihodu bakljade podali so se presvitli cesar na dvorni vrt in so tam s svojim spremstvom pri odprtih vrtnih vratih gledali bakljado in poslušali prepevanje. Z bakljami prišlo je okoli 1500 ljudi, prišedši pred cesarjev vrt, napravili so baklonosci štirioglat oklep krog godeb in pevcev. Pevci čitalnic peli so Gregorčičevo kantato, katero je vglasbil Vil h ar, pod vodstvom g. V. Val en te; tenor-solo pel je gosp. J. Meden. — Pevci filharmo-ničnega društva peli so Nedvedov zbor „Mein Oester-reich". — Po petji podali so se presvitli cesar sami v sredo pevcev in nagovorili in pohvalili petje in pevo-vodje, posebej še tudi petje in glas gosp. Medena. Gromoviti živio-klici doneli so po vsem trgu, in še le, ko so se cesar vrnili v svoje stanovanje, odrinil je velikanski sprevod baklonoscev memo realke po Emonski in Cojzovi cesti čez Št. Jakobski most in Stari trg in po velikem trgu zopet na Franc Jožefov trg, kjer se je sprevod zopet razšel. — Vsi, ki so gledali lepo bakljado in večernico, trdijo, da v Ljubljani še kaj tacega ni bilo. S tem bil je sklenjen dan prihoda cesarjevega v Ljubljano 11. dan julija. (Dalje prihodnjič.) 238 _ 252 Potovanje cesarjevo po Kranjskem. Drugi dan. (Dalje.) Po znaDem dnevnem redu pričelo se je ob 3. uri popoldne (12. dne julija). Najviše ogledovanje. Prebivalstva domačega in unanjega bilo je po vseh ulicah in trgih, posebno pa tam, kjer se je pričakovalo, da pridejo presvitli cesar, vse natlačeno, ker vsak hotel je videti še enkrat presvitlega cesarja. Najviše ogledovanje pričelo se je s kulturno-zgodo-vinsko razstavo v poslopji realke tikoma za cesarskim dvorom. Natanko ob 3. uri pripeljali so se presvitli cesar s spremstvom, med tem posebno z gospodom ministerskim predsednikom grofom Taaffejem in deželnim predsednikom baronom Win kler jem. — Na vhodu sprejel jih je odbor za razstavo z gosp. načelnikom L. Biir-gerjem in njegovim namestnikom J. Murnikom na čelu, poleg odbora pa učiteljstvo realke. Presvitli cesar podali so se najprej v prazgodovinski, posebno zanimivi oddelek razstave, v katerem je na-drobnosti razkazaval muzejski kustos gosp. K. Dežman. Od tod podali so se presvitli cesar v druge, lepo vredjene in v resnici nepričakovano zanimive oddelke, prvi oddelek s podobami, dalje starinsko orožje, posebno spominjki iz turških vojsk, nadalje starinsko pohištvo^ zbirke starozanimivih knjig, nadalje starinski, dragoceni cerkveni paramenti, kellhi, monstrance, ciborji, po-kalčki, škofovske in opatovske palice, na kratko, vse, kar se nahaja v naših različnih cerkvah lepega, dragocenega in zanimivega. Po tem pridejo na vrsto izdelki naše hišne obrt-nije; med temi v prvi vrsti čipkarski izdelki pridnih ženskih rok iz Idrije, Žirov, Gorij, iz nunskih samostanov v Ljubljani in Skofji Loki, iz javnih in privatnih šol za ženska dela, dalje ženska pletarska dela vsake vrste, v resnici lepo izdelana in okusno uvrštena, tako da se tudi človek, kateri se sicer ne briga za dela te vrste, rad pomudi tukaj po cele ure. Na dalje sledijo slamnati, leseni izdelki in oni iz žime in ščetin, tukaj vidimo tedaj vsakovrstne slamnike iz kamniškega okraja, sita in žimo s Stražišča, bohinjsko, ribniško, rakitenjsko in drugo leseno (suho) robo. Se ve, da je tukaj, kakor pri vseh te vrste razstavah glavni zastopnik te vrste blaga stara in daleč okrog tudi čez meje naše dežele dobro znana in spoštovana firma gosp. Miha Pakič v Ljubljani, za druge vrste domačih izdelkov pa čislana in zaslužena firma Vašo Petričič. Dalje sledijo izdelki še mlade kočevske šole za rezljanje lesenin, lončarski izdelki in pa pridelki naših domačih rudnikov s prav zanimivimi izdelki in obrisi. V tej zadevi priporočamo v pregled prav zanimivi katalog te razstave. Vse omenjene oddelke ogledovali so presvitli cesar zadovoljni in s pohvalo lepega vredjenja in zanimivosti razstavljenih reči. Razkazovali so posamezne reči gospodje odborniki, posebno gosp. J. Murni k, ki si je posebno veliko prizadeval zbrati za razstavo vse zanimive reči in ki jih je tudi po svoji znani spretnosti iz- 253 gleđno vredil. Presvitli cesar poprasevali so po nadrob- kušalmce podali so se presvitli cesar v shrambo mle- nostih pri bolj zanimivih predmetih, osrečili so pa tudi karske zadruge, kjer so bili na svojih prostorih vodja posamezne razstavljalce z nagovori in vprašanji glede mlekarske zadruge Bohinjska Bistrica, na dalje občinski Djihove obrtnije, tako so na pr. nadrobno izpraševali tajnik J. Ravheker in pa mlada Bohinjka Ivana Rozman. gosp. Pakiča, kje se izdelujejo leseni izdelki, kam se K svitlemu cesarju pristopil je tukaj dr. Poklukar, jih največ speča, ali gre kupčija sploh dobro. In tako ter razložil, da se je tukaj poskušalo za čas razstave z so se zanimali pri vsakem oddelku za vse nadrobnosti izdelovanjem surovega masla, pod vodstvom izurjenih in razmere in z gorko pohvalo zapustili so zanimivo mlekarjev bohinjskih, kateri so v novejšem času s po- razstavo. močjo države in pod vodstvom velezaslužnega