^ Ptuj, torek, if- 25. oktobra 2005 letnik LVIII • št. 77 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 150 SIT ^ Natisnjenih: -ČÍ 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 V Štajerski Novi Pdiiot Variant U od 5.317.889 SIT ddie Ponat Variant. UpinlcpoMlik.^ Dominko d.o.o., ZadmZni h« 8,2251 Phii 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65 Zdravstvo Ptuj • Začetek cepljenja proti gripi Stran 13 Sport Nogomet • V sredo prihajajo na Ptuj Celjani Stran 7 Sport Rokomet • Neustavljivi Koražija zabil 17 golov Stran 8 iOdraVje o ^^DIOPTUJ tea. a/íéeieí www.radio-ptuj.si Foto: M. Ozmec Tednikov pogovor Po naših občinah Izobraževanje Po naših občinah Sport Branko Kumer, rav- Kidričevo • Kljub Ptuj • Enoizmenski Markovci • O svinj- Judo • Drava osta- natelj Šc • Država nasprotovanju kraja- pouk - neizpolnjene skih kožah in sončni ja v boju za končnico mora šoli zaupati nov vrtec pri šoli sanje elektrarni ekipnega DP Stran 3 Stran 2 Stran 6 Stran 5 Stran 9 Po naših občinah ■ _ Po mestni občini Sp. Podravje • Biograd v prodajo ne glede na plombe Stran 2 Ptuj • V Mestni hiši glede ovir na Maistrovi še cincajo Stran 12 Uvodnik Neodgovorni do influenčne nevarnosti Na vest, da so v petek zvečer prvi primer ptičje gripe potrdili tudi med poginulimi labodi v bližini Osijeka na sosednjem Hrvaškem, so se takoj odzvali tudi v Sloveniji, kjer je posebna delovna skupina veterinarske stroke že naslednji dan uvedla popolno prepoved reje perutnine na prostem na območjih severovzhodne in jugozahodne Slovenije ter zbiranja perutnine na sejmih in razstavah. Veterinarski inšpektorji so izvajanje vseh ukrepov in navodil že pričeli nadzirati, a kot kaže, nekateri tega (še) ne jemljejo dovolj resno. Že v nedeljski jutranji oddaji na Radiu Ptuj, kjer so poslušalci odgovarjali na vprašanje, ali smo v Sloveniji pripravljeni na morebitni pojav ptičje gripe, se je pokazalo, da nekateri omenjenih navodil VURS-a ne jemljejo resno. Nek kmetovalec iz Lovrenca je smehljaje ugotovil, da je vse to "brez veze" ter da on svojih nekaj kokoši že ne bo zapiral v "štalo", saj se jim ne more zgoditi nič hudega in bi mu lahko še pocrkale. Tudi v nedeljo popoldne sem na mnogih kmečkih dvoriščih ali ob njih opazil kokoši, ki so se kljub prepovedi mirno pasle na prostem. Ko sem se ustavil in starejšo mamiko povprašal, ali ni slišala navodil o omenjeni prepovedi, je negotovo skomignila z rameni, češ da je, ampak da se njenim kokošim tu na domačem travniku nima kaj zgoditi, saj jih ima čez dan vedno na očeh, zvečer pa jih zapre v kurnik. Neresno in predvsem skrajno neodgovorno je tako ravnanje, kajti kljub optimističnim napovedim veterinarske stroke, da je zaradi strogih ukrepov možnost vnosa ptičje gripe v Sloveniji minimalna, se lahko zgodi, da bo kakšen labod, divja raca ali kak drugi ptič pristal prav ob kakšni kmečki mlaki ali dvorišču. In kaj če bo ravno ta okužen z virusom ptičje gripe, ki je človeku nevaren? Velika verjetnost je, da lahko okuži tudi domače kokoši in morebitne posledice so za sedaj še nepredvidljive. Kdo bo potem odgovoren? Še sreča, da se v organizirani reji perutnine predpisanih ukrepov že lep čas strogo držijo, vendar bi ob pojavu ptičje gripe zagotovo prav oni utrpeli nepopravljivo gospodarsko škodo, da o morebitnih možnostih mutacije virusa in nevarnosti za človeka ne govorimo. Sicer je res, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, in da smo tudi ob pojavu bolezni norih krav negotovo zmajevali z glavo. Kljub pojavu nekaj primerov obolelih krav se je na srečo kmalu vse poleglo. Na srečo, pravim, kajti veliko vprašanje je, ali bomo tudi v primeru ptičje gripe imeli tako srečo. Vsekakor pa moramo za svojo in skupno varnost nekaj storiti tudi sami, na prvem mestu je zagotovo dosledno upoštevanje vseh uradnih navodil in prepovedi. Torej z domačimi kokošmi čimprej v kurnik, tudi čez dan, ali še bolje: v zamrzovalnik. Martin Ozmec Na borzi Tudi v zadnjem tednu se je največ trgovalo z delnicami Krke. Z njimi se sklene več kot polovica vseh poslov na borzi, pri čemer dnevni promet v zadnjih dneh redno presega vrednost 700 mio SIT. V senci Krke je v zadnjem tednu skočila na najvišje nivoje v zadnjega pol leta delnica Gorenja. Cena se je sicer zadnji dan v tednu tudi precej znižala. Ob vedno uspešnejši prodaji družbe predstavljajo največji problem rastoči stroški surovin, v preteklem letu pa tudi neugodno gibanje tečaja ameriškega dolarja. Cene njihovih ključnih surovin so se v letošnjem letu ustalile in sredi leta so za nekaj časa celo upadle. Prav to pa daje poznavalcem upati, da bo letošnji rezultat presegel napovedi družbe. Špekulacija na ugodnejše pogoje poslovanja v drugi polovici leta pa v zadnjem času krepi povpraševanje po teh delnicah. Končno se je začelo trgovati tudi z delnicami Droge Ko-linske, s katerimi je bilo prvi dan trgovanja sklenjenih kar lepih 23 mio SIT poslov. Prvi enotni tečaj seje oblikoval pri 3.276 tolarjev, v naslednjih dveh dneh pa je cena močno padla. Objavljena knjigovodska vrednost delnice je ob polletju znašala 3-132 SIT. Na poslovni rezultat, ki je bil v prvih dveh mesecih poslovanja lepo pozitiven, pa lahko letos vplivajo stroški odpuščanja delavcev, ki pa se bodo poznali šele v poslovnem rezultatu v drugem polletju, po drugi strani pa družba napoveduje precejšnje prihranke zaradi racionalizacije poslovanja. Z večino ostalih vrednostnih papirjev se v prvi polovici tedna ni ravno veliko trgovalo, saj je šele v sredo borzni indeks SBI 20 zabeležil prvi korenitejši pozitivni premik, kar je verjetno posledica selitve realiziranih dobičkov na delnicah Krke v druge naložbe. Barbara Drvarič, borzna posrednica, Ilirika, d. d., Breg 22, Ljubljana, ki jo nadzira ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana. Vir: Ljubljanska borza, d. d. Kidričevo • Spet vroča seja sveta Kljub nasprotovanju krajanov za vrtec pri soli Na 21. seji sveta občine Kidričevo je kljub poskusu prikrivanja pomembnosti največ vroče krvi povzročila 6. točka, ki se je glasila le: predlog odbora za družbene dejavnosti, v naknadno razdeljenem gradivu pa so ugotovili, da gre za predlog, da sprejmejo poseben sklep o tem, da bodo novi vrtec gradili ob osnovni šoli. Na to, da se spet obeta vroča razprava, se je pokazalo že ob obravnavi zapisnikov prejšnje seje, saj je svetnik Slavko Feguš podžupanu in svetnikom očital, da je bila odločitev o tem, da je bila obravnava poročila o reviziji Vrtca Kidričevo za javnost zaprta, nepotrebna in celo nezakonita. Svetnik Vlado Forbici je bil še bolj sočen, saj je za omenjeno revizijsko poročilo ugotovil, ne samo da je zelo slabo in površno napisano, ampak je kar navadno "skropocalo", poleg tega pa po nepotrebnem ugotavlja neke huje kršitve, saj se po njegovem take nepravilnosti dogajajo skoraj povsod in tudi skoraj na vsaki seji sveta. S tem, da so sejo zaprli za javnost, pa so samo želeli doseči halo efekt, oziroma to, da so iz muhe naredili slona. Podžupan Jože Murko je zlonamerne očitke zavrnil in pojasnil, da je bila odločitev o tem, da je obravnava poročila zaprta za javnost, sprejeta na sestanku vodij svetniških skupin. Takoj nato pa je Slavko Feguš predlagal, da 6. točko, torej predlog odbora za družbene dejavnosti, umaknejo z dnevnega reda, ker naj bi bila nezakonita, saj gre le za predlog svetnikom, da sprejmejo sklep o gradnji novega vrtca pri osnovni šoli, s čimer pa se vsaj 500 Kidričanov s svojimi podpisi in ljudska iniciativa ne strinjajo. Fegušev predlog za umik 6. točke je podprl tudi Vlado Forbici, ki je ugotovil, da gre za nesmisel in izsiljevanje, saj so se dogovorili, da bodo v javno razpravo ponudili obe varianti, torej tudi tisto ob sedanji lokaciji, ne pa da so ponudili samo tisto ob osnovni šoli, ki po njegovem ni primerna. O tem so se prerekali še nekaj časa, Forbici je celo očital, da gre za korupcijo in poskus premestitve vrtec drugam, da bi lahko parcelo, na kateri je sedaj, potem drago prodali, kar je podžupan Murko označil kot neutemeljeno žalitev in trditev odločno zanikal. Pri glasovanju pa se je izkazalo, da so za umik 6. točke le 4 svetniki, 12 pa jih je bilo za to, da ostane na Foto: M. Ozmec Ob obravnavi vroče 6. točke je v sejno dvorano vstopilo okoli 25 članov ljudske iniciative, ki pa svetnikov niso prepričali. dnevnem redu. V nadaljevanju so z nekaj pripombami sprejeli še tri vmesne točke, spet pa je postalo vroče po tem, ko je v 6. točki predsednik odbora za družbene dejavnosti Anton Leskovar svetnikom predlagal, da se na podlagi idejne razgrnitve in informacij iz Ministrstva za šolstvo in šport odločijo za gradnjo novega vrtca pri osnovni šoli in pri tem upoštevajo pripombe, ki so bile zbrane v javni razpravi, tudi s strani civilne iniciative. Medtem je prišlo v sejno dvorano približno 25 pripadnikov ljudske iniciative z Vojtehom Rajherjem na čelu, ki je zaprosil za besedo, vendar mu je svetniki niso izglasovali. Kljub temu je Rajher vztrajal in ponovil stališče krajanov in iniciative, podkrepljeno s prek 500 podpisi krajanov Kidričevega, da želijo novi vrtec na sedanji lokaciji. Po vroči razpravi pa so svetniki kljub temu z veliko večino, z 12 glasovi za in 3 proti, sprejeli sklep da se bo vrtec gradil ob osnovni šoli. M. Ozmec Sp. Podravje • Še o prodaji nekdanje počitniške kolonije Biograd na morju Biograd v prodajo ne glede na plombe V občinah na Ptujskem so v zadnjih letih preigrali več scenarijev »ureditve« nekdanje počitniške kolonije Biograd na morju, ki tako ali drugače propada že dobrih dvajset let, toliko je tudi od zadnjega letovanja otrok s Ptujskega. Če je še v začetku kazalo, da bodo župani strnili vrste in ponovno uredili nekdanjo počitniško kolonijo za letovanje otrok, šole v naravi in druge namene, po enem od scenarijev bi morali v vsaki občini za te namene po prebivalcu prispevati 1500 tolarjev, se to ni zgodilo. Po-čitnikovanje svojih otrok zdaj občine na Ptujskem rešujejo vsaka po svoje. Sprejele pa tudi niso ponudbe Hrvatov za zamenjavo z drugim počitniškim objektom, za hotel v Filip Jakovu, za katerega bi morali takrat plačati tri milijone nemških mark, skoraj enkrat toliko bi stala obno- va, ki so jo želele občine s Ptujskega kot lastnice bivše počitniške kolonije Biograd na morju, to jim je pripadlo po delitveni bilanci, reševati skupaj s ptujskimi podjetji, ki pa niso bila za to. Zdaj je znano le to, da premoženje oziroma nekdanjo počitniško kolonijo želijo prodati, da bi za otroke uredili skupne počitniške objekte, pa že dolgo ni več govora. Celotno premoženje v Biogradu, minimalni stroški vzdrževanja znašajo milijon tolarjev letno, je tik pred prodajo. Čeprav naj bi prodajo onemogočali izbris plombe v zemljiški knjigi v zavezi s pre- moženjem tujcev, uskladitev geodetskega in zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, ureditev obveznosti z občino Biograd na morju za del zemljišča počitniške kolonije, ki ga je Občina Biograd namenila za cestišče in pločnik, pripraviti je potrebno tudi rešitev za premoženje MO Ptuj (objekt bivše jedilnice in kuhinje), ki se nahaja v uporabi Marine, je ptujski župan dr. Štefan Čelan pred dnevi povedal, da so ne glede na vse plombe prišli tako daleč, da je v fazi priprave javni razpis, da bi premoženje, interes je velik, še letos prodali. V zadnjem letu se je z zadevo Bio- grad ukvarjal biograjski odvetnik Budimir Galič, katerega aktivnosti pa niso prinesle želenih rezultatov, zato je trenutno njegovo pooblastilo v mirovanju. Priprava prodaje se v tem trenutku pripravlja po stanju v zemljiški knjigi iz leta 1984 in z vsemi nadaljnjimi obremenitvami. Premoženje bo potrebno na novo oceniti, po neuradnih podatkih naj bi se cena m2 gibala okrog 150 evrov, premoženja občin s Ptujskega v Biogradu pa je za okrog 40 tisoč m2, torej je mogoče od prodaje pričakovati med 600 in 700 tisoč evrov. MG Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02 ) 740-23-45, faks: (02 ) 740-23-60. Štajerski tedniii je naslednik Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02 ) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Podravje • Z Brankom Kumrom o nadaljnjem razvoju slovenskega šolstva Država mora šoli zaupati Z direktorjem Šolskega centra Ptuj Brankom Kumrom sva potrebovala kar nekaj časa, da sva uskladila termin za snidenje in pogovor, zato smo ga povprašali, kakšni posli ga toliko okupirajo, da je kar dosti na poti, največkrat se odpravi v našo prestolnico, v Ljubljano. Zakaj torej toliko poti v Ljubljano? B. K.: Sem kar zelo aktiven pri sistemu deregulacije in decentralizacije države oziroma državnih pristojnosti na nižje nivoje, to je na nivo lokalnih skupnosti in na nivo šole. Sem zagovornik oziroma član močne delovne skupine, v kateri sodelujejo tudi kolegi iz Nizozemske, praktično že dve leti. Celotni projekt prehaja v zaključno fazo, v mesecu novembru bo zaključna vseslovenska konferenca. Pripravili smo določena izhodišča oziroma napotila šolam, sedaj v prvi fazi predvsem srednjim šolam. Gre za odgovor na vprašanje, kako šolo vzpodbuditi k še večji inovativnosti, ker je ta proces na nivoju šole najbolj prisoten, nadalje kako državo prepričati, da ni dobro predpisati in napisati vsega, kako naj se šola obnaša in pri tem pričakovati, da se bodo vse šole enako inovativno obnašale; na nivoju države je torej potrebno reči, to naj delajo šole, to ni državna pristojnost. Pomembno je tudi vprašanje, kako inovativnost vzpodbujati s financami. Država mora zaupati šoli, da bo finance usmerila v svoje prioritete, oziroma v tiste, v katerih šola deluje in bo tukaj iskala tudi rešitve. Takšne rešitve so očitno našli na Finskem, Danskem, v Nizozemski, Koreji in so izredno uspešni v šolstvu. Tukaj je količina zaupanja šoli izredno visoka. Ogromna količina odgovornosti je tudi prenesena na šolo. Šolo država spremlja samo na kakovostnem nivoju, ko spremlja njene diplomante. Celostni izobraževalni proces je država prepustila šoli. Takšne stvari se seveda ne dajo storiti čez noč. Tudi sam sem zagovornik, da gremo v spremembe postopoma, z velikim usposabljanjem zaposlenih na šoli. To je proces za celo desetletje. Danes nimamo pravega odgovora na to, kaj je kakovostna šola. Ali je res tista, ki ima najboljši uspeh na maturi, ali je to edini meter kakovosti? Ali se vprašamo, koliko dijakov smo izgubili, preden so prišli do mature, koliko smo jih morali preusmeriti v nižje programe po zahtevnosti. Kakovost ni samo enoznačna. Kaj o tem pravijo šole? B. K.: Vem, da so šole intenzivno pristopile v to, prevzele so evropske smernice, oziroma poglede na kakovost. Evropejci moramo ohraniti eno svojo kakovost, ne moremo prenesti nekega drugega sistema nekritično k nam. Čez deset let se bomo še več pogovarjali o kakovosti v šolstvu. Kdo v Sloveniji stoji za tem projektom? B. K.: To je projekt Ministrstva za šolstvo in šport. Že na začetku so povabili Šolski center Ptuj in mene osebno k projektu, ker sem večkrat na srečanjih ravnateljev v preteklosti govoril o teh problemih, oziroma o tem, da bi količino zaupanja šolam morali povečati. Bolj ko je šola avtonomna, večja mora biti tudi njena odgovornost. Odgovornost, zaupanje in avtonomija pa gredo nekako skupaj. Običajno si šolniki želijo, da jim država vse predpiše. S tem se beži od odgovornosti. Kdaj se je pogled na šolstvo recimo spremenil v skandinavskih državah? B. K.: V devetdesetih letih. Evalvacije prej so kazale, da šolski sistemi ne dajejo odgovorov na določena vprašanja, zato se je v devetdesetih letih začelo intenzivno iskanje drugačnosti v šolstvu. Pojavil se je pojem podjetništvo v šole. Proti temu so bili odpori. Postavilo se je vprašanje, ali je kakovost v podjetništvu normalna, v šoli pa nenormalna. Konec koncev se tudi v gospodarstvu seli odgovornost z višjih na nižje nivoje. To je danes prisotno tudi v šoli, gre za prenos odgovornosti od ravnatelja na učiteljski zbor, na učitelja, na starša in dijaka. Ali je za uspeh dijaka res odgovorna samo šola? Kje