župnika Od tod podali so se v razne oddelke realke, kjer bistriškega gosp. J. Mesarja osnovali enajst mlekarskih so bili zbrani učenci in učitelji, in tudi tukaj zanimali zadrug, katere prav vspešno delujejo. Na mizi bila je so se presvitli cesar za nadrobnosti podučevanja. Ko- pokušnja sira bohinjskega in presvitli cesar blagovolili nečno zapeli so v lepo okinčani dvorani zbrani učenci so pokusiti tudi onega sira in pohvaliti okusnost sira slavnostno slovensko pesem in potem so se poslovili in pa marljivost Bohinjcev. Presvitli cesar poprašali so, presvitli cesar ter se odpeljali s spremstvom v kmetij- kaj najbolj izdelujejo bohinjske mlekarske zadruge in sko razstavo. Kakor povsod po mestu, vozil se je pred kam prodajajo svoje izdelke. Dr. Poklukar odgovoril je, njimi mestni župan in pri vhodu pričakoval je cesarja: da izdelujejo poglavitno sir, poleg sira pa tudi uže nekaj poljedelski minister grof Falkenhajn, odbor kme- časa surovo maslo, katero prodajajo deloma v Trst, de- tijske družbe s predsednikom baronom Wurzbachom loma na Dunaj; surovo maslo je izdelano prav okusno, in zastopniki vlade. pa ga prodajajo tudi po dobri ceni. Po kratkem nagovoru predsednika kmetijske družbe Od mlekarjev prestopili so presvitli cesar v odde- podali so se presvitli cesar koj na desni oddelek raz- lek kmetijskih strojev in orodja, kjer so se zopet zani- stave, kjer je bilo razstavljeno precejšnje število lepe mali za nadrobnosti; pri različnih strojih navzoči so goveje živine. Oglašenih bilo je 60 krav, 30 telic, 20 bili razstavljavci sami, druge razlagali so udje odbora; bikov in 10 pitanih volov. Izostalo je osem glav. med drugimi nagovorili so presvitli cesar učitelja pod- Kakor naravno, poslali so največ živine v razstavo kovstva na ljubljanski podkovski šoli; gospoda Šlegel-a, živinorejci iz bližine ljubljanske, deloma zato , ker je kateri je razlagal razstavljeno svojo zbirko podkev in dolgo prepeljavanje ali prevažanje živine težavno, za- druge reči iz živinozdravniškega muzeja. — Tudi gosp. mudno, drago in tudi živini škodljivo, drugič pa tudi Hofbauerja iz Tržiča, ki je razstavil na sredi prostora zato, ker so drugi okraji uže imeli svoje bolj bližnje ži- razstave prav okusno izdelan lesen pavilon z mizo in vinske razstave, namreč v prvi vrsti Novo mesto, po stoli, počastili so presvitli cesar s posebnim nagovorom, tem Postojna in konečno Kranj, pri katerih raz- v katerem so izrekli svoje priznanje o okusnosti pa- stavah je šlo v prvi vrsti za to, prepričati se o stanu vilona. živinoreje onih okrajev. Pa vendar je tudi v letošnjo Iz kmetijske razstave podali so se presvitli cesar razstavo prišlo več živine iz daljnih okrajev, izrekoma v splošno in potem v vojaško bolnišnico, kjer so bili došlo je obilno število iz okraja kamniškega, tudi iz sprejeti po zdravnikih, so nagovorili več bolnikov in so kranjskega, pa tudi iz oddaljenih okrajev: krškega, ra- konečno pohvalili lep red in snažnost v bolnišnicah, doljškega in postojnskega je došlo po več ali manj glav, Ob 6. uri bil je obed pri cesarji in vabljenih bilo tako da bi se veče vdeležbe le tedaj moglo pričakovati, je nekaj poslancev , nekaj mestnih odbornikov, nekaj ako bi število za živino sploh ne bilo omejeno , kar se viših uradnikov in vojakov. Imena naštevati bilo bi od- je pa pri tej razstavi omejilo samo po nagloma in ven- več, sploh pa omenjamo, da izmed deželnih poslancev dar dostojno preskrbljenem poslopji. ali sicer odličnejših oseb vseh stanov ni bil zgrešen Tudi razstava strojev, pokušalnica in mlekarska nihče, zato je bila tudi zelo abotna opazka nekega lista, zadruga bila je lepo vredjena. da je bil poslanec X ali Y posebno odlikovan. Presvitli cesar ogledali so si prav na drobno vso Obed pri cesarji traja redno eno uro; vsak gost kmetijsko razstavo. Pri razstavljeni govedini popraše- izve poprej za odkazani mu sedež, potem pa pričakujejo vali so po plemenu živine, po gospodarju, nadalje, ka- gostje cesarja v drugi sobi. Točno o napovedani uri tero pleme se v deželi najbolj obnaša, ali si priskrbu- pride tje in za njim podajo se vsi gostje k pogrnjeni jejo tudi mali posestniki govedi boljših plemen itd.; mizi. Strežajev je pri obedu več kot gostov in vsak ogledali so si prav natanko razstavljeno živino, postavši ima svoj odločen posel, eni prinašajo jedi, kar se godi skoraj pri vsaki drugi ali tretji. Nadrobnosti o tem raz- hitro zaporedoma , drugi odnašajo porabljeno posodo, lagala sta gospoda Jos. Sevnik in P. Lasnik, spremljala zopet drugi natakajo pijačo razun navadnega belega pa sta Njegovo Veličanstvo tudi gospoda ministra Taaffe in rudečega vina „bordo", belo rensko vino, šampanjec, in Falkenhajn pa gosp. deželni predsednik baron Wink- nad to začetkom obeda nekaj močnejega sladkega vina ier in gospodje iz glavnega odbora kmetijske družbe, laškega „maršala" , ali španjskega, in komur drago, Prišedši v pokušalnico popraševali so presvitli cesar po piva; nazadnje pa tudi kozarček dobrega likerja in na- dotičnih pokušnjah, po vinu dolenjcu, po vinu bizeljcu, zadnje črne, zelo močne kave, pa za to prav majčkino po pivi štajarskiin pri pivu Koslerjevem sprejeli so po- skledico. kušnjo Koslerjevega piva s toplo pohvalo. Nasproti čez Po obedu vrne se cesar z gosti v ono sobo, kjer to ponudilo se je presvitlemu cesarju vino Risling-Ru- so ga pričakovali; tam so bile na dveh mizah na raz- landec-a iz deželne slapške šole. Presvitli cesar poku- polaganje različne boljše cigare, cesar prižgejo si sami šali so to kapljico z očividno zadovoljnostjo in obrnivši eno in potem gostje, kakor jim drago, in potem razgo- se k gospodoma ministroma grofoma Taaffe-u in Fal- varjajo se cesar pušeči cigaro z gosti skoraj z vsemi kenhayn-u, rekli so: ^To je zelo okusno vino, vama ga brez izjeme, se ve da z bolj znanimi več, z drugimi priporočam'^ Se ve, da so bili tesni prostori pokušal- pa manj. niče ob tem času prav polni in občinstvo se je takoj Ob 8. uri bila je predstava v gledišči, tam pela začelo živo zanimati za one pijače, katere je pokušalo sta se dva zbora, prvi slovenski, drugi nemški, potem Njegovo Veličanstvo. G-ospod A. Mayer pa, ki je tam sledile so žive podobe, spremljane po neki vezani pritoci! Koslerjevo pivo, podajal je odličnejšim gostom ce- povesti dr. Keesbacherjevi, v kateri smo pa po vsem jsarsko pivo zastonj, vesel si^azane mu časti. — Iz po- pogrešali onega domačega narodnega duha, po katerem 254 se odlično značijo naše narodne pesmi, v katerih se popeva boj z Ijutimi Turki in junaštvo naših vitezov in priprostih junakov. Vabljeno občinstvo v lepo okinčanem gledišči bilo je v praznični obleki lepo gledati, tudi petju vso hvalo, in žive podobe bile so dobre, o poeziji Keesbacherjevi pa izrečemo najmilejšo sodbo, ako jo imenujemo „ledeno tujo". Ob 9. uri bilo je konec predstave v vročem gledišči in zunaj pričakovala je obiskovalce uže nad vse krasna razsvitljava kakoršne Ljubljana še ni videla. Ni nam moč popisavati nadrobnosti razsvitljave, ker preveč bilo je krasnega v sicer z zastavami lepo okinčanem mestu, pa drevored v „Zvezdi" bil je v resnici čaroben. (Dalje prihodnjič.) 260 Potovanje cesarjevo po Kranjskem. (Dalje.) Tretji dan. (13. julija.) Program za ta dan bil je sledeči: 1. Zjutraj ob 7. uri ogled posadke vojakov. 2. Ob 10. uri splošne avdi- 361 jence. 3. Popoldne ob 1. uri: Najviše ogledovanje nove „Vaše Veličanstvo! Najponižneje prosimo, milostno cerkve srca Jezusovega, hiralnice usmiljenih sester, Ce- sprejeti ta šopek v spomin od Vašemu Veličanstvu zvesto sarica-Elizabetinske otročje bolnišnice, sirotišnice za de- udanih Slovenk." kleta in za dečke, trgovske šole in gimnazije. 4. Ob Cesar blagovoljno sprejmejo šopek in se vidno gi- 4. uri popoldne slavnostno streljanje na strelišči, po njeni po toliki ljubavi naroda do Njih zahvaljujejo, tem ljudska veselica. 5. Ob 6, uri obed. Prav prijazno so se potem razgovarjali z županom Akoravno je bilo dne 12. julija pri razsvitljavi in ga vprašali, če je kmetska občina, če je on župan mesta vse prebivalstvo, in v resnici brezštevilno Ijud- in če uže dolgo časa županuje. Tudi z njegovo hčerjo stva z dežele še čez 12. uro ponoči na nogah in je bilo so govorili in jo vprašali, če je županova hči in če no- po gostilnicah vse prenapolnjeno, vseh jedi vse velike sijo ženske tukaj še tako nošo (kakor so bila oblečena postrežbe premalo in se je še zjutraj videlo mnogo za- dekleta). Potem se obrnejo proti gosp. župniku in prav spanega ljudstva po klopeh „Zvezde", po gostilnah in prijazno ž njim govorijo, ter jih vprašajo, če je velika kavarnah, vendar bilo se je uže tudi z dnem vred pri- fara in če daleč na kmete sega in potem še opomnijo, čenjalo novo življenje. da vidijo veliko množico šolske mladine skup zbrane. Vojaki na konjih prihajali in odhajali so, tudi drugo In potem se peljejo na vadišče spremljani od tiso- vojaštvo bilo je, kakor po sebi razumljivo, zgodaj pred čerih živio-klicev. (!asom na nogah in potem vsak na svojem mestu pri Ko so se cesar domu vračali, pričakovali so jih še Fužinah pod Ljubljano, kjer je bilo ogledovanje vojaštva, vsi ravno tako zbrani kakor poprej, pri slavoloku v Ud- Prej kakor se je pa veliko gibanje za ogledovanje matu, ter so se z navdušenimi živio-klici od Njih po- pričelo, odpeljal se je minister za poljedelstvo, grof slavljali, male deklice pa so z odra, kjer so stale, me- Falkenhajn, in tajnik njegov v spremstvu gospoda tale svoje šopke v kočijo, kar je cesarju vidoma delalo dr. Koslerja, prvomestnika močvirskega odbora, in pa veliko veselje. odbornikov: dr. Poklukarja, W. Stedry-a, c. kr. Ogledovanje vojaštva pri Fužinah vršilo se je si- deželne vlade svetovalca pl. Fladunga, in poročevalca jajno , razun vojaštva bilo je navzočega brez števila Ijud- V deželnem odboru Dež mana, katerim se je kasneje stva ter je presvitlega cesarja povsod pozdravljalo ži- pridružil tudi odbornik Remškar, ogledat močvirje. Pe- vahno. Enako se ve da tudi pri Njegovi vrnitvi v Ljub- IjaU