je odgovornost dijaka, starša? Te odgovornosti je potrebno natančno opredeliti. Starši niso odgovorni za znanja, so pa odgovorni, da spremljajo, kaj se z njihovim otrokom dogaja. Ko bomo odgovornosti razdelili, bodo pojmi, kot je avtonomija, kar sami prihajali na plan in bomo opazili, da smo čedalje bolj avtonomni. Je pa seveda pri nas veliko strahu pred neznanim. Kaj je pri nas potrebno spremeniti, da bomo prišli do teh novih rešitev? B. K.: Verjetno bo potrebno tudi sistemsko nekaj stvari spremeniti. Ustvariti je potrebno stoodstotno zaupanje med državnimi in lokalnimi institucijami. Državna birokracija mora zaupati šoli, da le-ta dela kakovostno. To je primarno. Obrniti moramo ploščo od sedanje miselnosti, ki pravi, da si moramo zaupanje pridobiti. Startajmo od zaupanja, če pa boš naredil neumnost, se bova srečala na negativnem polju. Mi smo najprej skeptiki, ne zaupamo. Vsi skupaj moramo graditi šolski sistem, ne pa da zgolj ministrstvo predpiše, kakšen bo razvoj neke šole, namesto da bi upoštevalo tudi vizijo razvoja šole in lokalne skupnosti. Ali ste v delovni skupini predvideli tudi kakšne nove zakonske rešitve? B. K.: Dali smo že nekaj konkretnih predlogov nove zakonodaje. Ugotavljanje kakovosti v šolah mora biti zakonsko obvezno, vse dogajanje na šolah mora biti javno dobro, torej šola sama pove o svoji kakovosti in to javno objavi. To oceno pa naj vsako leto naredi tudi Ministrstvo za šolstvo (pa ne inšpekcijska služba s svojimi pogledi) na osnovi svojih mer-nih elementov. Tudi lokalna skupnost naj da svoje mnenje o šoli v svojem okolju. Če bodo takšne tri ocene med seboj kompatibilne, potem bo nedvomno mogoče zaupati takšni oceni. V šolah bo potrebno vpeljati nov sistem najvišjega organa glede upravljanja šole. Ne gre več, da bi starši, dijaki, učitelji odločali o finančnem načrtu, o zaključnem računu. Ni pošteno, da to odgovornost ti subjekti sprejemajo. O tem bi morali odločati tisti, ki morajo skrbeti za materialne pogoje šole: ustanovitelj, lokalna skupnost in predstavniki šole, ki lahko kompetentno prevzamejo odgovornosti. Tudi ministrstvo mora prenesti določene pristojnosti pri razvoju šolstva na nižje nivoje, sedaj nam je včasih celo lažje pri izgovarjanju, da nam ministrstvo te ali one stvari ne dovoli. Kdaj ste sami prišli do teh novih pogledov na šolstvo? B. K.: Že v prejšnjem stoletju, ko me je začelo zanimati šolstvo po svetu in predvsem takrat, ko so določene raziskave pokazale, da smo Slovenci funkcionalno nepismeni. Hotel sem najti razlog za to. Vklju- čil sem se v evropsko komuno za spremljanje različnih izobraževalnih sistemov po svetu, kjer sem sedaj stalni član in nenehno dobivam vso literaturo. Ta komuna deluje na principu: vsi vse damo zastonj. Zanimalo me je tudi, kaj delajo drugače v Skandinaviji, na Nizozemskem, v Kanadi. Vedno postavljajo dijaka v središče. To pomeni, da moramo dijaka prisiliti v to, da bo središče vsega dogajanja. Moramo ga motivirati, da bo sam začel iskati znanje. Pri nas je učitelj še preveč prena-šalec znanja. Moral bo postati usmerjevalec, moderator. Ne dijakom vsega povedati do zadnje vejice, naj sami najdejo to vejico. Imamo knjižnice, internet, potrebno je iskati drugačnost. To je v prej omenjenih deželah drugače kot pri nas. Južnoevropski šolski model poka po šivih, ne samo nam, tudi Nemcem, Avstrijcem. Govorite o evalvaciji celotnega šolskega sistema, od vrtca do univerze. Mi smo univerzo na nek način izločili, saj smo jo dali v drugo ministrstvo. Kaj mislite o tem? B. K.: Cela vertikala ima eno skupno nit, diplomanti univerze se vračajo v vrtce kot izvajalci programa. Če ne bomo spremenili študija za bodoče pedagoške delavce, bomo težko karkoli spremenili v našem šolskem sistemu. Deset dni sem bil na Finskem in sem imel priložnost živeti s šolami. Pri njih imajo fakultete, ki izobražujejo bodoče učitelje, priložnost izbirati med najvišjo kakovostjo prijavljenih kandidatov. Ni dovolj, da ima kandidat dober učni uspeh, opraviti mora tudi psihotestiranja, ki odgovorijo na vprašanje, ali je primeren tudi kot osebnost za učitelja ali ne. Tudi sami se bomo morali vprašati, ali je res vsak za vsako delovno mesto. Tam je učitelj visok statusni simbol, pa ne denarno gledano. Kakšen status pa ima po Vašem učitelj pri nas? B. K.: Vsakemu učitelju je v čast, če te po mnogih letih pozdravi tvoj bivši učenec. To je prednost našega poklica. Mislim, da je biti učitelj pri nas kar častno, to kažejo tudi določene raziskave. Pač pa pri nas enačimo statusni položaj z materialnim položajem. Kljub vsemu so se pri nas materialni pogoji učiteljem izboljšali, posebej v primerjavi z ljudmi iz gospodarstva! B. K.: To je res. Sedaj so materialni pogoji relativno stabilni in je socialna varnost v primerjavi z gospodarsko sfero na relativno visokem nivoju. Kako pa ocenjujete ostale pogoje naših šol v primerjavi s tujimi? B. K.: Če rečem konkretno za Finsko, sem imel možnost videti državno in privatno šolo. Državna šola je bila bolje opremljena. V privatni šoli je bila zgolj nujno potrebna oprema. Deluje torej interes kapitala. V Sloveniji stopamo v korak s tujimi šolami po opremljenosti, pri vrtcih jih absolutno prekašamo. Kdaj ste prišli na Šolski center na Ptuju? B. K.: Leta 1981, z letom uvedbe usmerjenega izobraževanja sem začel poučevati na takratnem centru srednjega usmerjenega izobraževanja. Hitro sem začel sodelovati z Zavodom za šolstvo pri razvoju šolstva. Poučeval sem do leta 1993, takrat sem prevzel pedagoško vodenje Tehniške elektro in strojne šole, 1996 pa sem prevzel vodenje Šolskega centra Ptuj. Kot direktor nisem tisti, ki bi beračil za denar, ampak zagovarjam, da država opredeli kriterije in pogoje, kako bo zagotavljala sredstva, šoli pa prepusti pravico do kandidature za ta sredstva. V to okolje pa smo v Šolskem centru pripeljali veliko denarja. Od tega je veliko evropskega denarja (mednarodna izmenjava učiteljev, Pfare, naravoslovje in tehnika, razvoj agroživilske-ga šolstva itd.). Razvili ste veliko novih srednješolskih in višješolskih programov, s tem kvalitetna delovna mesta, v naslednjem letu se obeta višješolski študij na ekonomiji, kaj bo s prostorskimi pogoji, kakšne so možnosti v vojašnici in kaj bo s Tur-niščem? B. K.: Turnišče trenutno stoji. Delamo na drugi ideji, da bi izobraževanje v kmetijstvu bolj intenzivno prevzelo kmetijsko ministrstvo. To je evropski model. Ptujska vojašnica pa je realnost in s tem bomo na ekonomski šoli prišli do enoizmen-skega pouka, do katerega dijaki imajo pravico, kljub temu da bo kar nekaj organizacijskih težav, ker bo v vojašnici polovica ekonomske šole. Ob svojem direktorova-nju pa opravljate še kar nekaj opravil v izobraževalnem procesu v Sloveniji? B. K.: Sem član in podpredsednik strokovnega sveta za poklicno izobraževanje, predsednik komisije za razvoj novih programov, član programske komisije, član več delovnih teles Ministrstva za šolstvo za razvoj šolstva. Slovensko šolstvo ima veliko priložnost, ne smemo pa se zapirati. Franc Lačen Foto: Fl Kidričevo • Druga okrogla miza o variantah novega vrtca Bo odločal argument racionalnosti? Ljudska iniciativa občine Kidričevo "za sodoben in otrokom prijazen vrtec v Kidričevem" je v četrtek, 20. oktobra v prostorih Doma upokojencev Kidričevo pripravila še eno Okroglo mizo o variantah izgradnje vrtca v Kidričevem, na kateri so se prepletala mnenja o tem, ali je bolje, da novi vrtec zgradijo na sedanji lokaciji ali ob šoli. Tokrat je bila okrogla miza nekoliko bolje obiskana, saj so se je poleg članov civilne iniciative udeležili tudi podžupan občine Kidričevo Jože Murko, direktorica občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik ter štirje občinski svetniki. Mag. Silva Klemenčič, ki je pogovore vodila, je uvodoma predstavila vsebino strokovnega posveta o lokaciji vrtcev v Sloveniji ter kakovosti bivanja otrok v vrtcih, ki so ga v s podporo Ministrstva za šolstvo in šport v državnem merilu pripravili ob tednu otroka. Ne le zaradi aktualne problematike v zvezi z lokacijo vrtca v Kidričevem, temveč tudi zato, ker je zadnje čase v Sloveniji v zvezi s sistemom organizirane predšolske vzgoje vse več afer. Udeleženci posveta, predvsem strokovnjaki iz resornih ministrstev, vlade, zavoda za šolstvo, inštituta zavarovanje zdravja, skupnosti vrtcev ter pedagoškega inštituta so prikazali širši pomen problematike otrok iz najrazličnejših vidikov ter pri tem ugotovili, da je primeren prostor ključnega pomena za izvajanje uzakonjenega kurikula. V zvezi z zapleti okrog lokacije novega vrtca pa je Kle-menčičeva povedala, da je niso povsem prepričali ne tisti, ki so za vrtec na sedanji lokaciji, kot tudi ne tisti, ki so za vrtec ob osnovni šoli, ker se eni in drugi zadeve niso pravilno lotili, zato bi bilo potrebno zbrati vse relevantne in ključne podatke ter ocene analiz in o primernosti lokacije vrtca izdelati natančno študijo. Ob tem je opozorila, da se v občini Kidričevo kljub negativnemu naravnemu prirastu zadnja leta stanje izboljšuje. Tistim, ki bodo odločali o tem, kje bo stal novi vrtec, pa je sporočila, da se o tem ne morejo odločati zgolj na podlagi racionalnosti. Pedagoška svetovalka Vilina Hauser iz Maribora je opozorila predvsem na prednosti in slabosti pri gradnji vrtcev, gledano s prostorskega vidika, pri čemer je poudarila kup prednosti, ki bi jih imel nov vrtec na sedanji lokaciji, lokacijo pri osnovni šoli pa je ocenila kot neprimerno. Podobnega mnenja je bila Štefanija Meršnik iz skupnosti vrtcev Slovenije, ki je govorila o pomenu standardov okolja pri izvajanju predšolske vzgoje v skladu s sprejetim kurikulom. Ob ugo- Foto: M. Ozmec Druga okrogla miza o variantah izgradnje kidričevskega vrtca je bila bolje obiskana. Z leve Neža Šešo, Vilina Hauzer, Štefanija Meršnik in Eva Klemenčič; skrajno desno Vojteh Rajher. tovitvi, da so slovenski vrtci v glavnem že vsi po vrsti zastareli, tako kot kidričevski, ki je star že prek 40 let in poleg tega še pretesen. V celoti je podprla predlog ljudske iniciative, da v Kidričevem zgradijo nov vrtec na sedanji lokaciji. Temu se je pridružil tudi nekdanji tajnik KS Kidričevo Matevž Cestnik, ki je zbranim pojasnil, zakaj so se krajani Kidričevega pred več kot 40 leti odločili, da otroški vrtec zgradijo v središču Kidričevega. Drugačnega mnenja pa je bil podžupan občine Kidričevo Jože Murko, ki je prepričan, da bo novi vrtec tudi na novi lokaciji ob osnovni šoli otrokom prijazen. Neprimerno se mu zdi, da govorijo vsi o tem, kako nova lokacija prinaša le negativnosti, saj so strokovnjaki in snovalci projektov zagotovili, da ima ta projekt veliko dobrega, predvsem pa, da so upoštevani vsi zakonski normativi Med drugim je pojasnil, da so se na občinskem svetu za varianto vrtca pri osnovni šoli odločili iz več razlogov, seveda tudi iz ekonomskega, vendar nikakor ne na škodo otrok in njihovih staršev. Na drugi strani pa je opozoril na dejstvo, da je na sedanji lokaciji vrtca ob Kajuhovi ulici vsaj za 20 odstotkov večji promet motornih vozil. Predstavnik ljudske iniciative za otrokom prijazen vrtec Vojteh Rajher je ponovil že znana stališča o tem, da je najbolj primerna gradnja vrtca na sedanji lokaciji, za kar so med krajani Kidričevega zbrali prek 500 podpisov ter nasprotovanje odločitvi občinskega sveta, da naj bi vrtec zgradili pri osnovni šoli, kar bi bilo po njegovem tako v škodo vrteških malčkov kot šolarjev. Kar se tiče racionalizacije, pa je izrazil prepričanje, da bi prihranili dovolj sredstev za vrtec in da si jih ne bi bilo treba nikjer sposojati, če bi stroške občinske uprave znižali za polovico, kar bi po njegovem lahko storili brez težav. Na prednosti novega vrtca na novi lokaciji pa je opozoril tudi ravnatelj OŠ Brane To-nejc ter dodal, da bi gradnja novega vrtca ob sedanjem vzela Kidričanom veliko novega prostora, predvsem velik del Parka mladosti. Po izkušnjah iz OŠ Cirkovce so prepričani, da bi lahko z eno kuhinjo za oba zavoda rešili več problemov. Za varovance vrtca to ne bi smelo biti moteče, saj je predviden objekt prek 30 m stran od šole, pri tem pa je poudaril kup prednosti in možnosti skupnih izvajanj nekaterih vzgojnih nalog. Krivde, ki so letele na račun občine in svetnikov, je odločno zavrnil tudi občinski svetnik Zoran Žunko ter poudaril, da sta za otroke primerni obe lokaciji, sedanja po njegovem sploh ni slaba, pri šoli pa bo zagotovo še boljša in iz več vidikov racionalnejša, tudi zaradi sodobne kuhinje, ki bi jo lahko koristila tako šola kot vrtec. Navdušenje nad projektom vrtca ob dosedanjem, ki so ga iz nepojasnjenih razlogov svetniki "na horuk" opustili, je iz- razil tudi nekdanji kidričevski župan Alojz Šprah ter izrazil dvom, če to morda ne pomeni željo po ukinitvi samostojnega zavoda Vrtec Kidričevo, kar bi bilo slabo predvsem za otroke. Podžupan Jože Murko je "taka natolcevanja" odločno zanikal, češ da nihče ni niti razmišljal o kaki ukinitvi zavoda Vrtec. Na nekatere ključne probleme, do katerih je prišlo pri odločitvah o gradnji novega Vrtca Kidričevo, kajti sedanji je star že prek 40 let in premajhen, je govorila tudi ravnateljica Vrtca Neža Šešo ter ob tem ponovno pojasnila, zakaj jim sedanja lokacija pomeni toliko. Svoje trditve in ugotovitve temu v prid je podkrepila tudi z ugotovitvami strokovnjakov na nedavnem posvetu v Kidričevem. Ključni problem vsega pa je po njenem prepričanju zastarela in že leto dni zaprta šolska kuhinja v OŠ Kidričevo, zaradi česar občina želi ujeti dve muhi na en mah, zato si prizadeva predvsem zaradi racionalnosti, da bi vrtec zgradili ob šoli, da bi lahko nova kuhinja služila tudi potrebam vrtca. To je po njenem prepričanju nezdružljivo, saj otroci dveh tako različnih starostnih skupin ne sodijo skupaj, to bi bilo moteče tudi za učence osnovne šole. Na prednosti vrtca na sedanji lokaciji so s strokovnimi primerjavami, podkrepljenimi z nekaterimi statističnimi ugotovitvami, opozorili tudi doktorska kandidatka Eva Klemen-čič ter nekateri starši malčkov, ki vrtec že obiskujejo. M. Ozmec Od tod in tam Ptuj • Luci vse bliže Beograda Foto: Črtomir Goznik Kot vse kaže, je državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Ptujčan Miroslav Luci še korak bliže Beogradu. O tem, da gre za veleposlanika RS v Srbiji in Črni gori, odkoder bo pokrival tudi Romunijo, smo v Štajerskem tedniku pisali med prvimi. Čeprav Srbija in Črna gora uradno še ni prižgala zelene luči, najnovejše kadrovske menjave v kabinetu predsednika vlade kažejo na to, da Miroslav Luci zares odhaja z dosedanjega delovnega mesta. Na Lucijevo mesto je zaradi prevzema novih dolžnosti s prvim novembrom vlada že imenovala Vinka Gorenaka, ki prihaja iz kabineta ministra za notranje zadeve, kjer ga bo nadomestil Ptujčan Zvonko Zinrajh. Z novembrom naj bi se Miroslav Luci zaposlil na ministrstvu za zunanje zadeve, kjer naj bi se še nekaj časa kalil za veleposlanika. Ali bo najnovejša Drnovškova izjava kaj vplivala na ravnanje Srbije in Črne gore v primeru novega slovenskega veleposlanika, pa bo treba še počakati. Miroslav Luci o tem ni želel dajati komentarja, kot tudi ne o svojem odhodu v Beograd, čeprav se nekdanji skupni prestolnici približuje korak za korakom. MG Ptuj • Nujna vzdrževalna dela v podvozu Foto: Črtomir Goznik V noči s sobote na nedeljo so pričeli delavci Cestnega podjetja Ptuj nujna vzdrževalna dela v podvozu na Ormoški cesti. Sanirali so odvodnjavanje oziroma zamenjali nekatere kanalizacijske cevi. V času del so uredili obvoz, tako da je promet potekal brez posebnosti. MG Ptuj • Vse več fasad z odri Foto: Črtomir Goznik Toliko fasad, kot bo v starem mestnem jedru obnovljenih letos, jih še ni bilo. Potem ko so obnovili tri na Slovenskem trgu, so se odri preselili v Miklošičevo ulico, kjer obnavljajo dve. Za obnovo fasade so se odločili tudi lastniki stavbe v Slomškovi ulici, kjer je pivnica Zlatorog. Kot je slišati, pa bodo odre postavili še na nekaj drugih stavbah v mestnem jedru, na Mestnem trgu 4 pa naj bi obnovili znameniti leseni balkon. Upati je, da bo obnova stavb v strogem mestnem jedru spodbudila še kakšnega lastnika objekta, ki sedaj kazi podobo mesta. Ob vhodu v mesto je eden takšnih objektov zagotovo predelovalni center ptujske vinske kleti, kjer pa so že pred časom povedali, da sredstev za obnovo nimajo, ker intenzivno vlagajo v proizvodnjo, ob tem pa načrtujejo tudi selitev iz Ptuja. MG Markovci • 22. redna seja občinskega sveta Kam s svinjskimi kožami? Člani sveta občine Markovci so se minuli četrtek sestali na 22. redni seji in razpravljali o 9 točkah dnevnega reda. Že takoj ob začetku seje se jim je pridružila namestnica predstojnika skupne občinske uprave Alenka Korpar. Ker je markovski občinski svet obravnaval odlok o ravnanju z odpadki, je podžupana Franca Kostanjevca zanimalo, kaj storiti, če odpadki niso pravilno odloženi in so okolju škodljivi. »Vsakdo, ki odkrije divje odlagališče, mora to takoj prijaviti inšpekcijski službi,« je odgovorila Korparjeva, Marjana Horvata pa je zanimalo, kje se lahko zbirajo odpadne živalske kože. Predlagani odlok tega namreč ne obravnava, veterinarska uprava pa tega več ne opravlja. Kam naj se odlagajo živalski odpadki, zlasti svinjske kože? Korparjeva je poudarila, da skupna občinska uprava na tem področju aktivno ukrepa, a so zaenkrat nemočni. »Svinjske kože so živalski odpadek, na novo pripravljen odlok pa govori o komunalnih odpadkih. Za ravnanje z živalskimi odpadki občine in skupna občinska uprava niso pristojni. To je v državni pristojnosti in država je žal iz tega padla na izpitu. Ko smo imeli v ekoloških otokih nameščene posode, je veterinarska inšpekcija zahtevala njihovo odstranitev, ker ravnanje s temi odpadki ni v skladu z našimi pristojnostmi. S tem so naredili še večjo škodo, saj mesta za odlaganje živalskih odpadkov sedaj ni. Preko inšpekcijske službe smo na vlado in ministrstvo naslovili urgentno zahtevo (ker se bliža čas kolin) za rešitev problema. Sedaj lahko rečem, da že tečejo dogovori in da so pristojne službe končno začele ukrepati,« je pojasnila Alenka Korpar. Kam z živalskimi kožami? »Kam nesti živalsko kožo? V gozd, jo vreči v Dravo ali enostavno doma pokopati?