so se na Koslerjevo opekarnico, ob Cornovcu do Ijano. Gorice, na Kušlanov grad, od tam na Bevke in so po O splošnih avdijencah se ve da ne gre govoriti tej poti ogledali vse vrste močvirja, mostove pri želez- javno , ker to zaslišavanje zadeva večidel osebne za- aičnem nasipu in primerjavali z močvirskim obrisom v deve, zahvale in prošnje vsake vrste; eno pa lahko roki deloma različne višine močvirja in stareja dela za omenimo iz poročila osebe, s katero smo govorili, ker osuševanje in se razgovarjali o nadrobnostih načrta za bil je prošnik res usmiljenja vreden. Ta prošnik pravil prihodnje osuševanje. — Gospod minister zanimal se je nam je solznih oči o svoji avdijenci, pa ni mogel pre- prav posebno za vse nadrobnosti močvirja in ne dvo- hvaliti Ijubeznjivosti cesarja in prisrčnosti Njihovega mimo, da mu bode drago močvirje, o katerem imel bode razgovarjanja. mnogo še reševati predlogov, vsaj deloma poznati. Izmed oseb, katere so bile sprejete v splošnih av- Drušina vrnila se je še le po 11. uri memo Rož- dijencah, omenjamo: deželnega predsednika bar. Win k- nika, kjer je minister ogledal državno drevesnico, nazaj lerja, deželnega glavarja grofa Thurna, komornika v Ljubljano. Leo grofa Auerspergain Ervina grofa Auersperga, Med tem vršil se je program Najvišega ogledovanja: ljubljanskega župana Grrassellia, vladnega svetovalca Ob %1. uri zjutraj peljali so se cesar na vojaško va- viteza Schneida, A. Praschnikerja, državna po- dišče pri Mostah, kjer je bilo razpostavljeno v Ljub- slanca A. Obreza in grofa Margheria, grofa Lan- Ijani bivajoče vojaštvo. Peljali so se po šentpeterskem thieria, Em. Mayerja, dr. Valente itd. predmestji, kjer jih je ljudstvo vseskozi živahno po- Glede na prejšnja Najvišja ogledovanja dostavljamo zdravljalo. Od šentpeterske mitnice skozi Udmat do še: Presvitli cesar videli so v deželni bolnišnici tudi Selškega pota ob cesti so stali maji, s katerih so vi- oddelek za blazne in pri tej priliki izvedeli so, da ima hrale črno-rumene in belo-modro-rudeče zastave. V dežela veči del blaznih bolnikov na Studencu in koj Udmatu pred županovo hišo pa je bil postavljen ličen tej priliki izrekli so svojo voljo, ogledati tudi norišnico na slavolok prav izvirno napravljen tako, da je bil narejen Studencu. — Prilika za to je bila dana 3. dan po ogie- na vsaki strani oder, na katerih so stale belo oblečene dovanji vojaštva pri Fužinah in res so se presvitli cesar deklice, ene s korbicami, s katerih so cvetlice potresale, koj po ogledu vojaštva odpeljali dalje na Studenec, kjer ene pa z malimi šopki v rokah. jih je pričakoval deželni glavar grof Thurn, vodstvo Pod slavolokom pa so bili zbrani: šentpeterska du- bolnišnice deželnega odbora, poročevalec primarij od- hovščina v talarjih in z banderi, župan z občinskim od- delka za blazne dr. vitez Bleiweis, sekundarij dr. borom, čez 30 deklet v črnih oblekah s pečami na glavi, Preinič in usmiljene sestre z duhovnim vizitatorjem. učitelj s šolsko mladino z zastavami v roki in še na Presvitli cesar ogledali so si vse oddelke norišnice , iz- tisoče druzega ljudstva iz mesta in iz sosednih vasi. rekli svojo popolno zadovoljnost o lepem redu, o snaž- Cesar se tam vstavijo in županu Bavdeku, kateri nosti vseh reči, posebno s pohvalo pa so se izrekli o pred Nje vstopi, prav prijazno roko podajo, župan pa lepi legi norišnice ter so dostavili, da bi jim bilo v res- jih nagovori slovenski tako-le: niči žal, ako bi te lepe deželne naprave ne bili videli. „Vaše Veličanstvo! V imenu vseh občanov, preve- O splošnih avdijencah, katere so se pričele ob 10. selih po prihodu Vašega Veličanstva, se najponižneje uri, smo uže govorili. poklonim. Kakor naši dedje in prededje skozi 600 let Ob 1. uri popoldne pripeljali so se presvitli cesar ostanemo mi in naši potomci za vse čase zvesto udani v novo cerkev presv. Jezusovega Srca v Kravji dolini. Vašemu Veličanstvu in cesarski hiši. Bog živi našega Na vhodu cerkve pričakovali so presvitlega cesarja kne- preljublj enega cesarja v srečo nas Slovencev in vseh zoškof dr. Po ga čar, predsednik odbora za zgradbo avstrijskih narodov!" cerkve grof Chorinskj, kanonika Ur bas in Za- Burni živio-klici so se razlegali daleč okrog. niejc, arhitekt Wagner in zidarski mojster Fales- Potem izroči narodno opravljena hči županova lep chini. Med tem, ko so se presvitli cesar podali po šopek poljskih cvetlic z nagovorom: cerkvi gor k velikemu altarju, pele so orgije in presvitli cesar molili so potem nekoliko pred velikim altarjem, potem pa so si ogledali nadrobno vso cerkev in se posebej pomudili pri spominskem napisu, vrezanem v kamen v stranski steni, v katerem je pisano, da se je zgradba te cerkve pričela v spominj poroke cesarske visokosti cesarjeviča Rudolfa. — Presvitli cesar dali so si predstaviti vse gospode, kateri so jih pričakovali pri vhodu cerkve, za vsacega našli so prijazno besedo in zaporedoma popraševali so arhitekta Wagnerja o na-drobnostih zgradbe. Od cerkve Jezusovega Srca podali so se presvitli cesar v bližnjo hiralnico v sredi Kravje doline. V veži hiralnice sprejele so Njegovo Veličanstvo usmiljene sestre in njihov vizitator in pa zdravstveni vodja zavoda, dr. V a len t a, in hišni zdravnik dr. D orni g. Potem sprejeli so presvitli cesar društvo gospa krščanske ljubezni sv. Vincencija, pri katerih so bila zbrana tudi dekleta pribežališča in pa delavske šole. Predsednica društva, gospa grofinja Sofija Auersperg zahvalila se je pred vsem Njegovemu Veličanstvu za visoko čast obiskanja, potem pa so presvitli cesar govorili z več gospemi družabnicami, posebno tudi z gospo baronovko Winklerjevo in so pohvalili lepo krščansko delovanje društva. — Potem šli so presvitli cesar v hišno kapelo, kjer so usmiljene sestre zapele ;;Magni-fikat". Ko so prišli iz kapele, naprosila sta jih načelnika društva za bolne trgovce, gg. Aleks. Dreo in Matej Treun, ogledati tudi društvene oddelke in se vpisati v spominjsko knjigo, kar so presvitli cesar z navadno Ijubeznjivostjo spolnili. Potem ogledali so Nj. Veličanstvo tudi vse druge prostore hiralnice, so osrečili s posebnim tolažljivim nagovorom na smrt bolno usmiljeno sestro; po tem ogledali so tudi spalnice in gospodarske oddelke hiralnice, pohvalili lep red in snažnost, katera se povsod nahaja, in so pri odhodu izrekli svojo popolno zadovoljnost o dobro vredjenem, ljubezni do bližnjega posvečenem zavodu. Od tod podali so se v otročjo bolnišnico cesarice Elizabete, kjer so jih spodaj pri vhodu sprejeli dobrotniki zavoda z g. vladinem svetovalcem A. Laschanom na čelu, dalje v zavodu notri pa je sprejela presvitlega cesarja gospa baronovka Winklerjeva in mu predstavila različne podpornike in dobrotnike zavoda. — Od tam naprej podali so se presvitli cesar v sirotišnico za dekleta in potem v ono za dečke na spodnjih Poljanah. V Lichtenturnovi dekliški sirotišnici sprejeli so presvitlega cesarja knezoškof Pogač ar, vizitator usmiljenih sester Mungersdorf in deželni odbornik Dež-man. Po nagovoru knezoškofovem podali so se presvitli cesar v kapelo, potem v delavnico, kjer so bile zbrane sirote deklice in dečki, pela se je potem cesarska pesem slovensko, en deček govoril je nemško deklamacijo, potem se je pela kantata, deklica izročila je šop in konečno govorila je deklica slovensko pesem. Presvitli cesar pohvalili so dobro izgovarjanje sirot v obeh deželnih jezikih, so govorili potem s predstavljenimi učiteljicami, so ogledali vse prostore in pa popisane sešitke otrok. Vizitator Miingersdorf izrekel je pri odhodu presvitlemu cesarju ponižno zahvalo za visoko čast obiskanja zavoda. Presvitli cesar izrekli so najvišo zadovoljnost o neutrudljivi delavnosti usmiljenih sester enako na Štajarskem, kakor na Kranjskem, in zapustili so sirotišnico med gromovitimi živio-klici. Od sirotišnic podali so se presvitli cesar v trgovinsko šolo F. Mahrovo, in od tod v šole gimnazije, povsod bili so sprejeti po vodjih in učiteljih, pričakovali so jih zbrani učenci in cesar prepričali so se povsod o napredku učencev, zanimali se za nadrobnosti poduče-vanja in z nagovori počastili posamezne učitelje. Ob treh popoldne na strelišči. — Strelišče, z zelenjavo in zastavami bogato okinčano (deželne zastave se ve da ni bilo videti), bilo je dolgo pred določenim časom polno strelcev, njihovih gospa in tudi vabljenih gostov, med katerimi gospod minister poljedelstva grof Falkenhayn, knez Hugo in Ernest Windischgratz, baron Kuhn itd. — Odbor pričakoval je Njegovo Veličanstvo pri spodnjem vhodu, na čelu odbora tukaj bil je g. Em. Mayer , zgoraj pa je pričakoval Veličanstvo dr. vitez Stockl, kot načelnik strelcev, ki je pa vsled hromosti na nogah moral čakati Veličanstva v svojem stolu. — Pred vhodom v strelišče čakali so strelci in razstavljene bile so dobitke, med njimi v prvi vrsti darilo presvitlega cesarja, zlat lepo izdelan pokal na eaa-kem krožniku: oboje v resnici dragoceno, krasno-moj-stersko delo, katero je izbudilo občudovanje vseh ogle-dovalcev. — Točno ob 4 uri pripeljali so se presvitH cesar s spremstvom na strelišče, so prijazno odgovorili na nagovor predstrelca dr. viteza Stocklna in društvo zagotovili svoje milosti. Potem so na ponovljeno prošnjo strelcev dvakrat strelili s puško strelca in trgovca Re-goršeka, in ko so zadeli trojko, bilo je veselje velikansko po vsem strelišči. — Med živahnim vsklikanjem zapustili so potem strelišče. Od tod podali so se v bližnjo drevesnico, katero so, res bogato osejano in zasajeno z različnimi gozdnimi drevesi, ogledavali z veliko pohvalo. (Dalje prihodnjič.) 