« je bilo naslednje vprašanje, ki je zanimalo markovske svetnike. Ob tem so izpostavili, da na veterinarskem zavodu živalskih kož več ne sprejemajo, da so občine pri reševanju tega problema nemočne, kot je nemočna tudi skupna občinska uprava. Svetnik Karl Majcen je ob tem poudaril: »Naj se o tem piše v časopisu. Na pohodu je ptičja kuga in druge nevarne bolezni. Zakaj se o tem ne piše. To si zasluži v časopisu celo stran. Kaj se gremo? Sami sebe bomo zadušili.« Po svetniškem negodovanju glede neurejenih razmer za odlaganje živalskih odpadnih kož, je župan dal na glasovanje predlog odloka za ravnanje s komunalnimi odpadki, ki je bil z vsemi glasovi za tudi potrjen. Na predlog podžupana Franca Kosta-njevca naj se odlok, da bodo Karl Majcen (na fotografiji desno) odločno poudarja: »Problem glede odlaganja živalskih kož se mora rešiti!« ljudje z njim seznanjeni, objavi v lokalnem časopisu, ker vsi občani Uradnega lista ne čitajo. V razpravi o tarifnem pravilniku za obračun odvoza komunalnih odpadkov je Korparjeva poudarila, da obračunavanje v povprečju na gospodinjstvo ne bo dražje. »Dražje bo za manjše porabnike, kjer sta v gospodinjstvu le dva člana, za večje družine, na primer pet-, šest- ali več-članske, pa bo cenejše.« Svetniki občine Markovci so po krajši razpravi z desetimi glasovi za in 1 vzdržanim potrdili tudi tarifni pravilnik. Po tem, ko se je v markov-ski sejni sobi na kratko razvnela debata o meteornih vodah, ki se iz enega dvorišča pretakajo na drugega - večje količine vode namreč odtekajo iz dvorišč na cesto, od tam pa na druga dvorišča, kjer voda stoji - so se prisotni posvetili obravnavi odloka o spremembah proračuna, se pravi rebalansu. »Rebalans smo obdelali na vseh odborih. Za leto 2005 predvidevamo več prihodkov kot smo jih načrtovali. Teh dodatnih sredstev je dobrih 105 milijonov tolarjev,« je navedel župan Kekec. Svetnik Slavko Rožmarin je razložil, da bi v gasilskem domu Stojnci morali urediti še kar nekaj stvari. Med drugim želijo v klubski sobi menjati ploščice, popraviti šank, urediti prostor pod napuščem, ograditi plinsko centralo, potrebna je sanacija sanitarij _ Rožmarinov predlog so svetniki podprli in za ureditev gasilskega doma v Stojncih zagotovili milijon tolarjev. Svetnika Majcena je v nadaljevanju zanimalo, kaj bodo Stojnci s tistim denarjem, ki je deponiran. »To je denar od prodaje trgovine. To so proračunska sredstva,« je bil odločen Majcen. »Ta denar bomo vložili v gradnjo kanalizacije in bomo Stojnčani na ta račun plačevali manj,« je povedal Rožmarin, župan Kekec pa je predlagal, naj se pridobi pravno mnenje o tem, ali so ta sredstva lahko deponirana ali pa morajo iti v splošno proračunsko pora- bo. Predsednik nadzornega odbora Stanislav Toplak je predlagal, naj gre ta denar v javno korist, na primer ureditev vaških objektov, ne pa da bodo na račun proračunskega denarja, ki je sicer njihov, saj so prodali nepremičnino, ki so jo vaščani gradili prostovoljno, plačevali manj za priključek na kanalizacijsko omrežje kot ostali občani. Brez večjih pripomb so v nadaljevanju seje po hitrem postopku z vsemi glasovi za markovski svetniki rebalans proračuna za leto 2005 tudi potrdili. V Markovcih sončna elektrarna? Kot je opisal župan Franc Kekec, naj bi Dravske in Krajnske elektrarne zgradile vsaka po eno elektrarno na strehi nove večnamenske dvorane. »Stroka pravi, da je to možno - naredi se še samo ena nosilna konstrukcija za kolektorje. S tehničnega vidika je to možno izvesti, naložba pa bi investitorje skupaj z že ocenjeno podkonstrukcijo stala 104 milijone tolarjev,« je pojasnil Kekec in dodal, da to strehe dvorane in samega objekta naj ne bi obremenjevalo. Sončna elektrarna v Mar-kovcih naj bi bila prva večja tovrstna elektrarna v Sloveniji in bi bila za investitorja vzorec za celotno Slovenijo. Svetnik Zvonko Grešnik je opozoril, da se mu 10 let brezplačnega najema, kolikor bi občina dala prostor (beri: streho dvorane) v najem elektrarnam, zdi nekoliko dolga doba, s čimer so se strinjali tudi ostali svetniki. Karl Majcen pa je ob tem izrazil strah, da ne bi prišlo do podobnih neprijetnosti, kot so bile v primeru OC Novi Jork. Županu so tako svetniki naložili obvezo, da si pridobi strokovna mnenja, ali ima to na okolico, predvsem na otroke, kakšne negativne vplive, ter soglasno podprli župana, da z elektrarnama podpiše pismo o nameri. Pri imenovanju člana v svet JZ Zdravstveni dom Ptuj je župan predlagal, da se v skladu z dogovorom z županom občine Destrnik za člana sveta imenuje kandidat iz Destrnika. Temu svetniki niso nasprotovali in so za člana sveta JZ Zdravstveni dom Ptuj imenovali Janeza Irgla. Po tem pa je markovski občinski svet kot soustanovitelj zavoda podali tudi pozitivno mnenje k ponovnemu imenovanju Metke Petek Uhan za direktorico JZ Zdravstveni dom Ptuj. Pri predstavitvi delovnega gradiva proračuna za prihodnje leto je bil župan Kekec skromen in je povedal samo to, da pričakujejo slabih 556 milijonov tolarjev dohodkov, iz letošnjega proračuna se bo v prihodnje leto zaradi naložb, ki so v teku, preneslo okrog 500 milijonov tolarjev, tako da bo proračun občine Markovci za leto 2006 znašal nekaj več kot milijardo tolarjev. Pri točki pobude in vprašanja se je Marjan Horvat ponovno dotaknil problema hlevov v Sobetincih. Zanimalo ga je, kaj je s parcelo, ki je last Občine Markovci in je v sklopu farmskega kompleksa. Kot je povedal Horvat, se hlevi pripravljajo na uhlevitev govejih pitancev. Tretja stvar, na katero je Horvat opozoril, pa je propadajoč stanovanjski objekt, ki je del farmskega kompleksa in je zaradi dotrajanosti zelo nevaren za okolico, predvsem otroke. Svetnik Branko Kodrič je predlagal, naj se preveri, ali se lahko ekološki otok v Za-bovcih premesti na predlagano mesto, Kodrad Janžekovič je opozoril na neurejeno ban-kino v Novi vasi in se spraševal, kaj je s tablo med občino Markovci in občino Videm. »Menim, da ne bi naredili nič nezakonitega, če bi tablo postavili na našem!« »Mi imamo pravico ob cesti, ki je v upravljanju občine Markovci, tablo postaviti!« je bil odločen podžupan Franc Kostanjevec. V nadaljevanju so se svetniki spraševali, ali lahko v tej državi vsak počne, kar hoče. Po besedah župana Franca Kekca so storilci, ki so markovsko občinsko tablo odtujili, ostali nesankcionirani tako s strani policije kot tudi sodnika za prekrške. Mojca Zemljarič Od tod in tam Trnovska vas • Svetniki odobrili zadolžitev V četrtek, 20. oktobra, so se na 24. redni seji sestali svetniki občine Trnovska vas. Obravnavali in sprejeli so spremembe in dopolnitve statuta občine in odlok o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter v prvem branju pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov. Pri teh točkah je sodeloval tudi Stanislav Napast, predstojnik Skupne občinske uprave občin Ptuj. Svetniki so sprejeli tudi sklep o zadolževanju občine, ki se po sklepu in proračunu sme zadolžiti za največ 18 milijonov tolarjev. Namen zadolževanja je financiranje izgradnje osnovne šole, vrtca in telovadnice, ki jo bodo odprli ob letošnjem občinskem prazniku konec oktobra. Odločili so se tudi, da bosta letos ob občinskem prazniku na osrednji slovesnosti, ki bo 29. oktobra, podeljeni dve občinski priznanji in se seznanili s trendi varnostnih pojavov na območju občine Trnovska vas. Ob koncu seje je podžupan Franc Pukšič še svetnike seznanil z aktualnimi informacijami o delovanju občine, ki so v glavnem povezane z občinskim praznikom in odpiranjem nove šole, vrtca in telovadnice. Zmago Šalamun Ptuj • Vino ni voda Foto: arhiv KPS Po letu dni premora se festival Vino ni voda vrača na Ptuj. Gre za 4. tovrstni festival, ki ga prireja Klub ptujskih študentov. Dogajanje se bo pričelo v petek v slavnostni dvorani ptujskega gradu, kjer bo obiskovalce pozdravila vinska kraljica, predstavila se bo ptujska vinska klet, za glasbeni del prireditve pa bo poskrbel Ptujski nonet OOZ. Ostale dni bo prizorišče dogajanja Kolnkišta. Dva tedna bodo petki, sobote in nedelje^ rezervirani za učenje kulture pitja vina, pravi Luka Žižek, vodja odbora za kulturo v Klubu ptujskih študentov. Ravno to je po njegovem mnenju smisel festivala. "Hkratipa želimo ljudem pokazati, da je pridelovanje vina umetnost," dodaja Žižek. Festivalski program bo temeljil na degustacijah vin, glasbenih in kulturnih vsebinah ter predstavitvah različnih vinarjev. Posebnost letošnjega festivala je, da se bodo predstavili zgolj vinarji iz Štajerske, minula leta so se namreč predstavljali pridelovalci vin iz cele Slovenije. Kot nam je povedal organizator festivala Luka Žižek, so se za to potezo odločili, ker želijo Ptujčanom predstaviti vina, ki so pridelana v njihovi neposredni bližini, a jih morda ne poznajo dovolj dobro. Vseh pet vinskih kleti, ki sodelujejo na letošnjem festivalu, bo obiskovalcem predstavilo od pet do deset različnih sort vina, vse sorte pa bodo na voljo tudi za degustacijo. Zraven ptujske vinske kleti Vinarstvo Slovenske gorice - Haloze bodo svojo žlahtno kapljico predstavili še Mirovino, vinogradništvo Turčan, Dveri-Pax in Cvitanovič. Za simbolično ceno 500 tolarjev boste torej lahko poskusili kar nekaj vrst vina, in če še vam smeha na obraz ne bo privabila pijača, vam ga bo vsekakor Matjaž Javšnik, ki bo s svojo predstavo Pitje po Evropi na sporedu v nedeljo, 6. novembra, v Kolnkišti. Dženana Bećirović Foto: MZ Ptuj • Pogovor z mag. Branko Regvat Kampl, ravnateljico Ekonomske šole Ptuj Enoizmenski pouk - neizpolnjene sanje Prejšnji teden so na Ekonomski šoli na Ptuju proslavljali jubilej, 45-letnico delovanja šole. Zato smo si tokrat za sogovornico izbrali ravnateljico šole mag. Branko Regvat Kampl in ji v zvezi s šolo zastavili nekaj vprašanj. Od kdaj delate na Ekonomski šoli na Ptuju? B. R. K.: Na šoli delam že osemindvajset let. Takoj po študiju sem se zaposlila na delovnem mestu profesorice teoretičnih predmetov. Poučevala sem ekonomijo, statistiko. Tudi sedaj ob rav-nateljevanju poučujem ekonomijo. Sicer pa sem najprej končala srednjo medicinsko šolo, kasneje višjo sanitarno, nato pa sem zaključila študij na ekonomiji na Ekonomsko-poslovni fakulteti. Če imam prave podatke, ste tretja ravnateljica te šole! B. R. K.: Pravzaprav četrta, po Jožetu Stropniku je bil ravnatelj Avgust Kokol, za njim pa je bila pol leta vršilka dolžnosti ravnateljice Vlasta Prislan, pozneje pa sem bila najprej leto dni vršilka dolžnosti ravnateljice, sedaj pa mi teče že tretji mandat ravnate-ljevanja. Kako zmorete ob ravna-teljevanju še poučevati v razredu? B. R. K.: Delo v razredu me veseli. Tudi stiki z dijaki so na ta način lahko pristnejši. Tako lahko tudi sama pokažem, kako dijake motivirati za delo, za to, da bodo dobri raziskovalci; sem tudi mentorica mladim raziskovalcem. Na Vaši slavnosti sem zasledil, da so Vas naslovili z magistro. Od kdaj imate ta naziv? B. R. K.: To se je zgodilo prejšnji mesec, 27. septembra sem opravila magisterij na področju menedžmenta v izobraževanju. Naslov magistrske naloge je bil Imidž izobraževalne organizacije in pri tem sem pripravila nekatere možnosti razvoja naše organizacije na tem področju. Kar nekaj časa ste v pedagoškem poklicu. V tem času so se zgodile tudi številne spremembe. Ali gredo stvari na bolje, ali imate kaj nostalgije po časih, ko ste začeli poučevati? B. R. K.: Težko je reči. Včasih je bilo bolje s kakšnega drugega vidika. Bilo je več prostega časa, manj obveznosti, manj birokracije. Na šoli smo imeli tudi enoizmenski pouk. Danes pa je z vidika kakovosti dela in možnosti uveljavljanja profesionalnosti učiteljev boljše, ker učitelji lahko gradijo svojo poklicno kariero, se veliko izobražujejo in prenašajo ta znanja na dijake in jih pripravljajo za te turbolentne čase, ki jih prinaša Evropa in nove potrebe trgov. Je tudi več povezave z Mag. Branka Regvat Kampl, ravnateljica Ekonomske šole Ptuj okoljem, z zaposlovalci, s socialnimi partnerji iz okolja, kar pomeni, da vzgajamo in usposabljamo naše dijake za delo in nadaljnji študij. Pripravljamo jih tudi na znanstveno raziskovalno delo, tudi računalniško jih opismenjuje-mo. Nudimo pa jim tudi razgledanost v kulturi in sociali, ocenjujem, da je to pomembno za mladega človeka, da se bo znal vključiti v družbo. Šola sodeluje tudi s šolami v tujini. Tudi sami ste obiskali nekaj šol v inozemstvu. Kako v primerjavi z drugimi šolami v tujini ocenjujete razmere na naših šolah? B. R. K.: Lani sem obiskala Finsko v okviru evropskega projekta Leonardo, ki pomeni izmenjavo dijakov in učiteljev. Srečanje je bilo delovne narave, kjer smo iskali stične točke sodelovanja. Nedavno smo imeli v okviru Comeniusa na šoli partnerje iz različnih držav (Nemčije, Avstrije, Turčije in Madžarske), kjer smo tudi našli določene priložnosti sodelovanja na področju umetnosti. Slovenija in naša šola je kompatibilna v razvojnem delu idej, srečanja pa pokažejo na številne nove ideje in možnosti sodelovanja, ki jih je potrebno samo izkoristiti. Naši učitelji so glede uvajanja novosti zelo napredni, naši dijaki pa so zelo razgledani in usposobljeni za sedanjo informativno družbo. Sodelovanje s šolami iz inozemstva pomeni podporo k razvoju šole ter k profesionalnem razvoju učiteljev in razvoju dijakov. Ekonomska šola je naj- večja šola po številu dijakov in oddelkov v Šolskem centru Ptuj. Enoizmenski pouk je seveda zgodovina. Kako rešujete prostorsko stisko na šoli sedaj, ali upate, da se boste naslednje šolsko leto vsaj delno preselili v prostore bivše vojašnice? B. R. K.: Malo se še nam toži po časih, ko smo bili v eni izmeni. Sedaj je veliko izbirnih predmetov in le-ti prvenstveno povzročajo, da so zasedene vse učilnice, tudi dodatne. Težko nam uspeva, da izpeljemo množico teh obšolskih dejavnosti z raziskovalnega, kulturnega, naravoslovnega področja, vendar z dobro organizacijo in sodelovanjem to nekako gre. Za prihodnje leto obstajajo obljube, da bi se z dvajsetimi oddelki preselili v prostore bivše vojašnice. To bo dvignilo kakovost življenja in bivanja dijakov in profesorjev v šoli. Več bo možnosti športnih in drugih dejavnosti v prostem času, predvsem pa organizirane priprave dijakov na pouk, za doseganje boljših rezultatov na koncu šolskega leta. Nastali pa bodo tudi določeni problemi, saj se bo v vojašnico selila zgolj polovica šole, problemi bodo z urnikom in tudi drugi organizacijski problemi. Specializirane učilnice in športna vzgoja bodo morale ostati v centru, saj se bodo v kasarni opremile zgolj učilnice. Še nekoliko statistike. Katere programe danes na šoli izvajate in koliko imate oddelkov? B. R. K.: Programi so: Eko- nomska gimnazija, ki se zaključuje s klasično maturo, Ekonomski tehnik, ki zaključuje s poklicno maturo, Ekonomski tehnik nadaljevalni program 3 + 2, ravno tako zaključuje s poklicno maturo, potem je triletni program Trgovec in triletni program Administrator. Vzporedno pa teče tudi izobraževanje odraslih in funkcionalno izobraževanje. Na šoli je 1028 učencev v 38 oddelkih. Kaj menite o tem, da analitiki razvoja opozarjajo, da imamo v Sloveniji ekonomistov preveč? B. R. K.: O tem se res govori. Res pa je tudi, da se ekonomist lahko zaposluje na vseh področjih, v gospodarstvu in negospodarstvu, v neprofitnih dejavnostih, v dejavnostih kulture. Po podatkih, ki jih imam, se nekaj naših dijakov res pojavi na zavodu za zaposlovanje, vendar ne dolgo, saj zaposlitev dobijo, te zaposlitve pa žal niso trajne. Glede nadaljnjega izobraževanja pa moram povedati, da se naši dijaki vpisujejo na ekonomijo, pravo, na pedagoško fakulteto, na družbene vede, turizem in visoke poslovne šole. Že večkrat ste prijavili program za višjo šolo v vašem centru. Kako daleč je s temi načrti? B. R. K.: Že tretjič prijavljamo višjo šolo ekonomske usmeritve, specializirano za komercialno področje, in upamo, da bomo v naslednjem šolskem letu lahko odprli vrata eni takšni šoli. Franc Lačen Na knjižni polici Dan Brown: Digitalna trdnjava Ljubljana. Mladinska knjiga, 2005 ' Dan Brown •iwuKtKrcM viseur I šm K" "v ^ DIÉÍTALMÍ > lúhROgatKiálSgeAiítt-MH« Bralstvo pri nas in po svetu še vedno posega po Da Vincijevi šifri (in njenih izpeljankah), kajti dotika se izjemnih skrivnosti o svetem gralu, skrinji zaveze, Merovin-ških kraljih, potomcih samega Odrešenika (potomstvo naj bi bilo danes povezano z evropskimi kraljevskimi družinami) in podobno - med namišlje-nostjo in resničnostjo. Poigravanje z resničnimi dogodki, prizorišči in osebami, na katerih ogrodje je vpeta zgodba kot roman. Vrtinec teh skrivnosti zapeljuje bolj kot drugi Brownovi romani, po katerih bodo prav tako hlastale vaše roke in se napajali vaši fantazijski klobčiči možganske poloble, ali pa sijih boste kaj kma-luprivoščili še na nosilcih slike in zvoka. Brez kolebanj lahko potrdimo, da sta Da Vincijeva šifra in Angeli in demoni že zadobili sloves popkulturnega fenomena. Mnogi se sprašujejo, le kaj je takega v teh uspešnicah? Če smo hodili v Da Vincijevi šifri po poti svetopisemskih dogodkov, skrivnostnega reda templarjev in odkrivali najvznemirljivejše skrivnosti dvatisočletnega krščanstva, so Angeli in demoni zastavili vprašanje časa, biti, kozmosa, antimaterije in kataklizme. Bilje že skrajni čas, da se Brown loti virtualne resničnosti in nas popelje po digitalni cesti v digitalno trdnjavo, v ameriško varnostno agencijo za nacionalno varnost NSA (National Security Agency). (Roman Digital Fortress je izšel že leta 1998.) NSA zares obstaja in velja za eno najvplivnejših vladnih ustanov na svetu. Že več kot pol stoletja zbira svetovne elektronske obveščevalne podatke in varuje ameriško zaupno gradivo. Tehno triler se prične z umorom računalniškega genija Enseia Tankade v Sevilli. Super računalnik ne zna odkriti šifre, kar postane naloga matematičarke in kriptografinje Susan Fletcher. Ko je šlo za neopazno iskanje po medmrežju, je bila Susan pravi naslov za to nalogo. Da bi dobil šifro, pošlje NSA na pot v Sevil-lio (od koder je kitarist Paco de Lucia, kjer je pokopan Krištof Kolumb) univerzitetnega jezikoslovca Davida Beckerja, moškega, ki ga Susan ljubi. David je imelza-starele poglede na kavalirstvo, sicer pa je bil sočuten, pameten in duhovit, črnolas, 35 let, 180 cm. Susan pa so krasile nežne evropejske poteze in tople rjave oči. Romantična ljubezenska zveza je povezovalna nit zgodbe, ki v svoji predvidljivi romantiki včasih zaide že na pota solzavosti. TRANSLTR je edini in najdražji kos računalniške opreme na svetu. Ko so uporabniki računalnikov izvedeli, da ima ameriška vlada prost dostop do njihove elektronske pošte, so zagnali vik in krik. Agencija se je lotila izdelave prvega dešifrir-nega stroja na svetu. TRANSLTR je bil zgodba o uspehu. Polkovnik Strathmore je bdel nad njim, suh, žilav, samozavesten. Bil je Susanin zaveznik v svetu oblasti željnih moških. Tankado, pohabljeni genij, je enkrip-tiral Digitalno trdnjavo in samo on je imel ključ, ki jo odklene. Bojeval se je za svoje prepričanje - pravico posameznika do zasebnosti. NSA je edina ameriška obveščevalna organizacija, ki uživa popolno imuniteto pred odgovornostjo zveznim oblastem. Izmenja-je spremljamo Davidovo pustolovsko naprezanje v Španiji, da bi dobil skrivno šifro (prstan) in Susanino reševanje nerešljivega algoritma, mutacijskih nizov programskih zaporedij, ki kvarijo podatke na skrajno zapletene načine. Iskanje naključnega gesla na katerem od diskov v vozlišču je bilo podobno iskanju nogavice v spalnici veliki kot Teksas. In kdo je North Dakota? Kdo je ubil sistemskega varnostnika Phila? Ali so nadzorniki v NSA pripravljeni prevzeti odgovornost nad vsemi svetovnimi podatki? To so samo nekatera vprašanja, ki jih avtor zastavlja bralcem. Bolj ko se približujemo razkritju zapletov, tembolj narašča napetost, ali jim bo v časovni stiski uspelo? Emocionalno najučinkovitejši literarni vložek ni zaključek romantične ljubezni, temveč epilog na Japonskem. Ko zaposlimo še svoje deskriptorske sile, skrivnosti padajo kot domine, koda je numerična, koda je praštevilo, rešitve pa so kljub grozoviti zapletenosti poenostavljene in razumljive. Kakopak! Prav zato boste tudi Digitalno trdnjavo uvrstili na vaš seznamprostočasnega branja. Vladimir Kajzovar Foto: Fl Rokomet David Koražija praktično neustavljiv v Škofji Loki Stran 8 Strelstvo Prvenec Simona Simo-niča v 1. ligi Stran 8 Judo Drava ostaja še naprej v boju za končnico Stran 9 Odbojka Benedičanke prvič zmagale, Ptujčanke izgubile Stran 9 Nogomet Ekipi Stojncev in Zavrča točkovno poravnani Stran 10 Mali nogomet Odločilen je bil prejeti zadetek pri 1:1 Stran 10 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik tednik Športni zavod Ptuj 2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30 www.športnizavod-ptui.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL - Liga Simobil Vodafone m^ V -V ■ m^m Domzaicani uspesnejsi, v sredo prihajajo Celjani DomZaie - Drava 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Ljubijankič (53) DRAVA: Dabanovič, Lun-der, Zajc, Miljatovič, Šterbal, Gorinšek, Bosilj (od 67. Kro-naveter), Čeh, Trenevski (od 46. Kelenc), Bozgo, Štromajer (od 65. Tisnikar). Trener: Milko Djurovski Ptujski nogometaši se s svojega drugega zaporednega gostovanja vračajo poraženi. Domžale, sicer vodeče moštvo v 1. SNL, ki so nastopili brez prvega strelca 1. SNL Ermina Rakoviča, so veljale za favorita v tem srečanju, medtem ko Ptujčani praktično niso imeli kaj izgubiti. Ptujčani so se ponovno postavili bolj ofenzivno, predvsem začetek je bil v njihovem znamenju. V 4. minuti je po desni strani lepo prodrl Gorinšek, ki je v domači kazenski prostor poslal dober predložek na daljšo vratnico do Štromajerja, ki pa je žogo poslal v prečnik. Tudi po tej akciji so bili aktivnejši gost- je in v 17. minuti je Štromajer lepo podal do Čeha, vendar je njegov udarec z razdalje 25 metrov zletel tik mimo stičišča prečnika in vratnika. Do konca prvega polčasa je igra potekala med obema kazenskima prostoroma, brez pravih priložnosti. V zadnjih trenutkih prvega polčasa, že v sodnikovem podaljšku, pa se je žoga nenadoma znašla pri domačem kapetanu Djurano-viču, ki je krenil sam proti Da-banoviču, le-ta pa je s hrabrim posredovanjem uspel zaščititi svojo mrežo nedotaknjeno. Pričakovalo se je, da bodo domačini v drugem polčasu zaigrali na vso moč, vendar se na začetku ni zgodilo nič pretresljivega. V 53. minuti pa so nogometaši Domžal, vsaj po tistem, kar smo videli, presenetljivo povedli. Takrat je Ljubijankič dobil žogo in relativno lahko prišel v priložnost, oziroma pred gostujočega vratarja, in ga s strelom po tleh uspel tudi premagati. Štiri minute kasneje je Drava ponovno zapretila. Bozgo je lepo podal na desno stran do Kako premagati Celjane? Ptujske nogometaše čaka že v sredo nova težka preizkušnja, saj bodo na ptujskem Mestnem stadionu gostili ekipo CMC Publikum iz Celja; Celjani so v nedeljo premagali Gorico. Optimizma v domači ekipi vsekakor ne bo zmanjkalo, čeprav se zaradi rezultatske krize stopnjuje pritisk na nogometaše. Le-ti si želijo zmago, s katero bi lažje zadihali in zaigrali v nadaljevanju. Kakšnih sprememb v ekipi ni pričakovati, pri Celjanih pa bo zaradi izključitve manjkal napadalec Duško Stajič. Gledalci in navijači so nezadovoljni zaradi majhnega števila točk, vendar bi sedaj pomoč s tribun prišla še kako prav, da bi nekoliko ponesla ptujske modre. DRAVA: Dabanovič, Lunder, Zajc, Miljatovič, Šterbal, Gorinšek, Bosilj, Čeh, Trenevski, Bozgo, Štromajer. REZERVNA KLOP: Štelcer, Kronaveter, Tisnikar, Drevenšek, Kelenc, Pre-jac, Petek. Trener: Milko Đurovski. 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA REZULTATI 13. KROGA: Domžale - Drava 1:0 (0:0), Primorje - Nafta 2:0 (0:0), Anet Koper - Rudar Velenje 2:1 (1:1), Maribor Pivovarna Laško - Bela krajina 1:1 (1:0), CMC Publikum - HIT Gorica 2:1 (0:0) 1. DOMŽALE 13 8 5 0 33:6 29 2. HIT GORICA 13 7 3 3 22:12 24 3. NAFTA 13 8 0 5 19:11 24 4. PRIMORJE 13 7 1 5 22:15 22 5. MARIBOR PIVO. LAŠKO 13 6 4 3 17:12 22 6. CMC PUBLIKUM 13 5 2 6 15:21 17 7. ANET KOPER 13 4 3 6 17:20 15 8. BELA KRAJINA 13 3 4 6 13:24 13 9. DRAVA PTUJ 13 3 3 7 10:20 12 m ni inft n\/ri TM ir i o i 1-11 T.o ň A Gorinška, ki je močno streljal, vendar pa zadel samo zunanji del mreže domačega vratarja. Tudi menjave, ki jih je opravil trener Milko Đurovski, se tokrat niso obrestovale. Pobudo so Ptujčani sicer imeli, vendar pa pravih priložnosti ni bilo, razen strela Bozga v 73. minuti. Domačim nogometašem se je nova priložnost ponudila v 75. minuti, ko se je pred Daba-novičem sam znašel mladi reprezentant Slovenije Stevano-vič, vendar je njegov strel zle-tel tik mimo levega vratnika. Dravaši so začutili, da bi lahko Foto: Črtomir Goznik Aljaž Zajc (Drava Ptuj, desno) v dvoboju z mladinskim reprezentantom Zlatanom Ljubijankičem (Domžale), ki je tudi dosegel edini zadetek na tekmi. iztržili točko, zato smo lahko videli še nekaj poskusov, tudi prihod Mladena Dabanoviča v domžalski kazenski prostor in v sodnikovem podaljšku še poskus Zajca z glavo. Škoda, da je Drava izgubila, saj bi si po prikazani igri zaslužila vsaj točko. Danilo Klajnšek Nogomet • 2. SNL Tokrat boijSa igra REZULTATI 11. KROGA: Zagorje - Aluminij 1:1 (1:1), Koroška Dravograd - Factor 1:2 (1:2), Svoboda - Supernova Triglav 0:1 (0:0), Livar - Dra-vinja 1:1 (0:1), Tinex Šenčur - Krško 0:2 (0:2) 1. DRAVINJA 2. TRIGLAV 3. KRŠKO 4. ZAGORJE 5. FACTOR 6. LIVAR 7. ALUMINIJ 8. TINEX ŠENČUR 11 9. DRAVOGRAD 11 m curiRnnj 11 11 11 11 11 11 11 11 7 2 5 5 4 5 4 4 4 3 3 4 3 4 2 5 2 4 ■3 n 20:11 15:5 15:13 12:9 11:14 14:14 10:11 11:20 12:22 in-ii Zagorje - Aluminij 1:1 (1:1) STRELCA: 0:1 Veselič (4), 1:1 Repovž (35) ALUMINIJ: Toplak, Čeh, Fri-dauer (od 63. Marinič), Vrenko, Golob, Mlinarič, Gaj šek, Don-čec, Šimenko (od 84. Toplak), Stokanič (od 70. Repina), Vese-lič. Trener: E. Osmanovič. Nogometaši Aluminija so se po neugodnem porazu v prejšnjem krogu doma pobrali in zaigrali dobro na vedno vročem gostovanju v Zagorju pri lanskoletnem prvoligašu. S hitrim zadetkom Uroša Vese-liča so nekako umirili domače občinstvo ter bili na začetku boljši nasprotnik. Poizkušali so z igro kratkih podaj, domačini pa ravno nasprotno, z dolgimi žogami in bolj na silo. Tudi pritisk s tribun ni izostal. Zasorjanom je uspelo izenači- Foto: Črtomir Goznik Andrej Mlinarič (Aluminija, rdeči dres) je dobro opravil svoje delo v Zagorju, od koder se Kidričani vračajo s točko. ti v 35. minuti, ko je v polno zadel Repovž. Kmalu zatem je imel Veselič še eno lepo priložnost, žal pa žoga ni zletela na pravo mesto. Tudi v drugem polčasu Ki-dričani niso popustili in so bili boljši nasprotnik. Kljub neugodnemu vetru so si ori- igrali dve priložnosti, in sicer preko Uroša Veseliča in Jana Šimenka, žal pa ju je tokrat zapustila tudi sreča. Sicer pa so z igro pri Aluminiju zadovoljni, kakor tudi z osvojeno točko, čeprav so bili bližje zmagi kot favorizirani Zagorjani. Danilo Klajnšek Slovenija potrebuje nov zagon. Potrebuje ga tudi socialna demokracija. Da bi uspela, spodbujata eden drugega. Moderna socialna demokracija za moderno Slovenijo. Novi izzivi, sveže zamisli. Pridruži se nam. Med nami ie še orostor! SOCIA EIEMA ■S / / / / C r Rokomet • 1. A SRL (m, ž) Koražija je bil praktično neustavljiv 1. A SRL - MOŠKI Termo Škofja Loka - Jeruzalem Ormož 27:32 (16:13) Jeruzalem: G. Čudič (17 obramb), Dogša, Cvetko; M. Horvat, Koražija 17 (3), Bezjak 3, Klemenčič, Ivanuša 5, B. Čudič 7 (1), Kosaber, D. Horvat, Potočnjak, Hrnjadovič, Grizolt. Trener: S. Prapotnik Ormožani so v generalki pred nastopom v evropskih rokometnih pokalih v Škof-ji Loki dosegli pomembno prvenstveno zmago proti Termu. Odločitev o zmagovalcu je padla v 2. polčasu, ki so ga varovanci trenerja Saša Prapotnika dobili z 8 goli prednosti, 19:11. Pri vodstvu Gorenjcev z 19:15 so se prebudili ^"vinarji", ki jim je s serijo 5:0 v 39. minuti prvič na tekmi uspelo povesti, 20:19. Pri rezultatu 23:22 v korist Ormožanov je uspela gostom spet lepa serija 4:0 in s tem prevzem visokega vodstva s 27:22. Te prednosti udeleženci pokala EHF do konca tekme niso več izpustili iz svojih rok. Blestel je prvi strelec 1. A-lige David Koražija z neverjetnimi 17 zadetki!! Koražija je tako v sedmih krogih dosegel že 77 golov, kar je v povprečju kar 11 zadetkov Foto: Črtomir Goznik Za Davida Koražijo (Jeruzalem Ormož) v Škofji Loki praktično ni bilo obrambe, dosegel je 17 zadetkov! na tekmo! Zanimivost tekme v Škofji Loki je bila še ta, da so se med strelce vpisali le štirje rokometaši Jeruzalema: Koražija, Bojan Čudič, Bezjak in Ivanuša. Naslednjo tekmo bodo Ormožani odigrali šele 5. novembra, ko bo v Ormožu v prvi tekmi 3. kroga pokala EHF gostoval portugalski prvak Madeira. Tekma proti Tri-mu je prestavljena, termin pa zaenkrat še ni znan. UK Krjm Mercator - ŽRK Mercator Tenzor Ptuj 47:32 (25:13) MERCATOR TENZOR PTUJ: Majcen, Šijanec 1, Pra-potnik, Ciora 11, Ramšak 3, Strmšek 3, Kalan, Gregorec, Potočnjak 1, Brumen, Ke-lenc, Hameršak 1, Derčar 12. Trener: Neno Potočnjak. Vsekakor je velika čast ig- Rokomet • 1. B SRL rati z ekipo večkratnih državnih, pokalnih ter evropskih prvakinj, in to ne glede na to, kje se srečanje igra. Tako so Ptujčanke v soboto gostovale na Galjevici v Ljubljani pri ekipi Krima Mercatorja. V tem srečanju trener Ptuj-čank Neno Potočnjak ni mogel računati na Murkovo in vratarko Raišičevo, ki pa jo je uspešno zamenjala mlada Katja Kelenc, ki je zbrala dvanajst obramb. Na začetku so Krimovke povedle s 5:1, nato Podcenjevanje bi se skoraj maščevalo 1. B SRL - MOŠKI REZULTATI 4. KROGA: Velika Nedelja - Pekarna Grosuplje 34:3o, Mitol Sežana -Gorišnica 26:23, Atom Krško - Sviš 26:24, Dobova - Dol TKI Hrastnik 37:33, Sevnica - MIP Gorica Leasing 28:21, Cerklje -Istrabenz plini Izola 28:36. 