262 269 Potovanje cesarjevo po Kranjskem. Tretji dan. (13. julija.) (Dalje.) Od strelišča in državne drevesnice podali so se presvitli cesar k ljudski veselici, katera je bila prired-jena na senožeti pod mestnim gradom ^/fivoli" na levici od velikega drevoreda, ki pelje iz mesta proti gradu. Na oni senožeti izrastla je iz tal cela dolga vrsta lepih poslopij in tujcu, prišedšemu v Ljubljano, dozdevalo se je, da pride v oddelek dunajskega „Praterja^', ko je zagledal lepo zrezljane paviljone, restavracije, kegljišča, pivarne, motovila za guncanje, vrtila s konji, jeleni, kopijami , katere je spremljala bobneča turška godba in vabila radovedneže. Iz Ljubljane gori od „Mokarja" in „Malica" vrelo je vse črno ljudstva, še bolj živi pa so bili oddelki velikega drevoreda proti Koloseju in Šiški, ker tam zbiral seje sprevod, katerega se je vdeležila, kakor morebiti nikdar poprej tako, kranjska dežela, zbrana po vsakovrstnih svojih zastopnikih, z namenom, pokloniti in pokazati se svojemu ljubljenemu vladarju. — Tukaj zbralo se je vse deloma v vrstah sprevoda, deloma med gledalci. Sprevod vam kazal je zelo vsa društva dežele in poleg njih ves naš narod deloma v njegovih sedanjih, deloma pa v njegovih preteklih nošah, katere se kažejo pri žecitovanji in sicer bolj zanimivih prilikah. Sprevod pričenjalo je trideset kmetijskih mladenčev na neosed-lanih konjih s trakovi z deželnimi barvami za klobuki in s črno-rumenimi opaši čez pleča na prsi. Za njimi šli so paroma po vojaško oblečene dolenjske meščanske straže s svojo godbo. To so, kar se zadeva oblačila, bolj vojaško, kakor družbe veteranov, osnovana društva, katera združujejo vse nekdanje vojake ne glede na starost. Za njimi sledili so „Sokoli" ljubljanski in nemški „Turnarji", ki niso doma pozabili svojih nemških trakov. Potem sledili so pevci čitalnice blizo 200 na številu, za njimi filharmonično društvo, in dalje^ društvo katoliških pomočnikov ljubljanskih in onih iz Šentvida nad Ljubljano, ki so vsi lepo zastopali one kroge, kateri z na-predovalnim podukom in spretnimi rokami zastopajo naše obrtništvo družinam svojim in državi na blagor in čast oddaljeni od onih prekucijskih načel, katera hočejo vsakemu stanu zahtevati brezozirne prednosti pred vsemi drugimi ne glede na to, ali je tedaj vsem drugim mogoče še obstajati ali ne in brez ozira na zapovedi krščanske ljubezni do bližnjega. Pevska in bralna društva poslala so iz vse dežele pred cesarja svoje zastopnike in enako tudi lepo razširjene požarne straže. — Potem pa sledili so pravi zastopniki vseh občin naše dežele: župani in občinski svetovalci vseh občin iz vseh krajev naše dežele vsak v narodni noši svojega kraja. To bil je pač najlepši pozdrav vsake vasi in hiše naše dežele. Videti je bil tukaj čvrst Gorenjec, ponosen No-traDJec, jedrnat Kraševec, prebrisan Ribničan, ličen Beli Kranjec in vljuden Dolenjec, vsak v zavesti visoke časti, da gre v imenu svoje občine pred cesarja. Dalje sledile so s pevci tudi pevke iz Šiške in z drugih krajev ljubljanske okolice v najlepši naši narodni noši: v črni obleki in lično belo pečo s stoječo penkljo vrh glave. — To lepo in okusno nošo občudovalo je s cesarjem vred vse tuje občinstvo in želeti je, da bi se poleg izvirno lepe stare noše naših Belih Kranjic ta noša ohranila v narodu za vsako praznično priliko. — Za pevkami sledili so še lovci v lovski obleki s psi in raznovrstno divjačino, potem pa sprevod svatov z balami, nevesto in ženinom, teto in družicami, drugom , svati vsake vrste z odraščenimi in otroci, vsi v lični gorenjski obleki. Ženske nosile so nekdaj navadne dragocene, pa ne ravno okusne avbe, zidane rute, okle-panke itd., moški pa so bili v jerhastih hlačah in deloma žametastih, deloma v škrlatastih „lajbčih^^ z belo-svitlimi gumbami, klobuke kastorce, spodaj na glavi še zidane kape, na klobukih v pušelje povit „roženkraut", nagelj in rožmarin. Se je sledil drugi voz s sodom vina z vincarji in drugim spremstvom, ki so nosili pridelke kmetijstva, in potem rudokopi s pridelki rudninskimi. Ves sprevod bil je v resnici velikansk in krasen, kakor se ne more vrediti drugače, kakor pri taki slovesni priliki z združenimi močmi. Poleg sprevoda bilo je pa v vseh oddelkih velikega drevoreda, v katerih se je zbiral sprevod^ največ pa na prostoru za ljudsko veselico, toliko neizmerno ljubljanskega in vnanjega ljudstva, da je težko število tudi le primeroma uganiti, ni pa dvoma, da je bilo poleg ljubljanskih 20.000 ljudi še tri do štirikrat toliko vnanjih. Ko so presvitli cesar došli v svoj „cesarski" paviljon , začel se je memo njih premikati krasni sprevod, ki je cesarja pozdravljal z živahnimi živio-klici, presvitli cesar pa so sprevod ogledavali z očividno zadovoljnostjo in radostjo, pohvalujoči zdaj lepo vredjenje, zdaj čvrste ljudi. Ko so došli svatje z nevesto in družicami, nagovorili so med drugimi gospico Grassellijevo, nevesto, teto Murnikovo, starešino Fr. Drenika in so izrekli svojo zadovoljnost o lepem sprevodu in se potem podali med gosto množico ogledujoči lepo vredjeno veselico in skozi in skozi navdušeno veselo. 