1. VELIKA NEDELJA 4 4 0 0 8 2. DOBOVA 4 3 10 7 3. DOL TKI HRASTNIK 4 3 0 1 6 4. SEVNICA 4 2 115 5. ATOM KRŠKO 4 2 115 6. ISTRABENZ P. IZOLA 4 2 1 1 5 7. MIP GORICA LEAS. 4 1 2 1 4 8. SVIŠ 4 2 0 2 4 9. GORIŠNICA 4 10 3 2 10. MITOL SEŽANA 4 10 3 2 11. PEK. GROSUPLJE 4 0 0 4 0 12. CERKLJE 4 0 0 4 0 Velika Nedelja -Pekarna Grosuplje 34:30 (15:16) Velika Nedelja: Kovačec (11 obramb), Klemenčič (5 obramb), Munda (3 obrambe); Mesarec 2, Cvetko, Ku-kec 12 (4), Planinc 4, Kokol, Ivančič 7, Vrečar 2, Korpar 1, Hanželič 5, Venta 1, T. Špin-dler. Trener: Ivan Hrupič Rokometaši Velike Nedelje so po uvodnih treh zmagah nekoliko podcenjevalno pričakali tekmo proti "pekar-jem" iz Grosupljega, kar se jim je skoraj hudo maščevalo. Nedeljčani so šele v končnici tekme strli odpor žilavih in borbenih gostov. Grosuplje, ki so v dosedanjem delu doživele tri poraze, so domačinu vsilile svoj način igre, na njihovem golu je zelo dobro branil Jeraj, gostom je stekel protinapad in na odmor so odšli z golom prednosti. V drugem polčasu je "pe-karjem" uspelo uiti na 3 zadetke prednosti, 23:20, in zadišalo je po presenečenju. Nalet gostov je z obrambo se-demmetrovke in protinapada zaustavil vratar Kovačec, ki je v igro vstopil v 2. polčasu. Takrat je stekla tudi igra v napadu Velikonedeljčanov, zadeval je Kukec in domačini so povedli 31:27. Sledila sta dva zadetka gostov in izključitev Kukca ter Korparja pri Veliki Nedelji, zmago pa je domačinom vseeno zagotovil Hanželič z dvema zaporednima goloma. UK Mitol Sežana -Gorišnica 26:23 (13:11) GORIŠNICA: T. Valenko, M. Kelenc1, D. Kelenc 1, Golob, Kotar, Žuran 6, Zorli 1, Lozin-šek, Buzeti 2, Šterbal, Sok 4, Vincek 2, Halilovič, Stopar 6. Rokometaši Gorišnice so doživeli še eden poraz, tokrat na gostovanju z Mitolom. Srečanje je bilo dokaj izenačeno, še posebej v prvem polčasu, ko so domačini poizkušali vse, da naredijo večjo razliko, vendar jim ni uspelo več kot dva gola prednosti. To pa je rezultat, ki ga lahko ekipa, ki zaostaja, tudi nadoknadi. V drugem polčasu se je po vztrajni igri to tudi zgodilo, in sicer prvič v 40. minuti, ko je bilo 18:18, nato pa je bilo še 21:21. Sledila je priložnost za vodstvo, ki je Gorišničani niso izkoristili in so bili za to kmalu kaznovani. Omeniti velja še rdeč karton in izključitev Stoparja v 45. minuti, kar se je vsekakor gostom poznalo v samem zaključku srečanja, saj je do takrat ta igralec dosegel šest zadetkov Danilo Klajnšek 2. SRL MOŠKI - VZHOD PARI 5. KROGA: Drava Ptuj - Črnomelj 26:34, Klima Petek Maribor - Šmatno 99 43:36, Radeče - Arcont Radgona 41:27. 1. RADEČE 4 4 0 0 8 2. ČRNOMELJ 4 4 0 0 8 3. KLIMA PETEK MB 5 3 0 2 6 4. ŠMARTNO 99 4 2 0 2 4 5. ALEŠ PRAZNIK 4 10 3 2 6. ARCONT RADGONA 5 1 0 4 2 7. DRAVA PTUJ 4 0 0 4 0 Drava - Črnomelj 26:34 (13:19) Drava: Bezjak, Belšak 5, G. Bračič 3, M. Bračič 9 (1), Pre-dikaka, Skaza, Štager 2, Vajda 6 (1), Kovačič 1, Žmavc, Ferk. Po izenačeni igri v prvih minutah so si gostje do 15. minute pridobili prednost, ki so jo do odmora zvečali. Mlada perspektivna ekipa Drave je v napadih vse preveč izgubljala žoge, kar so gostje kaznovali s hitrimi protinapadi ob razredčeni obrambi. Tudi v drugem delu ni bilo boljše, hitri gostje so svojo vodstvo še povečevali, ob dogodkih, ki so sledili, je bil poraz neizogiben. V 48. minuti je domači vratar Bezjak dokaj nespretno zaustavil napadalca gostov Smrekarja in bil izključen do konca, drugega vratarja ekipa ni imela in vstopil je Matej Bračič, ki kljub prizadevanju ni mogel ubraniti vseh strelov na domača vrata. anc 1. B SRL ŽENSKE Škocjan - Ptuj 28:22 (15:13) PTUJ: Žvegla, Šincek 5, Le-ben 4, Cizerl, Senjor 1, Sok 2, Štambergar, Manuela Ozmec 5, Belec, Manja Ozmec 1, No-tesberg, Novak. Trener: Milan Baklan. Mlade ptujske rokometaši-ce so bile ponovno neuspešne. Tokrat so gostovale pri ekipi Škocjana. Domačinke so do pričakovane zmage prišle šele z boljšo igro v zadnjih petnajstih minutah. Pred tem so jih gostje presenetile in znižale njihovo vodstvo na 18 :17. To pa je bilo žal tudi vse s strani mladih in borbenih gostij. Danilo Klajnšek 1. A SRL - MOŠKI Rezultati 7. kroga: Termo - Jeruzalem Ormož 27:32 (16:13), Gold Club - Prevent v23:26 (11:11), Cimos Koper - Krka Novo mesto 28:24 (13:14), Slovan - Rudar 28:32 (14:19), Ribnica Riko - Gorenje 32:28 (21:20), Trimo Trebnje - Celje Pivovarna Laško 27:33 (12:15) 1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 7 7 0 0 14 2. GORENJE 7 5 0 2 10 3. TRIMO TREBNJE 7 4 1 2 9 4. GOLD CLUB 7 4 0 3 8 5. CIMOOS KOPER 7 4 0 3 8 6. PREVENT 7 4 0 3 8 7. JERUZALEM ORMOŽ 7 4 0 3 8 8. RUDAR 7 3 1 3 7 9. KRKA 7 1 2 4 4 10. SLOVAN 7 1 2 4 4 11. TERMO 7 1 1 5 3 12. RIBNICA RIKO 7 0 1 6 1 1. A SRL - ŽENSKE Rezultati 7. kroga: Krim Mercator - Mercator Tenzor Ptuj 47:32 (25:13), Loka kava KSI - Anubis Kočevje 25:23 (12:9), Celjske mesnine - Celeia Žalec 27:29 (10:18), Izola - Inna Dolgun SVIŠ 27:30 (15:15), Burja Škofije i - Euro- produkt Brežice 27:30 (14:15), Maks - Olimpija PLK 19:26 (6:14). 1. KRIM MERCATOR 7 7 0 0 14 2. CELEIA ŽALEC 6 5 0 1 10 3. MERCATOR TENZOR PTUJ 7 4 1 2 9 4. INNA DOLGUN SVIŠ 5 4 0 1 8 5. KOČEVJE ANUBIS 7 4 0 3 8 6. OLIMPIJA PLK 7 4 0 3 8 7. CELJSKE MESNINE 6 3 0 3 6 8. EUROPRODUKT BREŽICE 7 2 1 4 5 9. MAKS 6 2 0 4 4 10. LOKA KAVA KSI 6 1 1 4 3 11. IZOLA 7 1 1 5 3 12. BURJA 7 0 0 7 0 pa so se jim gostje približale na 6:5, vendar so potem Ljubljančanke s hitrim tempom dosegle veliko lahkih zadetkov in tako ob polčasu vodile s prednostjo dvanajstih zadetkov. V drugem polčasu so se gostje držale dobro, tako da razlika v korist domačih prekaljenih rokometašic ni več pretirano narasla. Ljubljan- čanke so v drugem polčasu razliko povečale samo za tri zadetke. Pri Ptujčankah je tokrat poleg Derčarjeve tudi Ciora presegla znamko desetih danih zadetkov. Vsekakor pa je bilo to srečanje dobra napoved za pokalno srečanje teh dveh ekip v sredo na Ptuju. Danilo Klajnšek V sredo na Ptuju MT Ptuj - Krim Mercator V sredo bodo ljubitelji športa in še posebej rokometa na Ptuju prišli na svoj račun, saj v goste domačim rokometaši-cam prihaja ena najboljših evropskih ekip Krim Mercator. Ekipi se bosta pomerili v četrtfinalni tekmi pokala Slovenije. Naštejmo samo nekaj imen iz ljubljanske ekipe (vodi jo Tone Tiselj), ki so zagotovilo za vrhunsko predstavo: Katja Nyberg (Norvežanka, ki je ekipo Krima okrepila pred letošnjo sezono), Nataliya Derepasko, Anja Frešer, Deja Do-ler, Tanja Oder, Ganna Siukalo, Luminita Dinu ... Zanimivo bo spremljati ali bodo Ptujčanke tudi tokrat uspele doseči tolikšno število zadetkov, tako kot na sobotni prvenstveni tekmi (32). Krimovke namreč v zadnjih dveh sezonah na nobeni prvenstveni tekmi niso dobile toliko zadetkov. Tekma v dvorani Center se bo pričela ob 19. uri. Strelstvo • 1. liga s pištolo Prvenec Simona Simoniča med posamezniki v 1. ligi 1. liga - pištola V soboto je na centralnem strelišču v Ljubljani potekal 1. krog 1. in 2. državne lige v streljanju z zračno pištolo. Končno smo dočakali tisti dan, ki smo ga že vsi nestrpno pričakovali - zmago je slavil odlični mladinec Simon Simonič, SD Juršinci, ki je trenutno v izjemni strelski formi. Precej smole je imel Boštjan Simonič, ki sta mu spodletela zadnja dva strela in je tako pristal na nehvaležnem 4. mestu. V ekipnem delu so se klubi iz Spodnjega Podravja odrezali zelo dobro, saj so se vsi trije uvrstili med najboljših 6. Posamezni rezultati tekmovalcev: 1. Simon Simonič ml. (SD Juršinci I), 575 krogov 4. Boštjan Simonič (SD Kidričevo - Tenzor), 569 krogov 10. Cvetko Ljubič (SD Kidričevo - Tenzor), 561 krogov 12. Matija Potočnik (SK Ptuj RGS), 560 krogov 18. Simon Simonič (SD Kidričevo - Tenzor), 556 krogov 21. Rok Pučko (SD Juršinci I), 554 krogov 22. Majda Raušl (SK Ptuj RGS), 552 krogov 24. Robert Šimenko (SK Ptuj RGS), 549 krogov 32. Mirko Moleh (SD Juršinci I), 535 krogov Več v petkovi številki Simeon Gonc Odbojka • 1. in 2. DOL (ž) Benedikt prvič zmagal, Ptuj izgubil 1. DOL ŽENSKE Rezultati 5. kroga: Sieving Vital - Luka Keper 3:2, Benedikt - Šentvid 3:0, CPK Hitachi - Nova KBM Branik 0:3 (-19, -17, -19), proste: Jesenice Bled 1. NOVA KBM BRANIK 2. LUKA KOPER 3. SLOVING VITAL 4. ŠENTVID 5. CPK HITACHI 6. BENEDIKT 7. JESENICE BLED 6 6 0 18 4 2 2 7 5 3 2 7 5 2 3 6 4 2 2 5 4 1 3 5 4 0 4 0 Benedikt - Šentvid 3:0 (12, 19, 23) Benedikt: T. Borko, J. Borko, Kadiš, Vrbančič, Kutsay, Jureš, Klasinc, Bernjak, Feko-nja, Geratič, Rajšp. Pred tekmo s Šentvidom je vodstvo Benedikta prejelo dve vesti s sedeža Odbojkarske zveze Slovenije. Vest, da je drugostopenjska komisija tekmo prvega kroga proti Slo-vingu v Ljubljani registrirala s prvotnim rezultatom 3:2, ni prinesla pretiranega veselja, druga novica, da je pravico nastopa dobila Ukrajinka Ana Kutsay, pa je razveselila predvsem trenerja Benedikta Dušana Jesenka, ki je dobil kvalitetno okrepitev. »Zaradi neizpolnjenih obvez do krovne organizacije je tekmovalni organ tekmo proti Slovingu v Ljubljani najprej registriral 3:0 za našo ekipo, nato pa je vodstvo ljubljanske ekipe vložilo pritožbo ter s potrebnimi dokazili prepričalo komisijo, da je tekmo sedaj dokončno registrirala 3:2 za Sloving,« je nastali zaplet obrazložil Jesenko. Tako so tekmo proti Šentvidu gostiteljice pričele z osvojenima vsega dvema točkama iz treh tekem, zato je bila prioriteta zabeležiti prvo zmago v sezoni. To je odbojkaricam Benedikta tudi uspelo, saj so predvsem po zaslugi odlične Ane Kutsay povsem onemo- Ptujčanke so v Zrečah izgubile že dobljeno tekmo. gočile gostje, ki so se bolje upirale le v tretjem nizu. MŠ 2. DOL ŽENSKE Rezultati 3. kroga: Comet Zreče - Ptuj 3:2, Prevalje - Partizan Škofja Loka 2:3, Kočevje - Čulum s.p.Valšped 3:0, Broline Kamnik - Braslovče 3:0, Formis Bell - Savinjska Šempeter 0:3, Mislinja - Ecom Tabor 0:3 1. ŽOK KOČEVJE 3 3 0 8 2. BROLINE KAMNIK 3 3 0 8 3. COMET ZREČE 3 3 0 8 4. PREVALJE 3 2 17 5. ŽOK PTUJ 3 2 17 6. ECOM TABOR 3 2 1 7 7. ŽOK PARTIZAN ŠK.LOKA 3 2 15 8. SAVINJSKA ŠEMPETER 3 12 3 9.BRASLOVČE 3 0 3 1 10. ŽOK MISLINJA 3 0 3 0 11. FORMIS BELL 3 0 3 0 12. ČULUM S.P. VALŠPED 3 0 3 0 Comet Zreče - ŽOK Ptuj 3:2 (-22, -22, 28, 21, 7) ŽOK Ptuj: Kos, Švajger, Cvirn, Ljubec, Draškovič, Ne-deljko, Zupančič, Bilanovič, Vidovič, Andjelkovič, Robič Ptujčanke so bile prvič letos poražene, in sicer v sobotnem derbiju 2. DOL za ženske na gostovanju v Zrečah. S tem so izgubile vodilno mesto na lestvici. Ekipa Sergeje Lorber je tokrat pokazala premalo znanja in želje po zmagi, da bi lahko premagala motivirane tekmice. Po sicer izenačenih prvih dveh nizih je izgledalo, da bodo Ptujčanke tudi tokrat gladko opravile z nasprotnicami, saj so po 50 minutah igre vodile že z rezultatom 2:0 v nizih. Z minimalno prednostjo, ki so jo imele skozi celoten tretji niz, so si dvakrat priigrale zaključno žogo za skupno zmago, ki je niso izkoristile. Svojo prvo priložnost pa so izkoristile Zrečanke, ki so se po odigranem najdaljšem nizu uspele približati. V nadaljevanju je bila tehtnica ponovno na strani gostij. Šest točk prednosti (11:17) bi lahko zagotavljalo mirno končnico, vendar so domačinke najprej uspele izenačiti rezultat v igri (19:19) in nato še v nizih (2:2), kar je bil slab obet pred nadaljevanjem, saj so Ptujčanke osvojile le tri od zadnjih 17 točk. V tie-breaku petega niza pa so bile domačinke precej boljše in so zasluženo osvojile dve točki, Ptujčanke pa so se namesto s tremi morale zadovoljiti le z eno točko. Robert Menoni, predsednik ŽOK Ptuj: "Moram priznati, da sem zelo razočaran. Ne nad porazom, ampak nad pristopom naših igralk, ki je bil daleč od profesionalnega. Tekmo smo že imeli dobljeno, na koncu pa smo zasluženo izgubili. Upam, da se bomo iz tega poraza kaj naučili." UG 2. DOL MOŠKI Rezultati 3. kroga: Astec Triglav - Svit 3:1, Telemach Ži-rovDica - Termo Lubnik 1:3, Kočevje - Prigo Brezovica 2:3, SIP Šempeter - TAB Mežica 3:0, Partizan Fram - Kekooprema Žužemberk 3:1, Hoče - Logatec 0:3. Košarka • 2. SKL - vzhod Blizu, a vendar daleč do prve zmage KK Ptuj - KK Nazarje 66:77 17:18, 17:27, 12:14, 20:18 KK Ptuj: Metličar, Ferme M.10, Lubaj, Cej 13, Bien 11, Šarič, Horvat 11, Kramberger, Kneževič 12, Gavrič 4, Majal 5. Trener: Zlatko Marčič Ptujski košarkarji so se v tretjem krogu 2. SKL - vzhod letos prvič približali slasti okušanja zmage, saj so v zadnjih minutah tekme resno ogrozili že takorekoč dobljeno tekmo gostov. Žal pa se jim je v odločilnih trenutkih roka preveč zatresla' in zmaga je odšla v Nazarje. Tekmo so kot ponavadi začeli odlično in povedli s prednostjo osmih točk (9:1). Z neučinkovitimi protinapadi in z zgrešenimi meti po lepo izdelanih akcijah pa je prednost kopnela, namesto naraščala. Gostje so prvič povedli v 10. minuti tekme, njihova prednost je do konca polčasa le še naraščala. Domača obramba je imela največ težav z razigranim Vodončnikom, ki je v drugi četrtini dosegel kar 18 točk, od tega štiri trojke. Tudi v nadaljevanju so bili Ptujčani v napadu precej neučinkoviti, zahvaljujoč dobri obrambi zaostanek ni naraščal, ob koncu tretje četrtine je znašal 13 točk. V zadnjem delu tekme so zaigrali agresivno in bor- Foto: Črtomir Goznik Gregor Bien (KK Ptuj, beli dres) beno, v slogu uvodnih minut. Najprej so se približali na pet točk zaostanka, se spet oddaljili, ob koncu pa ponovno zapretili. Po uspešno izvedenem protinapadu Ceja so minuto in pol pred koncem tekme zaostajali le še pet točk. V dramatični končnici so uspeli prestreči napad gostov, neoviran ob metu izza črte ni zadel Bien, roka pa se je zatresla še Ceju in Majalu, ki sta ujela odbiti žogi. Ptujčani so do zadnjega piska sirene prejeli še nekaj košev, sami niso več zadeli in gostje so zmagali z visoko razliko enajstih točk. Zlatko Marčič: "Smola s poškodbami, posledično krajša klop in mladi neizkušeni organizatorji naše igre ne morejo slediti izkušenim igralcem in napravijo preveč napak, ko se tekma lomi. Čaka nas še veliko dela, da bomo lahko izkušenim ekipam v določenih fazah igre enakovreden nasprotnik. " UG Judo • 1. in 2. SJL Drava ostaja v boju za končnico 1. SJL Judoisti v prvi slovenski ligi so po dveh tednih premora v soboto, 22. oktobra, spet stopili na blazine. Na turnirju tretjega kroga državnega prvenstva smo dobili prve tri klube, ki so se že uvrstili v končnico, to so Impol iz Slovenske Bistrice, Ivo Reya iz Celja in Bežigrad Ljubljana. Za četrto mesto se bodo med seboj v soboto potegovali Drava, Olimpija in Branik Broker. O prvouvrščeni ekipi, ki bo gostila zaključni turnir, pa bosta v zadnjem kolu odločali med seboj ekipi Impola in Iva Reye. Največ zanimanja je bilo v soboto seveda namenjenega turnirju na Ptuju, kjer so se srečali lanskoletni podpr-vak Ivo Reya iz Celja, ptujska Drava, in judoisti Triglava iz Kranja. V prvem dvoboju se je ptujska Drava oddolžila Celjanom za lanskoletni poraz in premagala Ivo Reyo z rezultatom 4:3 (30:30). Domačini so bili letos favoriti, saj so s postavitvijo ekipe pričakovali dosežen rezultat. Za Dravo sta uvodna dvoboja dobila Matja-šič in Mršnik, nato je do 73 kg Uroš Tajhman po izenačenem boju vse do zadnjih sekund na koncu v parterju klonil proti reprezentantu Holerju. Zmago sta v naslednjih dvobojih prinesla še Klemen Ferjan do 81 kg in Igor Spasojevič do 90 kg, ko sta za yuko premagala brata Imamovič in s tem povedla na 4:1 ter predčasno zagotovila zmago. Za Celje sta zadnji dve borbi dobila še reprezentanta Petelinšek do 100 kg z zmago nad Ervinom Vinkom in Ceraj nad 100 kg z zmago nad Jožetom Šimen-kom. Z enakim rezultatom so nato slavili še Celjani proti Kranjčanom. V zadnjem boju je domača Drava gladko premagala še PJK Triglav Kranj s 5:2 (50:20). Za Dravo so zmagali z 10:0 Samo Masleša do 66 kg, Uroš Tajhman do 73 kg, Klemen Ferjan do 81 kg, Igor Spasojevič do 90 kg in v zadnjem boju nad 100 kg Miran Plošinjak, ko je z učinkovitim metom nad Lubejem zaključil uspešne nastope Drave v tem kolu. S tema dvema zmagama se je ekipa Drave povzpela na lestvici in se tako približuje uvrstitvi na zaključni turnir. V Ljubljani je ekipa Olimpi-je presenetljivo gladko ugnala celjski Sankaku z rezultatom 7:0, in sicer so favorizirani Foto: Sebi Kolednk Uroš Tajhman (JK Drava Ptuj) je po izenačem boju izgubil z repre-zentantom Holerjem. Ljubljančani z ipponi ugnali Celjane prav v vsaki borbi. V Slovenski Bistrici je Im-pol v štirinajstih dvobojih pustil nasprotnikom samo tri zmage. Najprej so Bistričani ugnali Branik Broker iz Maribora z rezultatom 6:1 (60:10). Mariborčani so nato še z istim rezultatom izgubili proti Bežigradu in tako poslabšali možnosti za uvrstitev v končnico. Prvouvrščeni Impol je nato ugnal še Bežigrad s 5:2 (47:20). Počasi se oblikuje vrh lestvice, turnirji pa postajajo vse bolj zanimivi, saj se kar tri moštva potegujejo za četrto mesto, ki še vodi v končnico prvenstva. 1. IMPOL SLOV. BIST. 5 5 0 0 10 2. IVO REYA CELJE 5 4 0 1 8 3. BEŽIGRAD 6 4 0 2 8 4. DRAVA PTUJ 5 3 0 2 6 5. BRANIK MARIBOR 5 3 0 2 6 6. OLIMPIJA 5 2 0 3 6 7. SANKAKU CELJE 5 10 4 2 8. TRIGLAV KRANJ 6 0 0 6 0 2. SJL Rezultati: (Maribor) ADK Maribor - Železničar 2:5, Že- lezničar - Duplek 4:3, ADK Maribor - Duplek 2:5; (Go-rišnica): Gorišnica - Lendava 5:2, Šiška - Lendava 6:1, Gorišnica - Šiška 4:3; (Ljutomer): Ljutomer - KBV Lendava 3:4, KBV Lendava - Impol 3:4, Ljutomer - Impol 2:5, Vrstni red: 1. Šiška - 10, 2. Impol 2 - 10, 3. Železničar - 10, 4. Gorišnica - 8, 5. Duplek - 6, 6. Lendava - 4, 7. Ljutomer - 4, 8. KBV Lendava - 2, 9. ADK Maribor - 0 točk Gorišnica - Šiška 4:3 Za Gorišnico so zmage dosegli: Aleš Horvat (do 81 kg), Denis Hrga (do 90 kg), Denis Brumen (do 100 kg), Damjan Fras (nad 100 kg). Gorišnica - Lendava 5:2 Za Gorišnico so zmage dosegli: Damjan Majcen (do 73 kg), Aleš Horvat (do 81 kg), Denis Hrga (do 90 kg), Denis Brumen (do 100 kg), Damjan Fras (nad 100 kg). V ekipi Gorišnice nastopata še Peter Kuharič (do 60 kg) in Leon Jauševec (do 65 kg). Sebi Kolednik Namizni tenis • 1. SNTL (m, ž) Breda Mojsilovič tokrat na klopi Igralci in igralke namizno-teniškega kluba Ptuj so v soboto igrali dvoboje na Ptuju. Fantje so gostili lanskoletne podprvake iz Lendave, dekleta pa vedno močno Ilirijo. Ptujčanke so se dobro upirale in osvojile dve točki (Vesna Terbuc in Vesna Rojko), lahko pa bi z malo več sreče še kakšno. Za Ptuj ni nastopila Breda Mojsilovič, ki je tokrat vodila domačo ekipo. Pri fantih so Lendavčani upravičili vlogo favorita in čeprav so visoko zmagali, so domači, ki so nastopili brez Bojana Paviča, na trenutke prikazali dobro igro. 1. SNTL - ŽENSKE Ptuj - Ilirija 2:6 Posamični rezultati: Zupančič - Tomazini 0:3, Terbuc - Kapušin 3:0, Rojko - Sivec 1:3, Zupančič - Sivec 0:3, Rojko - Kapušin 3:1, Terbuc - Tomazini 1:3, Zupančič/Roj-ko - Sivec/Tomazini 2:3 1. SNTL - MOŠKI Ptuj - LM-KO Lendava 0:6 Posamični rezultati: Jan-žekovič - Lassan 0:3, Piljak - Šurbek 0:3, Ovčar - Plohl 0:3, Piljak - Lasan 1:3, Janže-kovič - Plohl 0:3, Ovčar - Šur-bek 0:3 Danilo Klajnšek Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, MNZ Ptuj Zavrč in Stojnci točkovno poravnana 3. SNL - VZHOD REZULTATI 11. KROGA: Veržej - Paloma 0:5, Stojnci - Šmarje pri Jelšah 4:1, Kovinar Štore - Železničar 2:1, Čren-šovci - Mura 05 1:1, Holermu-os Ormož - Tišina 1:1, Pohorje - Zavrč 1:1, Malečnik - Beltinci 4:0 1. PALOMA 11 7 2 2 23:10 23 2. KOVINAR ŠTORE 11 6 4 1 21:5 22 3. MURA 05 11 6 3 2 21:5 21 4. ZAVRČ 11 6 2 3 20:10 20 5. STOJNCI 11 6 2 3 21:15 20 6. ČRENŠOVCI 11 6 1 4 13:12 19 7. ŽELEZNIČAR 11 5 2 4 20:20 17 8. POHORJE 11 4 4 3 12:12 16 9. ŠMARJE 11 3 4 4 8:15 13 10. MALEČNIK 11 3 2 6 12:20 11 11. VERŽEJ 11 3 2 6 12:20 11 12. TIŠINA 11 2 2 7 13:20 8 13. HOL. ORMOŽ 11 1 5 5 10:19 8 14. BELTINCI 11 1 1 9 8:36 4 Dva kroga pred koncem jesenskega dela prvenstva je na vrhu prvenstvene razpredelnice ponovno Paloma iz Sladkega Vrha, ki je izkoristila spodrsljaj Mure 05. Izredno močno pa delujejo nogometaši Kovinarja iz Štor, ki so najprijetnejše presenečenje prvenstva. Pomembni skok so naredili tudi nogometaši Stojncev, ki so brez težav opravili z gosti iz Šmarij pri Jelšah. V Rušah pa je domačim uspelo osvojiti točko proti Zavrču. Verjetno bi bilo drugače, če gostje ne bi skoraj celega drugega polčasa odigrali z igralcem manj. V derbiju ekip iz spodnjega dela prvenstvene razpredelnice pa so Ormožani še enkrat igrali neodločeno, tokrat na domačem igrišču proti Tišini. To je njihov že peti remi, kar pomeni, da so po tem najboljši v ligi, vendar remiji ne prinašajo veliko. Za pobeg iz nevarnih voda pa bo potrebno pričeti tudi zmagovati, da se ne bi izgubil stik z ekipami pred njimi. POHORJE - ZAVRČ 1:1 (0:1) STRELCA: 0:1 Kuserbanj (18), 1:1 Cehtl (64) ZAVRČ: Dukarič, Gabrovec, Zdelar (od 70. Sluga), Lenart, Kokot, Črnko, Kuserbanj (od 65. Meznarič), Murko, Golob, Letonja, Poštrak (od 74. Fran-gež). Trener: Miran Emeršič STOJNCI - ŠMARJE PRI JELŠAH 4:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Rumež (38), 2:0 Gaiser (60), 3:0 Gaiser (65), 4:0 Gaiser (89 - iz 11-m), 4:1 Firšt (90) STOJNCI: Gabrovec, Rižnar, Rumež, Janžekovič, Murat (od FOTO: Črtomir Goznik Bojan Gaiser (Stojnci) je v tem krogu dosegel klasični hattrick. 86. Pernek), D. Bezjak, Velečič, Krepek (od 86. Herga), Milošič, Žnidarič (od 75. Vilčnik), Gaiser. Trener: Miran Klajderič. HOLERMUOS ORMOŽ - TIŠINA 1:1 (1:1) STRELCA: 1:0 Zadravec (4. z 11-m), 1:1 Poredoš (29) HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder, Hertiš, Novak, Habrun, Horvat, Zidarič, Lesjak (od 86. Bezjak), Fijavž, Kolenc, Za-dravec, Kolarič. Trener: Drago Posavec. Tudi tretji prvenstveni obračun med ormoškimi gradbeniki in nogometaši Tišine se je končal brez zmagovalca. Bližje zmagi pa so bili gostje iz Prekmurja. Že v 3. minuti je Varga storil prekršek za enajstmetrovko nad Hertišem in si ob tem prestrogo prislužil še rdeč karton glavnega sodnika Partljiča iz Maribora. V nadaljevanju so bili varovanci Milana Koblencerja kljub igralcu manj na igrišču nevarnejši in Pore-doš je po kotu v 29. minuti zadel z glavo in izid izenačil. V 2. polčasu si je Novak pri domačih v 54. minuti prislužil drugi rumeni in s tem rdeči karton ter si zagotovil predčasni odhod pod prho. Po dobri uri igranja so gostje zapravili dve stoodstotni priložnosti, pri domačih pa je bil takoj po prihodu v igro zelo blizu zmagovitega zadetka Bezjak, vendar je njegov poskus ubranil vratar Tišine Gregorič. V drugi minuti sodnikovega podaljška je pri gostih Cotter zadel še vratnico. Krizi Ormožanov ni videti konca. UK STAJERSKA LIGA REZULTATI 11. KROGA: Šentilj Jarenina - MU Šentjur 0:0, Oplotnica - Bistrica 1:5, Teh-notim Pesnica - Šoštanj 1:0, Gerečja vas Unukšped - AJM Kungota 1:1, Zreče - Peca 3:0, Mons Claudius - Brunšvik 3:1, Mali Šampion - Dornava 1:1. 1. ŠOŠTANJ 11 8 1 2 29:11 25 2. MU ŠENTJUR 11 6 4 1 29:12 22 3. ŠENTILJ 11 5 4 2 16:12 19 4. OPLOTNICA 11 6 1 4 20:20 19 5. ZREČE 11 5 2 4 20:14 17 6. GEREČJA VAS 11 4 4 3 8:7 16 7. AJM KUNGOTA 11 4 3 4 17:17 15 8. PECA 11 5 0 6 12:19 15 9. MONS CLAUD. 11 3 4 4 16:16 13 10. TEH. PESNICA 11 4 1 6 16:22 13 11. BRUNŠVIK 11 3 3 5 16:21 112 12. BISTRICA 11 3 2 6 17:34 11 13. DORNAVA 11 3 1 7 11:29 10 14. MALI ŠAMPION11 2 2 7 17:19 8 Visoka zmaga Bistrice V 11. krogu Štajerske lige so največje presenečenje pripravili nogometaši Tehnotima Pesnice, ki so na svojem igrišču ugnali vodeče moštvo Šoštanja in ga zaustavili na njegovem zmagovitem pohodu. Tudi visoka zmaga Bistrice v Oplotnici, v lokalnem derbiju, spada med presenečenja, saj po katastrofalnih igrah nogometašev iz Slovenske Bistrice kaj takšnega ni bilo pričakovati. Vijoličasti iz Gerečje vasi so proti Kungoča-nom osvojili točko in so lahko mirni v zgornjem delu prvenstvene razpredelnice, medtem ko morajo Dornavčani, kljub osvojeni točki na gostovanju, dati vse od sebe, da v zadnjih dveh krogih jesenskega dela prvenstva iztržijo še kakšno točko. GEREČJA VAS UNUKŠPED - AJM KUNGOTA 1:1 (0:0) STRELCA: 1:0 R. Kaisesber-ger (49), 1:1 Kirbiš (52) GEREČJA VAS UNUKŠPED: Vogrinec, Krajnc (od 75. Jako-pec), Slaček, Habjanič, B. Kai-sesberger, Sagadin, Debevec, Kokot, Vtič, Sel (od 46. Hertiš), R. Kaisesberger. Trener: Ivan Ornik. OPLOTNICA - BISTRICA 1:5 (1:1) STRELCI: 0:1 Poljanec (3), 1:1 Kavc (30. z 11-m), 1:2 Hruš-man (58), 1:3 Hrušman (65), 1:4 Drosk (67), 1:5 Leva (90. z 11-m) BISTRICA: J. Stegne, Hrovat, Hrušman, Jelenko, Robar, Si- mončič, Leva, A. Stegne, Polja-nec, Zupančič, Drosk. Trener: Marjan Pečnik. Danilo Klajnšek 1. LIGA MNZ PTUJ REZULTATI 9. KROGA: Apače - Gorišnica 1:1, Slovenja vas Zlatoličje - Bukovci 0:0, Boč - Hajdina 0:1, Skorba - Središče 2:5, Videm - Cirkulane 1:0, Mark 69 Rogoznica - Podvinci 2:1 1. HAJDINA 9 9 0 0 28:4 27 2. VIDEM 9 5 2 2 13:9 17 3. GORIŠNICA 9 5 2 2 20:16 17 4. SKORBA 9 5 1 3 22:20 16 5. APAČE 9 4 2 3 17:15 14 6. PODVINCI 9 4 14 19:16 13 7. ROGOZNICA 9 4 1 4 13:15 13 8. BUKOVCI 9 2 2 5 14:17 8 9. BOČ 9 2 2 5 6:12 8 10. SLOV. VAS -ZL. 9 2 2 5 9:18 8 11. SREDIŠČE 9 2 1 6 17:23 7 12. CIRKULANE 9 2 0 7 9:22 6 MARK 69 ROGOZNICA - PODVINCI 2:1 (2:1) STRELCI: 1:0 Strelec (6), 2:0 Dokl (19), 2:1 Hren (38) SKORBA - SREDIŠČE 2:5 (1:1) STRELCI: 1:0 J. Šmigoc 86), 1:1 Žerjav (14), 1:2 Žerjav (54), 2:2 Horvat (70), 2:3 Miljevič (73), 2:4 Klajnčar (84), 2:5 Za-lar (89) BOČ - HAJDINA 0:1 (0:1) STRELEC: 0:1 Pacher (10) APAČE - GORIŠNICA 1:1 (0:1) STRELCA: 0:1 Kvar (45), 1:1 Kukovec (53) VIDEM - CIRKULANE 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Pečnik (6) 2. LIGA MNZ PTUJ REZULTATI 8. KROGA: Spodnja Polskava - Grajena 1:3, Tržec - Markovci 2:6, Pod-lehnik - Pragersko 1:3, Hajdo-še - Zgornja Polskava 2:1, Lovrenc - Leskovec 2:1 1. MARKOVCI 8 6 1 1 22:10 19 2. HAJDOŠE 8 4 3 1 20:16 15 3. LESKOVEC 8 4 3 1 14:10 15 4. ZG. POLSKAVA 8 4 2 2 15:11 14 5. PODLEHNIK 8 3 2 3 17:10 11 6. SP. POLSKAVA 8 3 14 14:11 10 7. LOVRENC 8 2 3 3 9:12 9 8. PRAGERSKO 8 2 2 4 11:14 8 9. GRAJENA 8 2 2 4 11:14 7 10. TRŽEC 8 1 0 7 11::25 3 HAJDOŠE - ZGORNJA POLSKAVA 2:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Kodrič (45), 2:0 Petrovič (54), 2:1 Plošinjak (90) SPODNJA POLSKAVA - GRAJENA 1:3 (0:2) STRELCA: 0:1 Breg (13), 0:2 Breg (24), 0:3 Breg (70), 1:3 Krajnčič (72) TRŽEC - MARKOVCI 2:6 (1:3) STRELCI: 0:1 Štrafela 84), 0.2 Janžekovič (10), 0.3 Zver (28), 1:3 Gabrovec (34), 1:4 Janže- kovič (55), 1:5 Ljubec (73), 2:5 Krajnc (76), 2:6 Ciglar (78) PODLEHNIK - PRAGERSKO 1:3 (0:1) STRELCI: 0:1 Čelan (17), 0:2 Robar (48), 1:2 Železnik (71), 1:3 Čelan (86) LOVRENC - LESKOVEC 2:1 (0:0) STRELCI: 1:0 Godec (60), 1:1 Bratušek (63), 2:1 Gajser (87) Danilo Klajnšek FOTO: Jože Mohorič Ekipa NK Slovenja vas-Zlatoličje ima po združitvi dveh ekip pred letošnjo sezono precejšnje težave v prvenstvu 1. lige MNZ Ptuj. Športni napovednik NOGOMET 1. SNL PARI 12. KROGA (sreda, 26. 10.): Drava - CMC Publikum (ob 15. uri na Mestnem stadionu na Ptuju), Bela Krajina - Domžale, Nafta - Maribor Pivovarna Laško, Rudar - Primorje, Hit Gorica - Anet Koper ROKOMET POKAL SLOVENIJE - ženske PARI ČETRTFINALA (sreda, 26. 10.): Mercator Tenzor Ptuj - Krim Mer-cator (v športni dvorani Center ob 19. uri), Olimpija - Celeia Žalec, Inna Dolgun - Loka kava KSI, Jadran Hrpelje Kozina - Celje Celjske mesnine. 5. ROKOMETNI VEČER V ORMOŽU Osnovna šola Ormož vabi v petek, 28. 10. 2005, v Športno dvorano Ormož na 5. rokometni večer. Vabimo Vas v naslednje ekipe: - mini rokomet - mame, učiteljice, - mini rokomet - starši, - ženska ekipa staršev in učiteljic, - moška ekipa staršev in sponzorjev, - bivši učenci šole - starejši in mlajši veterani, - bivši učenci šole - veterani. Ne pozabite na športno opremo (kratke hlače, copati za dvorano). Prosimo Vas, da svojo udeležbo potrdite na tel. številko 741-55-20 ali se osebno prijavite pri učiteljih športne vzgoje, oboje najkasneje do srede, 26. 10. 2005. PROGRAM 17.00 otvoritev in pozdrav 17.05 mini rokomet (mame - učenke 4.-7. r.) starši - učenci (4.-7. r.) 17.20 šola (deklice) - starši, učiteljice 17.50 šola (fantje) - starši, sponzorji 18.30 st. in ml. veterani - Gimnazija Ormož 19.20 veterani - RK Jeruzalem Ormož 20.30 družabni večer Večer nam bodo popestrile še plesne skupine BBT (učenke OŠ Ormož in OŠ Velika Nedelja), OŠ Ormož in Show skupina »Ko system«. Učenci in kolektiv OŠ Ormož Mali nogomet • 1. SLMN Odločilen je bil nesrečno prejeti zadetek pri 1:1 1. SLMN Rezultati 5. kroga: Svea Lesna Litija - ŠD Extreme 7:1, Gip Beton MTO - Nazarje Glin IPP 6:5, Tomi Press Bronx - Puntar 2:0, Oplast Kobarid - Tomaž 7:2, Dobovec - Sloveni-ca AG. Kravos 3:2. 1. GIP BETON MTO 5 5 0 0 30: 16 15 2. DOBOVEC 5 4 0 1 25:16 12 3. O. KOBARID 5 4 0 1 20:12 12 4. TOMI PRESS 5 3 11 13:9 10 5. SVEA L. LITIJA 5 2 0 3 24:19 6 6. SLOVENICA 5 113 13:20 4 7. PUNTAR 5 1 1 3 16:24 4 8. ŠD EXTREME 5 113 11:21 4 9. NAZARJE GLIN 5 1 0 4 19:26 3 10. TOMAŽ 5 0 2 3 13:21 2 OPLAST KOBARID - TOMAŽ 7:2 (1:0) Strelci: 1:0 Uršič (14), 1:1 Kamenšek (27), 2:1 Ručna (27), 3:1 Ručna (31), 4:1 Fon (32), 5:1 Ručna (35), 6:1 Pe-rendija (38), 6:2 Kamenšek (40 - 10 m), 7:2 Konavec (40). Tomaž: Bedrač, Školiber, Miklašič, Bohinec, Kamenšek, Janžekovič, Goričan, Cvetko, Horvat. Trener: Rajko Zemljič Moštvo Tomaža je na gosto- vanju v Kobaridu, pri enem od kandidatov za vrh, doživelo visok poraz. Končna visoka zmaga Opla-sta pa ne odraža povsem realno vseh dogodkov na igrišču, saj je bil Tomaž zlasti v prvem polčasu povsem enakovreden in do desete minute celo nevarnejši nasprotnik. Prav vratar domačih Konavec je bil tisti, ki je v tem obdobju z dvema fantastičnima obrambama preprečil veselje gostom. Edini zadetek v prvem polčasu pa je delo reprezentanta Uršiča. Po nekaj zapravljenih priložnostih domačih je Kamenšek v drugem polčasu v gneči spretno ukanil Konavca ter izenačil izid na 1:1. Toda že v isti minuti je direktno iz avta močno udaril Ručna, žoga je zadela enega od igralcev, spremenila smer in obtičala v mreži. To je bil tudi odločilen trenutek tekme, saj je igra Tomaža razpadla, domači pa so pred svojo bučno publiko (600 gledalcev) do konca tekme napolnili mrežo Bedrača. UK AvtoD^M Volvo XC90 Volvo se je z modelom XC90 podal na področje večnamenskih vozil, pri tem pa je seveda ohranil odlike, po katerih švedska znamka tudi slovi. XC90 predstavlja predvsem varno in elegantno vozilo, v katero so vgrajeni kvalitetni materiali in sodobne tehnološke rešitve. Potnikom je zraven samodejne klimatske naprave na voljo samodejno kroženje notranjega zraka, sistem za prečiščevanje zraka, talna ventilacija in osvetlitev ter radijski sprejemnik s pred-vajalnikom zgoščenk. Predvsem otrokom sta namenjena sedeža v tretji vrsti, za najmlajše pa isofix pritrdišča. Kot zanimivost lahko zapišem, da je streha volva XC90 narejena iz tako imenovanega borovega jekla, ki je tudi do petkrat močnejše od navadnega. Sedeži so opremljeni s samodejnimi varnostnimi pasovi in znižujejo možnosti poškodb pri trčenju od zadaj. Prednji varnostni blazini delujeta dvostopenjsko, varnostni zavesi na bočnih straneh pa ščitita tudi potnike v tretji vrsti sedežev ne le pred bočnimi udarci; preprečujeta tudi padec iz vozila. Naj omenim še napravo RSC (roll stability control), ki znižuje možnost prevrnitve vozila. Ko senzorji zaznajo prekomerno nagibanje, začne ustrezno kolo zavirati in prilagajati zavorno moč glede na intenzivnost nagibanja karoserije. Omenjeno zaviranje se lahko stopnjuje tudi do blokiranja kolesa. S tem, ko obremenjeno kolo zdrsne in izgubi tla pod nogami, je močno zmanjšana možnost, da se bo vozilo prevrnilo. Volvo XC90 poganjajo trije bencinski motorji: 2,5-litrski z 210 KM, 2,9-litrski z 272 KM ter 4,4-litrski V8 s 315 KM. Tržno najbolj zanimiv je novi dizelski 2,4- litrski agregat, ki sedaj zmore 185 KM (prej 163 KM). Moč motorja se na asfaltirani cestni podlagi prenaša preko samodejnega »geartronic« menjalnika na prednji kolesi. Štirikolesni pogon pa je moč po želji in potrebi vključiti kar med vožnjo, za kar poskrbi elektronika. Med pospeševanjem deluje pogon na vsa štiri kolesa, če se prednji kolesni par nahaja na spolzki podlagi, pa