270 Proti 6. uri podali so se presvitli cesar k obedu na svoj dvor, na prostoru ljudske veselice pa je trajalo v pozno noč pri godbah, umetalnem ognju, petji itd. tako veselo in živahno življenje, kakoršnega Ljubljana še ni videla in ga ne bo zopet kmalu. Ker so ta dan „Novice" imele svojega poročevalca pri cesarskem obedu, hočemo o njem tudi še nekaj omeniti. Izmed poslancev bili so ta dan vabljeni: grof Hohenwart, Klun, Lavrenčič, Mohar, dr. Po-klukar, dr. Strbenc, L. Svetec, dr. Vošnjak in dr. Zamik. Sicer so bili izmed znanih še poljedelski minister grof Falkenhayn, baron Kuhn, major Salomon idr. Kosilo se je, kakor navadno, toliko časa in tako, kakor smo pri drugem delu tega popisa uže omenili. Presvitlega cesarja sedež bil je v sredi one dolge strani mize, od katere je razgled na okna proti gosposki ulici (obedna soba je namreč v drugem nadstropji dvora v gosposki ulici). — Na desnici cesarjevi sedel je baron Kuhn, na levici pa grof Hohenwart. Po obedu, ki je trajal eno uro, podali so se presvitli cesar v ono sobo, kjer se jih pričakuje, in ž njimi vsi gostje. Začele so se pušiti smodke in pri pušenji prosto razgovarjanje. Presvitli cesar govorili so dalje z grofom Hohenwartom, pridružila sta se potem gospoda baron Kuhn in grof Falkenhayn in skupni ta razgovor trajal je dolgo; potem so se cesar obrnili do navzočega generala in za njim do poveljnika žandarjev, potem pa so se dalje raz-govarjali z navzočimi poslanci. Presvitli cesar izraževali so se jako zadovoljno o lepih svečanostih, o velikem številu deželnih dobrodelnih naprav in o drugih gospodarskih zadevah. Culi pa so tudi, da sta dva stareja poslanca spregovorila želje Slovencev o splošni politiki. Tako je trajalo razgovarjanje zopet skoraj uro in pre-svitlemu cesarju videti je bilo, da so izredno zadovoljni in veseli. Dostaviti imamo tudi še par besedi o ljudski veselici , ki je trajala še pozno v noč pod mestnim gradom „Tivoli". Videti je bilo, da se po končanem sprevodu in kolikor dalje je šlo v noč, shaja toliko več ljudstva, in življenje postajalo je bolj in bolj živahno. Polne so bile krčme, razveseljevalo se je ljudstvo pri različnih igrah. Ko pa se je pričel krasen umeten ogenj, občudovalo je vse lepe rakete, zvezde, kolesa in ognjene napise. — Sklepal pa je vsakdo z besedami: Po veličastno lepem dnevu v resnici krasen večer! (Dalje prihodnjič.) 278 Potovanje cesarjevo po Kranjskem. (Dalje.) Četrti dan. (14. julija.) Program za ta dan je bil: a) Ogledavanje vojaštva, b) pokladanje temeljnega kamna za nov deželni muzej „Rudolfinum^', c) najviše ogledavanje. Presvitli cesar ogledali so si pri Fužinah pod Ljubljano kranjski polk pešcev baron Kuhn št. 17 in pa baterije v Ljubljani stoječe od topničarskega polka št. 12. Vojaki hodili so najprej memo cesarja, potem pa so na povelje cesarjevo izvršili več vaj s streljanjem. Konečno izrekli so presvitli cesar Najviše svojo zadovoljnost. Pokladanje temeljnega kamna za Rudol-finum pričelo se je po programu ob 10. uri zjutraj na prostoru zgradbe od nove hranilnice naprej proti velikemu Lattermanovemu drevoredu. Prostor je lep in s precejšnjim prostorom krog poslopja, namenjenim za vrt, skrbelo se bode lahko zadosti, da bodo prostori muzeja tudi svitli. Za pokladanje temeljnega kamna pripravljen bil je poseben šotor, na obeh straneh šotora pa gredi s sedeži za vabljene goste. Razun druzih gostov bili so navzoči: Ljubljanski „Sokol" in pevci čitalnični na eni strani šotora, na eni pa turnarji s pevci filharmoničnega društva. Natanko ob 10. uri pripeljali so se presvitli cesar z deželnim predsednikom in svojim spremstvom na slavnostni prostor, kjer so jih pričakovali poleg duhovščine dostojanstveniki, deželni glavar in vodstvo hranilnice. V šotoru nagovoril je presvitlega cesarja najprej deželni glavar grof Thurn s sledečim govorom: „Vaše Veličanstvo! Najmilostljiveji cesar in gospod! Za trajni spominj na domoljubno svečanost 6001etnega združenja dežele kranjske s krono prirojene cesarske hiše se bode na tem prostoru zidal deželni muzej, o katerem je Vaše Veličanstvo premilostljivo blagovolilo dovoliti, da se sme imenovati po Njegovi cesarski Visokosti, presvitlem cesarjeviču ;,Rudolfinum". Pokladamo temeljni kamen k temu poslopju, katero ima biti dom za zaloge umetnosti in vednosti, za izdelke obrtnijstva in rokodelstva, izobraževalna in pod-učilna za prebivalce kranjske. Ta zgradba bo ob enem zmiraj trajajoča priča, da vsaka dogodba v sredi presvitle dinastije odmeva v srcih Kranjcev, stalni spominek zvestobe in udanosti, katero Kranjska posvečuje Vašemu Veličanstvu, spominek hvaležnosti za brezštevilne čine ljubezni in milosti, katere so Vaše Veličanstvo in Visokovaši predniki blagovolili skazati domovini. Blagoslov Božji naj biva nad to zgradbo. Blagoslov Božji naj biva nad Vašim Veličanstvom!" Na to odgovorili so presvitli cesar: „Zmiraj sem smatral za eno najimenitnejših svojih nalog vsa prizadevanja pospeševati in podpirati, katera so pripravna, omiko širiti in povekšavati med ljudstvom, ljubezen do umetnosti in vednosti zbujati in gojiti. Z zadostenjem vidim , da Kranjska v svojih Ijudoljubnih napravah ne zaostaja za drugimi deželami Moje krone. Se toliko pa me veseli, da dežela, ko oživlja pomenljivo izobraževališče, s tem ob enem ustanovi trajni spominek ozke skupnosti, katera veže Mojo hišo z ljudstvom kranjskim. Moje cesarsko varstvo ostane zmiraj ohranjeno Ru-dolfinum-u, čegar zgradba se bode pričela z blagoslovom Božjim!" Vodja hranilnice Aleksander Dreo nagovoril je potem presvitlega cesarja tako: „V visoki navzočosti Vašega Veličanstva ustanovlja se na tem mestu zgradba, za katero je društvo kranjske hranilnice dalo spodbudo v veselo povzdignjenem čutilu. katero se je probudilo vsled poroke Njegove cesarske in kraljeve Visokosti prelj ubij enega cesarjeviča. Premi-lostljiva vdeležba Vašega Veličanstva pri tem slovesnem činu nam je poroštvo za to, da bode naprava, katera se ustanovlja in katera se imenuje po Vašega Veličanstva presvitlem sinu, ponosu in nadi cesarja in ljudstva cvetela, rastla in koristila v čast in prid Kranjske. Iz hvaležnega srca kličemo: Bog blagoslovi Vaše Veličanstvo, Bog blagoslovi cesarjeviča, Bog blagoslovi cesarsko bišol^' Presvitli cesar so odgovorili: „Znano mi je, da društvo kranjske hranilnice na-klanja svojo podporo vsem blagim namenom. Ko je društvo ob priliki poroke mojega ljubljenega sina probudilo zgradbo deželnega muzeja, skazalo je domoljuben duh, kateri ga navdaja. Društvu hranilnice izrekam za to svojo zahvalo.'' Po teh govorih sledilo je blagoslovljenje temeljnega kamna po prem. knezoškofu, med tem pel je zbor čitalnični „Oče naš", in za njim filharmonično društva ,,Ehre Gottes^. V kamen vložili so se sreberni denarji z letnimi številkami tekočega leta in pa po en list v Ljubljani izhajajočih pomenljivejših časnikov. Konečno bilo je pokladanje temeljnega kamna sklenjeno po Njegovem Veličanstvu, ki so se po tem koj skupaj v enem vozu z deželnim predsednikom baronom Winklerjem podali v bližnjo hranilnico. V hranilnici pričakovali so Njegovo Veličanstvo vodstvo hranilnice: vodja Aleks. Dreo, njegov namestmii Leopold Btirger in pa opravniški vodja Rihard J a-nežič. Vodje spremili so presvitlega cesarja v lepo okinčano dvorano, kjer jih je predsednik Dreo pozdravil z nagovorom, odtod so se podali v pisarno vodjevo. Presvitli cesar popraševali so na drobno o delovanji hranilnice, in videti je bilo, da je bilo vredjenje opravil, poslopje in ves zavod Njegovemu Veličanstvu všeč. Iz pisarne podali so se potem presvitli cesar v vse oddelke hranilnice, kjer je bil vsak uradnik in služabnik na svojem mestu, in pri odhodu izrazili so se prav zadovoljno o tej, zdaj uže 62 let obstoječi prekoristni napravi. (Dalje prih.) 295 Potovanje cesarjevo po Kranjskem. četrti dan. (14. julija.) (Dalje.) Iz hranilnice podali so se presvitli cesar najprej na grad ljubljanski v kaznilnico, kjer so jih sprejeli dotični uradniki z višim državnim pravdnikom grofom Gleis-pachom na čelu. V gradu ogledali so presvitli cesar delavnico in izdelke, šolo, kuhinjo, pisarne, bolnišnico in cerkev, so povpraševali po zdravstvenih razmerah in se sploh zanimali za vse nadrobnosti. Od tod podali so se presvitli cesar v spremstvu gosp. deželnega predsednika peš po dijaških ulicah dol v ;;ljudsko kuhinjo". Pred poslopjem sprejeti so bili presvitli cesar po vitezu Gutmannsthalu, kateri Jim je predstavil načelnika društva ljudske kuhinje, mestnega blagajnika Hengthalerja, kateri je Njegovo Veličanstvo primerno pozdravil. Med vratmi pričakovale so presvitlega cesarja gospe iz odbora in druge podpornice društva. Potem ogledali so si presvitli cesar vse prostore ljudske kuhinje, sprejeli so milostljivo skledico juhe, katero jim je podala gospica; v oddelkih ljudske kuhinje bilo je nastavljenih blizo 400 ubogih, katere so tisti in prihodnji dan tam pogostovali na stroške viteza Gutmannsthala. Iz spodnjih prostorov podali so se presvitli cesar v prvo nadstropje, kjer so bile pogrnjene mize za one dijake, kateri vsak dan obiskujejo ljudsko kuhinjo. Navzočih pa je bilo gori tudi veliko število odličnih gospa, med njimi gospa deželnega predsednika baronovka Winklerjeva, grofinja Auerspergova, baronovka Lazzarini in mnnogo druzih gospa in pa gospodov dobrotnikov društva, izrekoma tudi gosp. kanonik Jeran, vodja hranilnice Dreo, R. Janežič in drugi. Presvitli cesar vpisali so na pršnjo društvenega načelnika v spominsko knjigo svoje ime, so nagovorili gospo soprogo deželnega predsednika baronovko Winklerjevo in so se prav pohvalno izrekli o dobrodelnem delovanji tega društva. Presvitli cesar ogledali so nadalje še samostansko cerkev in šolo pri čč. redovnicah Uršulinaricah, kjer so bile učenke v šolah praznično oblečene navzoče; enako so obiskali mestne ljudske šole, kjer so povsod učitelji z učenci presvitlega cesarja sprejeli s cesarsko pesmijo, in so cesar povsod s pohvalo zavodov med živahnimi živio-klici navdušene mladine se zopet kmalu poslovili. Nadalje obiskali so presvitli cesar zavod za male otroke in vse druge dobrodelne zavode, dalje tovarno za cigare , tovarno Cinkelnovo, Tonies-ovo, Samassovo itd., povsod bili so navdušeno sprejeti, ogledali so si vse dotične razmere in se zadovoljni in med gromovitimi živio-klici zopet poslovili. (Dalje prihodnjič.)