deluje le zadnji pogon. Zanimiv se mi je zdel še način odpiranja prtljažnih vrat, saj se večinski del odpre navzgor skupaj s steklom, spodnji rob pa odpremo navzdol, tako da ima XC90 do neke mere ločeno odpiranje prtljažnih vrat. Zraven aktivnega sistema za zaščito proti prevračanju, posebej ojačene kletke potniškega prostora in številnih drugih pasivnih varnostnih pripomočkov, je proti doplačilu na voljo sistem »night vision« za boljšo preglednost nad (nočnim) dogajanjem pred vozilom. Kamera, ki je nameščena v odbijaču vozila, zaznava infrardečo sevanje, ki ga oddaja okolica in ostali objekti na cestišču in ob njem; objekte, ki oddajajo toploto, prikaže kot svetle slike na temnem ozadju. Sliko projicira na zrcalni zaslon, ki se v primeru uporabe sistema odpre v voznikovem vidnem polju iz armaturne plošče. Ni kaj, varnost je še zmeraj drugo ime za vozila znamke Volvo. Ukradeni bentley izginil že drugič! Z varovanega (!) policijskega parkirišča v Novi Gorici so 14. oktobra ukradli približno 40 milijonov tolarjev vreden avtomobil znamke bentley. In to prav tistega, ki so ga neznanci septembra letos odpeljali iz Monaka in ga nato pustili v vinogradu v Mirnu. Pri Novi Gorici so ga želeli pretihotapiti čez zeleno mejo, a jim podvig ni uspel. Bentley vsekakor ni namenjen vožnji po hudo razmočenem terenu, zato je avtomobil obtičal v blatu. Policiste so o dogodku obvestili domačini, ki jih je sredi noči zbudil hrup, ko so nepridipravi nasedlega konjička želeli z drugim vozilom potegniti iz blata, vendar se jim to ni posrečilo. Zato so vozilo pustili kar tam in izginili. Za ukradeni avtomobil so poskrbeli slovenski poli- Moje cvetje cisti, bentley pa je na svojega lastnika čakal v varovanih policijskih prostorih in po neuradnih informacijah je torej znova izginil! Ni kaj. Podvig je bil vsekakor profesionalno organiziran, sprašujem pa se, le kaj so v času kraje počeli policisti ^ V Veliki Britaniji so izbrali najgrši avtomobil Na spletni strani www.cardata.co.uk so z glasovanjem bralcev izbrali najgrši avtomobil, ki se prevaža po britanskih cestah. O »avtomobilskem« okusu je sicer težko razpravljati, pa vendar se zdi, da so se nekateri modeli upravičeno znašli na lestvici. Navajamo prvih deset: 1. ssangyong rodius 29 % 2. fiat multipla 19 % 3. maybach 10 % 4. chrysler PT cruiser 8 % 5. ford scorpio 8 % 6. suzuki liana 6 % 7. rover 75 3 % 8. kia rio 3 % 9. renault megane 1 % 10. kia sedona 1 % Rezultati so podani na vzorcu 1500 oddanih glasov. Naziv grdega račka in največ glasov (29 %) si je prislužil ssan-gyong rodius, ki spada med velika večnamenska vozila. Na drugo mesto (19 %) se je uvrstila drzno oblikovana fiat multipla, ki je ob predstavitvi javnost razdelila na dva pola, pogum Fiata pa ostaja velik še danes. Preseneča pa tretje mesto prestižnega in vsaj 300.000 evrov vrednega maybacha, ki ni všeč 10 % glasovalcev. Pripravil: Danilo Majcen Zdravniški nasvet Zdravljenje raka dojk Način zdravljenja raka dojk je odvisen od stadija bolezni, starosti in splošnega stanja bolnice. Uspešnost zdravljenja in preživetje se v razvitem svetu izboljšujeta deloma zaradi novih, uspešnih zdravil, deloma pa zato, ker zaradi preventivnih mamografskih pregledov in osveščenosti žensk vse več rakov odkrijemo v zgodnjih stadijih bolezni. Rak dojk zdravimo kirurško, z obsevanjem, s kemoterapijo, s hormonskimi zdravili in v zadnjem času tudi z biološkimi zdravili. Kadar je bolezen omejena na dojko in pazdušne bezgavke in kadar splošno stanje bolnice to dopušča, je zdravljenje v prvi vrsti kirurško. Zaradi prepričanja, da se rak dojk vedno širi najprej lokalno do bezgavk in od tod po organizmu, so bile sprva operacije, tudi pri majhnih tumorjih, zelo obsežne, vendar žal ne tako uspešne, kot so pričakovali. Kasneje so dognali, da se lahko rak dojk že zgodaj širi tudi po krvi in da obsežni kirurški posegi ne preprečijo nastanka oddaljenih zasevkov. Kasnejše raziskave so pokazale, da je preživetje bolnic z malimi tumorji enako, kadar ohranimo dojko in odstranimo samo tumor in bezgavke v pazduhi. V večini primerov dojko po takšni operaciji dopolnilno obsevamo, da zmanjšamo verjetnost lokalne ponovitve bolezni. Danes tako operiramo večino bolnic, čeprav je pri večjih tumorjih še vedno potrebno odstraniti celo dojko. V zadnjih letih se je obsežnost kirurških posegov pri raku dojk še zmanjšala s tem, ko se je uveljavila metoda odstranitve in pregleda varovalne bezgavke - to je bezgavka, ki je tumorju najbližja. Na ta način odstranimo tkivo pazduhe samo pri tistih bolnicah, kjer najdemo v varovalni bezgavki zasev-ke, pri ostalih pa ne. Pri bolnicah, ki niso spo- Foto: Črtomir Goznik sobne za operativni poseg, lahko tumor in dojko radikalno obsevamo. Kot sem že omenila, se lahko rakaste celice iz tumorja dojk razširijo po organizmu. S preiskavami, ki jih pozna sodobna medicina, jih lahko odkrijemo šele, ko se pojavijo oddaljeni zasevki. Da bi preprečili morebitno širjenje bolezni oz. da bi uničili posamezne rakaste celice, ki so se morda že razširile po telesu, danes velika večina bolnic po kirurškem zdravljenju dobiva dodatna, t. i. sistemska zdravila, bodisi citostatike (kemoterapija) bodisi hormonska zdravila ali oboje. Dajemo jih v obliki infuzij, injekcij ali tablet. Katera zdravila so za posamezno bolnico najprimernejša, je odvisno od značilnosti tumorja (velikost, histološki tip, prisotnost hormonskih receptorjev ipd.) ter od starosti in splošnega stanja bolnice. Pri bolnicah, kjer je bolezen razširjena v oddaljene organe, je zdravljenje v prvi vrsti sistemsko. Poleg kemoterapije in hormonskih zdravil pri določenih vrstah tumorjev dajemo tudi biološka zdravila. Za kakšno vrsto zdravljenja se bomo odločili v takem primeru, je odvisno od tega, kje so zasevki in kakšno je splošno stanje bolnice. Rak dojk najpogosteje za-seva v kosti, pljuča in jetra, redkeje v možgane. Zasev-ke v kosteh lahko razen s sistemskimi zdravili zdravimo tudi z obsevanjem, prav tako zasevke v možganih. Dr. Darja Arko, dr. med. Specialistka ginekologije in porodništva Predstojnica Oddelka za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk Splošne bolnišnice Maribor Dočakali smo prvi zimski mraz V prejšnjem tednu smo dočakali tudi prvo slano. Ta prav gotovo še ni naredila večje škode, razen če ste pozabili na toplo prestaviti nekatere bolj občutljive rastline. Če se vam je to zgodilo, potem tem rastlinam odrežite poškodovane dele, saj gre po večini za bolj občutljive posodovke. Nato jih zalijte s pripravki, kot so agrofito, algoplasmin, bioplantella vita, drin ali protifert. Ker bo vreme še do konca tedna ugodno, naj vseeno raje ostanejo na prostem, tam si namreč lažje zacelijo rane kakor v zaprtem prostoru. Če pa ste jih že pospravili, potem odpirajte okna čez dan. Sobne rastline Pri sobnih rastlinah se v naslednjih mesecih ne bi smelo veliko dogajati. Zaželeno je, da počivajo in da se seveda ne pojavljajo škodljivci. Kdor ima slučajno doma orhideje iz družine cymbidium, mora tem obvezno privoščiti zimski počitek, če se želi v naslednjem letu tudi veseliti obilnega cvetenja. Cymbidium vrste so tiste orhideje, ki jih že kupimo precej velike, iz zemlje rastejo šopi listov (podobno kakor raste trava), spomladi pa poženejo dolga cvetna stebla s obilico cvetov. Najpogosteje jih najdemo tudi v cvetličarnah kot rezano cvetje. Te orhideje za nastavek cvetnih stebel nujno potrebujejo vsaj mesec dni počitka v hladnem in svetlem prostoru. Temperature morajo biti okoli 5 oC, zalivamo samo toliko, da se substrat povsem ne izsuši, drugače pa jih pustimo na miru. Po novem letu jih lahko prestavimo v toplejše prostore in zalivamo nekoliko bolj. Ko poženejo cvetna stebla, pa jih pričnemo redno zalivati, predvsem pa tudi z rednim dognojevanjem. Brez tega zimskega počitka na hladnem redko poženejo nove cvetove. Okrasne gredice in balkonsko cvetje Mraz je nekoliko že požgal listje dalij in kan kakor tudi drugih poletnih čebulnic in gomoljnic. Sedaj je čas za njihov izkop. Previdno jih izpulimo in porežemo, vendar ne čisto pri osnovi. Pri vseh pustimo kakšnih 20 cm stebla. Vsa gnitja se namreč navadno pričnejo pri steblu. In če pustimo steblo daljše, lahko bolezen preprosto ustavimo tako, da ta stebla odrežemo. Če pa stebla nimamo, potem je glivica tako v čebulici ali gomolju in rastlina hitro propade. Preden jih damo v kleti za čez zimo, se morajo gomolji ali čebulice dobro posušiti, z njih pa moramo odstraniti tudi čim več zemlje. Vendar to storimo zelo nežno in ne na silo. Počakamo, da se blato in zemlja posušita sama in šele nato očistimo gomolje. Sušimo jih v plitvih zabojčkih, pod streho in na suhem. Pozorni pa bodite le, da ne pride do njih mraz, da nam ne zmrznejo sedaj, ko smo jih izkopali. V tem tednu boste prav gotovo posadili tudi korita. V letošnjem letu imamo na razpolago zelo veliko število rastlin, da si ta korita popestrimo še s čim drugim kakor z mačehami. Na naslednjih slikah si lahko ogledate nekaj primerov, prepričana pa sem, da vam bo pri zasaditvah pomagala tudi vaša domišljija. Vse rastline so bile kupljene v rastlinjakih v okolici Ptuja. Ob pospravljanju vrta pa ne pozabite tudi na naše prijatelje, koristne živali na vrtu. Ježku v zavetnem kotu pripravite varno zavetje: kup vej, listja in trave. Z nekaj sreče se bo tam skril pred zimo, naslednje leto pa na vašem vrtu poskrbel za mnoge škodljivce. Nikar zdaj ne odstranjujte nizkega grmovja, kupov vej in podobno, saj jim s tem uničite njihova zimska prebivališča. Miša Pušenjak Ptuj • Maistrova še čaka na ovire V Mestni hisi se cincajo V mestni četrti Center, kjer, kot je znano, vztrajajo, da se na Maistrovi ulici na Ptuju, prometno eni najbolj nevarnih mestnih ulic, ki je v obdobju 2003/2005 terjala tri smrtne žrtve, vseh nesreč pa je bilo 31, za umiritev prometa postavijo ovire. Foto: Črtomir Goznik Meritve hitrosti z aparaturo Viasis 3000 v smeti Ptuj-Grajena (opravljenih je bilo čez 400 tisoč) so pokazale, da so vozniki v dobrih 74 odstotkih vozili v dovoljenem območju hitrosti, dobrih 25 odstotkov pa je bilo takih, ki so dovoljeno hitrost presegli. Meritve so tudi pokazale, da je bila največja dosežena hitrost na tem odseku čez 110 km. Meritev hitrosti iz grajenske smeri proti Ptuju niso opravili. V začetku letošnjega leta so se prizadeti občani tega območja, za skupno mizo jih je posadilo vodstvo MČ Center, sestali s predstavniki MO Ptuj, Policijske postaje Ptuj in sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, kjer so bolj ali manj dobili zagotovilo, da jim bodo odgovorni prisluhnili. Na pobude krajanov je MO Ptuj sicer sprejela precej ohlapen sklep glede umirjanja prometa v tem delu Ptuja, pisala je tudi Direkciji Republike Slovenije za ceste, ki je najprej odpisala, da soglasja za postavitev ovir ne morejo dati, ker ni projekta. V MČ Center so sicer pričakovali, da ga bo naročila MO Ptuj, a ga ni. Na ponovni odpis v zvezi z umirjanjem prometa na cesti Maribor-Vur-berk-Ptuj na Maistrovi cesti na Ptuju pa so iz Direkcije Republike Slovenije za ceste napisali, da je fizične ovire za umirjanje prometa potrebno izvesti pred šolami, vrtci in drugimi objekti, ob katerih je zaradi varnosti otrok dodatno zmanjšana dovoljena hitrost v naselju. Letos junija so si Maistrovo tudi ogledali, zatem pa v dopisu napisali, da na obravnavanem odseku Maistrove ceste ni šole niti vrtca, šolska pot pa vodi tod, zato izvedba ukrepov za umirjanje ni potrebna. V MČ Center pa so glede na to, da jim občina v zahtevi po izdelavi projekta za umir- janje prometa ni ugodila, tega sami naročili. Ker je za izvedbo projekta potrebno soglasje Direkcije Republike Slovenije za ceste, računajo na ptujske politike v državi, vsi so jim obljubili podporo. Predsednik sveta MČ Center mag. Metod Grah je povedal, da je projekt v zaključni fazi izdelave, med izdelavo si ga je ogledala tudi republiška inšpektorica za ceste, ki si je ogledala tudi Maistrovo ulico. Stal jih bo okrog 190 tisoč tolarjev, tudi zato, ker na novo urejeno križišče v Maistrovi še ni bilo vpisano v kataster. Komunalno podjetje Ptuj pa je za Policijo izdelalo tudi analizo meritve hitrosti na Maistrovi ulici, ki je zajela meritve hitrosti od 7. marca do 31. maja letos. Pripravil jo je Anton Ivančič, univ. dipl. inž., ki je pokazala, da je bilo v treh mesecih na Maistrovi ulici v smeri Ptuj-Grajena opravljena več kot 401 tisoč meritev hitrosti, od tega jih je bilo dobrih 74 odstotkov v dovoljenem območju do 50 km na uro, več kot 25 odstotkov meritev pa je pokazalo, da so vozniki vozili čez 50 km na uro. Najvišja dosežena hitrost je bila v obravnavanem obdobju, to je od marca do konca maja letos, čez 110 km, dosežena je bila 20. marca ob 19. uri. Po podatkih analize se povprečne dnevne hitrosti gibljejo tik pod mejo dovoljene hitrosti. V smeri Ptuj-Grajena dnev- no vozi skoraj dva tisoč vozil, najbolj pa je Maistrova ulica obremenjena vsak delovnik med 15. in 16. uro. V prvem mesecu merjenja hitrosti je dovoljeno območje hitrosti spoštovalo nekaj več kot 73 odstotkov voznikov, nekaj več kot 26 odstotkov pa ne. Vseh meritev je bilo blizu 170 tisoč, povprečna dnevna obremenitev pa 2216 vozil. Tudi aprilski podatki kažejo podobno, tistih, ki so presegali meritve do 50 km na uro, je bilo nekoliko manj, manj kot 22 odstotkov, najvišja izmerjena hitrost je bila okrog 98 kilometrov na uro, povprečna dnevna obremenitev pa 1792 vozil. Maja je dovoljeno območje hitrosti prevozilo skoraj 28 odstotkov voznikov, najvišja dosežena hitrost je dosegla 99 km na uro, vseh meritev je bilo 94.623, povprečna dnevna obremenitev pa 1950 vozil. V Policiji pritrjujejo občanom Medtem ko v MO Ptuj še vedno "razmišljajo" o tem, kaj narediti za konkretno umirjanje prometa v Maistrovi ulici, "ker je nekaj potrebno narediti", kot je slišati, pa so bili v Policijski upravi Maribor, Sektorju uniformirane policije, zelo konkretni s predlogom, da se na Maistrovi ulici na Ptuju uredi območje omejene hitrosti. Skladno s "Tehničnimi specifikacijami za javne ceste; naprave in ukrepi za umirjanje prometa" postavijo fizične ovire za umirjanje prometa, ker bo to zagotovo prispevalo k umirjanju hitrosti na tej cesti, s tem pa k izboljšanju prometne varnosti. Prometnovarnostne razmere so na tej cesti zelo slabe, hitrost vožnje je s prometnim znakom "omejitev hitrosti" (II 30) omenjena na 40 km na uro, ki pa je mnogi vozniki motornih vozil, kljub policijskemu nadzoru, pogosto ne upoštevajo. S tem ogrožajo sebe in druge udeležence v cestnem prometu. V Sektorju uniformirane policije Maribor tudi ugotavljajo, da samo z represivnimi in preventivnimi akcijami, radarskimi tablami za nadzor hitrosti, opozarjanje udeležencev v cestnem prometu na nevarnosti prehitre vožnje, ne bo mogoče doseči bistvenega izboljšanja prometne varnosti. Gostota prometa se iz leta v leto povečuje, s tem pa posledično tudi kršitve cestnopromet-nih predpisov. V MČ Center pričakujejo, da bo tudi mestna oblast "prisluhnila" utemeljenim razlogom in zaščitila občane, ki se v zdajšnjih razmerah, ki vladajo v Maistrovi ulici, ne počutijo varno. Glede na šolsko pot, ki pelje tod, pa dilem sploh ne bi smelo biti. Naposled je občina zaradi ljudi in ne obratno. MG Pa brez zamere Dve kolesi "Nevarni" motoristi Ljudje že tisočletja razdalj ne premagujemo peš. Časi, ko je človek za premagovanje razdalj uporabljal samo hojo, so že davno minili. Z izumom kolesa, za katerega mnogi menijo, da je celo največji v zgodovini človeštva, se je naše bivanje radikalno spremenilo. Tudi če se vam iznajdba kolesa ne zdi najbolj posrečena ideja človeškega rodu, morate vseeno priznati, daje zagotovo med prvimi petimi idejami vseh časov. Če ne bi bila iz-najdena ta oblika, ne bi bilo današnje civilizacije, kot jo poznamo. Zagotovo ne. Kajti tale iznajdba je pomenila revolucijo v migraciji, v premikanju svoje pozicije iz točke A v točko B (zaradi katerihkoli razlogovpač). Če ne bi bilo te iznajdbe, danes ne bi imeli avtomobilov, vlakov, letal, motorjev (motornih koles), tovornjakov in tako dalje. Celotna industrija bi imela povsem drugačno podobo, če bi sploh obstajala. In seveda, ne bi bilo skuterjev. Priznam, sam sem motorist. V lasti in posesti imam, kakor bi nekateri temu rekli, težko motorno kolo. Čeprav niti ni tako težko, saj tehta zgolj sto osemdeset kilogramov. Za "cestaka", kot se temu tipu motocikla v ljudskem žargonu reče, (drugače bi verjetno bilo bolj pravilno "cestni" ali morda "športni" motocikel), je to povsem znosna teža. Da, ne samo, da sem motorist, celo "cestaka" vozim. Kar me v očeh ne-motorističnega dela nacije dela za brezobzirnega divjaka, cestnega nepridiprava in ogromno grožnjo vsem "umirjenim" uporabnikom slovenskih cest. Okej, ne bom razpravljal o tem, kako temu ni tako, o predsodkih, o tem, da nismo vsi enaki in o podobnih zadevah. Če kdo hoče reči besedo ali dve o tem, naj me pokliče ali mi pošlje e-pošto. Tukaj bi rad izpostavil Kot rečeno, smo motoristi, še posebej tisti, ki vozimo "v plastiko oblečene motorje", v očeh velikega dela javnosti pojmovani kot norci, ki zaradi svojega omejenega intelekta ali pa zafrustrirano-sti divjamo po cestah in pri tem ogrožamo sebe in druge. No, predvsem druge, kajti velika večina je mnenja, da če se motoristu kaj zgodi, si je tako sam zaslužil, kaj pa divja po cestah. In smo tako motoristi pojmovani kot glavna grožnja v asfaltnem življenju. Saj ne rečem, da eni res niso idiotski divjaki, ampak za večino motoristov to pojmovanje absolutno ne drži. Nevarnost na cestah na vas, dragi ne-motoristi, preži drugje. In to vsak dan. Sploh se vam ni treba z vašoplehnato štirikolesno škatlo podati na pot, da bi bili izpostavljeni tej nevarnosti. Čisto dovolj je, da se peš odpravite v najbližjo štacuno. Kajti največjo nevarnost za vas ne predstavljajo motoristi, ampak mopedisti. Oziroma, skuteristi. Kajti mularija na teh brenčečih sesalnikih skozi mesto divja kot ponorela, ne da bi zmanjšala hitrost. Bodite enkrat, ko se boste peš odpravili v mesto, malce bolj zavestno pozorni na mularijo na teh kavnih mlinčkih. Čez središče mesta, ki naj bi bilo peš cona, po možnosti še navije gas ter slalomira med pešci. In se tu in tam zaleti v pešca ali kolesarja. Kar kljub temu, da so to majhne mašinice, vseeno boli, zelo boli (verjemite - izkušnje iz prve roke). Lahko je tudi smrtno nevarno. A mularijo na teh mini torpedih pravzaprav skoraj nihče ne opazi. Morda sicer opazi in malo zagodrnja, češ, glej jo to mula-rijo, kako divja, ampak to je vse. Da bi se pa pri tem zavedali, da je posledica tega s hormoni nafilanega divjanja lahko tudi smrt, to pa ne. Kajti take misli so rezervirane za težke, hudobne motorje. Da bi se kdo s skuterjem ubil - ma dajte no. Ampak s ta pravimi motorji, to pa je druga reč. Kako zgrešeno. Povejte mi, kdaj ste nazadnje videli težek motor, ki ga je čez mestno središče med pešci žgalpetdeset ali več kilometrov na uro? Jaz osebno nikoli. Vsak motor in motorist se, če se že mora (alipa se hoče postaviti pred puncami), čez mestno središče pelje po polževo. Večina ne zato, da bi jih videli, ampak zato, ker se zavedajo, da je divjanje po mestu lahko izredno nevarno. Miselnost, ki bolj kot prostornina in velikost motorja ločuje skuteriste od motoristov. Gregor Alič Ptuj • Nastop turške vojaške godbe Foto: Črtomir Goznik Na Mestnem trgu na Ptuju so 21. oktobra nastopili člani turške vojaške godbe InstambulMehter Group, ki jo je leta 1991 ustanovilo ministrstvo za kulturo Republike Turčije. Skupina 30 glasbenikov, oblečena v zgodovinske uniforme iz posebnih glasbenih instrumentov izvablja značilnosti stare turške vojaške glasbe. S ptujskim nastopom se je tudi uradno zaključil celoletni projekt turkerij na Ptuju. Kot je znano, so bile turkerije s ptujskega gradu, skupaj s turke-rijami iz Kopra in Poreča, od 12. julija do 12. oktobra letos na ogled v Carigradu, v enem največjih zasebnih muzejev v Turčiji in tudi v Evropi. Skupina turških vojaških godbenikov je med gostovanjem v Sloveniji nastopila tudi v Ljubljani, Mariboru, Portorožu in Piranu. Na Ptuju so jih v petek navdušeno pozdravili številni Ptujčani, večja skupina turistov in tudi župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan. MG Ptuj • Župan sprejel državno nagrajenko Boženo Bratuž Najmanj dve novogradnji vrtcev Ptujski župan dr. Štefan Čelan je v Mestni hiši na Ptuju 20. oktobra sprejel državno nagrajenko za življenjsko delo na področju predšolske vzgoje Boženo Bratuž, ravnateljico Vrtca Ptuj. Čestital ji je za številna dobra dela in rezultate, ki jih je na tem področju dosegla na Ptujskem in ki so prepoznavni tudi v širšem slovenskem prostoru. Nagrada je prišla v prave roke, je posebej poudaril in ji še enkrat čestital za prejeto nagrado ministrstva za šolstvo. Ptujski kelih, ki mu je dodal šopek vrtnic, naj jo spominjajo na ta sprejem. Župan upa, da bo MO Ptuj v bodoče lahko še kaj več naredila na področju izboljšanja razmer v predšolski vzgoji, vsaj kar zadeva investicije v prostor. V novem proračunu načrtujejo, upoštevaje razvojni program in uravnoteženost investicij, da bodo uspeli v prizadevanjih za izgradnjo novega vrtca ob Osojnikovi cesti na Ptuju, prav tako že dolgo kliče po novogradnji tudi vrtec Zvonček na Bregu, ki je bil ob izgradnji takoj po vojni prvi montažni vrtec na Ptujskem. Novi vrtec naj bi zgradili v depresiji ob Osojnikovi ulici, v neposredni bližini stanovanjskih blokov in trgovine Tuš. Denar zanj naj bi občina pridobila od po- tencialnih investitorjev, ki bi želeli poseliti lokacijo sedanje avtobusne postaje na Ptuju; ta naj bi se preselila na območje nasproti železniške postaje. Zainteresiranih kupcev je najmanj devet, štiri trgovske firme (dve domači in dve tuji) in pet investicijskih družb. Pogovori z njimi potekajo za zaprtimi vrati, trenutno še niso javni, "prinesli" pa naj bi 900 milijonov tolarjev, kolikor naj bi stala novogradnja vrtca na Osojnikovi. Vrtec Zvonček, ki bo prav tako novogradnja, naj bi stal 80 milijonov tolarjev. Zanj denarja ne bo težko zagotoviti, če bo le vlada prižgala zeleno luč za nakup zdajšnje lokacije vrtca in jasli ob Potrčevi 9 in 9/a, ki jo bo mogoče prodati z neposredno pogodbo Domu upokojencev Ptuj, saj ta želi na tej lokaciji zgraditi varovana stanovanja. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve mora najprej podati mnenje o tem nakupu, ustanoviteljica doma je namreč država, zeleno luč za nakup pa mora sprejeti slovenska vlada. Če do prodaje ne bo prišlo, je opozorila ravnateljica Vrtca Ptuj, bodo potrebna v ta prostor večja vlaganja, saj glede na dolgoletne takšne in drugačne "rušitve" lokacije ob Potrčevi v te objekte niso vlagali, opravljali so le nujna vzdrževalna dela. Sicer pa bo boj za investicijski denar v MO Ptuj vsaj do leta 2008 izredno hud, ker spremembe zakona o financiranju občin mestni občini Ptuj niso naklonjene. Zdaj je vse v enem žaklju, leasingi in krediti, če tega ne bi bilo, bi 20-od-stotno letno zadolževanje v višini 700 milijonov tolarjev omogočilo realizacijo še kakšnega nujnega projekta. Možno je sicer še 3-odstot-no specialno zadolževanje, če je občina prejemnica evropskega denarja, je še povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan, ko je govoril o investicijskem denarju MO Ptuj, ki ga bo potrebno v bodoče v večji meri kot doslej pridobiti od potencialnih investitorjev. Božena Bratuž se je ptujskemu županu zahvalila za sprejem, ponovila je že izrečeno: da te nagrade ne Boženo Bratuž je v Mestni hiši na Ptuju sprejel ptujski župan dr. Stefan Ceian. Foto: Ales bprah bi bilo, če ne bi imela tako dobrih sodelavcev, ki so sledili njeni viziji, in tudi ne okolja, ki jih je vse skupaj podpiralo. Zelo bo vesela, če bo pred upokojitvijo lahko prerezala vrvico kakšnega novega vrtca, ker si naši otroci to zaslužijo. Zadnje simbolično rezanje pri novem vrtcu so na Ptuju opravili že pred tremi desetletji. Z nagrado za življenjsko delo so prišle tudi nove naloge: "Če sem si jo je že prislužila, jo moram sedaj tudi nekako odslužiti. Otroci me ne morejo nikoli razjeziti, to je nekaj, kar bi želela, da vsi doživljajo pri svojem delu," je še poudarila Božena Bratuž na sprejemu v Mestni hiši na Ptuju. Še pred večerno oddajo Trenja na POP TV, v kateri je bila gostja (v četrtek, 20. oktobra), je podobno razpravo "oddelala" tudi v ptujski Mestni hiši; čeprav je potrebno družbeno nadstavbo prevetriti, o tem dileme ni, pa ni najbolj posrečeno, da bi se je lotili pri "najšibkejših členih naše družbe", to je pri otrocih. MG Ptuj • Še o cepljenju proti gripi Začetek že danes V ptujski enoti Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor, Trstenjakova ulica 9, se bo cepljenje proti gripi pričelo že danes, 25. oktobra. Sočasno pa bodo začeli cepiti tudi proti pnevmokoki pljučnici. Rešitev križanke: vodoravno: ROBLEK, ABRATA, ZREČAN, MAZENA, LDZANO, EDI, AS, KŠ, LASTA, OBOLELOST, KORAKI, ERNA, ARIS, KASNER, ROGIN, LOARA, IVANO BORDON, NANCEEN, EDD, AKO, ALI, KAI. Tudi to cepljenje še posebej priporočajo starejšim ljudem in ljudem s kroničnimi obolenji. Za kronične bolnike, starejše od 65 let in mlajše od 18 let, je cepivo proti gripi brezplačno, plačajo le ceno cepljenja, 1500 tolarjev, za vse ostale je cena cepljenja proti gripi 2500 tolarjev, proti pnevmokoki pljučnici pa 4300 tolarjev. Zaradi grožnje s pandemijo gripe pričakujejo, da se bo letos preventivno proti humani gripi cepilo več ljudi kot prejšnja leta. Cepljenje je še vedno najbolj učinkovit ukrep za preprečevanje obolevnosti in zapletov, ki so lahko posledica gripe. Cepljenje priporočajo tudi vsem zdravim osebam, ki niso alergične na cepivo, predvsem pa osebam z obolenji srca in ožilja, kroničnimi boleznimi dihal in presnove, vključno s sladkorno boleznijo, ter osebam z oslabelim imunskim sistemom. Proti gripi se lahko cepijo tudi otroci in dojenčki od šestega meseca starosti naprej. Tudi letošnje cepivo proti gripi vsebuje tri različne tipe inaktiviranega virusa, za katere se pričakuje, da bodo krožili v sezoni 2005/2006. Kot so povedali v Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor, je cepivo mrtvo in ne more povzročiti bolezni niti v blagi obliki. Sestavljeno je iz prečiščenih površinskih anti-genov virusov, pridobljenih na oplojenih kokošjih jajcih. Stranski učinki po cepljenju so redki. Pojavijo se lahko v obliki povišane telesne temperature, slabega počutja, otekline, rdečine in bolečine na mestu vboda, izginejo pa v dveh dnevih. V ptujski enoti Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor bo cepljenje potekalo vsak dan, od 8. do 13. ure, v torek pa med 8. in 17. uro. MG Ptuj • Kiparska dela Viktorja Gojkoviča Razstava ob umetnikovi šestdesetletnici V sredo je bilo v Miheličevi galeriji na Ptuju odprtje razstave ptujskega kiparja, umetnika Viktorja Gojkoviča ob njegovi šestdesetletnici. Na odprtju je o Viktorju kot človeku spregovoril dolgoletni sodelavec na Zavodu za kulturno dediščino Aleš Arih, sedanji direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj. Zapeli so Završki fantje, razstavo, katere protokolarni del je zaradi velikega števila obiskovalcev potekal kar zunaj galerije, je odprl ptujski župan dr. Štefan Čelan. O Viktorju Gojkoviču je spregovorila Stanka Gačnik, ki je umetnika predstavila tako: »Akademski kipar, magister restavratorstva, restavratorski svetnik, strastni športnik, oče štirih hčera se je rodil 24. junija 1945 na Ptuju. Fika, kot ga kličejo domači in prijatelji, izhaja iz številčne družine Gojkovičev s Hajdine, kjer je tudi gulil osnovnošolske klopi in že takrat se je pričela kazati njegova nadarjenost za umetnost, saj je za kip partizana prejel na osnovnošolski razstavi prvo nagrado. To in dejstvo, da je bil njegov oče zaposlen v ptujskem muzeju kot njegov prvi konservator in preparator, ga je pripeljalo v Ljubljano, najprej na Srednjo šolo za oblikovanje, potem pa na Akademijo za likovno umetnost, kjer je študiral kiparstvo pri prof. Zdenku Kalinu, diplomiral pa leta 1971 pri prof. Dragu Tršarju. Nadaljeval je študij na specialki za restavratorstvo in konser-vatorstvo, ki ga je leta 1973 uspešno končal kot zadnji učenec profesorja Mirka Šu-bica. Od tedaj je zaposlen na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Maribor, med letoma 1973 in 1992 pa je poučeval tudi plastično oblikovanje na nekdanji Pedagoški akademiji v Mariboru. Viktor Gojkovič je ustanovni član je grupe Junij, katere pobudnik je bil leta 1969 Stane Jagodič, idejo za njeno ime pa je dal Vik- Stanka Gačnik in Viktor Gojkovič na odprtju umetnikove razstave tor Gojkovič, saj so bili vsi ustanovni člani (Harald Dra-ušbaher, Viktor Gojkovič, Enver Kaljanac in Stane Ja-godič) rojeni meseca junija. Z grupo Junij, ki je dosegla svoj vrh med letoma 1977 in 1980, je sodeloval na številnih domačih in odmevnih mednarodnih razstavah. Je član Društva likovnih umetnikov Maribor, bil pa je tudi član skupine likovnih pedagogov - umetnikov PA-71. Najširši slovenski javnosti je znan predvsem kot kipar, ki je po štajerskih mestih in trgih postavil vrsto kvalitetnih javnih spomenikov, kot portretist pa sodi v sam vrh tovrstne likovne produkcije na Slovenskem. Kot kipar se posveča tudi eksperimentom na področju sodobne likovne produkcije, s poudarkom na strukturi in odzivnosti materiala, katerega diaspon je zelo širok (marmor, peščenec, aluminij, bron, železo, glina, mavec, beton, vosek, les). Ob sodelovanju z drugimi konserva-torji in kustosi zavzeto skrbi, da naša kulturna dediščina ni prepuščena zobu časa, pozabi in nestrokovnim posegom in da ponovno zaživi v vsem svojem starodavnem sijaju. V jubilejnem letu umetnika Viktorja Gojkoviča pripravljata Pokrajinski muzej Ptuj in Mestna občina Ptuj, ob podpori slovenskih gospodarskih združb, monografijo, ki bo prikazala njegov zelo obsežni restavrator-ki in kiparski opus. Na razstavi v Miheličevi galeriji predstavljamo Goj-kovičevo, manj poznano, kiparsko udejstvovanje, predvsem njegove kiparske cikluse: kapiteli, objekti, sožitja«, je dejala Stanka Gačnik, ki je skupaj z Brankom Vnukom pripravila katalog. Franc Lačen Ptuj • Učitelji in dijaki dajejo kri Humanost iz srca na transfuziji Šole na Ptujskem in transfuziološki oddelek ptujske bolnišnice vse bolj poglabljajo sodelovanje. Lani začeto sodelovanje pa se je poglablja tudi zaradi vseslovenske akcije SVIZ-a, ki je k sodelovanju na krvodajalskih akcijah v oktobru pozval vse slovenske učitelje. Ptujski gimnazijci, ki sicer obiskujejo ptujsko bolnišnico oziroma njen laboratorij v okviru strokovnih ekskurzij, so redni obiskovalci tudi trans-fuziološkega oddelka. Prvi so se organizirano vključili v krvodajalske akcije že v lanskem šolskem letu, prav tako so organizirano pričeli prihajati tudi učitelji iz osnovnih šol, lani med prvimi učitelji OŠ Ljudski vrt in Vidma. K večji popularizaciji krvodajalstva, sočasno pa tudi k razširjanju vedenja in pomena dajanja krvi in kostnega mozga, je prispevalo tudi javno razkritje bolezni svetovno znane glasbenice Irene Grafenau-er. Krvodajalcem iz ptujske gimnazije, ki so se množično odzvali klicu humanosti, že na prvi odvzem sta prišla dva razreda z učitelji in mentorji, so se pridružili tudi učitelji EŠ Ptuj. Kri bodo darovali še tri petke. Darovalci te nadvse pomembne življenjske tekočine so lahko vsi zdravi ljudje, ki so napolnili 18 let, mlajši morajo imeti dovoljenje staršev ali skrbnikov. Vsako dajanje krvi je hkrati tudi neke vrste "pregled" zdravja posameznika. Predstojnica transfuziolo-škega oddelka Marija Šeruga Doliška, dr. med., spec. transf. med., je zelo zadovoljna, da so se srednješolci tako množično odzvali klicu humanosti, upa, da bodo tudi v bodoče priha- Foto: Črtomir Goznik Dijakom in učiteljem se je za darovano kri zahvalil tudi direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko. Na fotografiji v pogovoru s predstojnico transfuziološkega oddelka ptujske bolnišnice Marijo Šeruga Doliška, dr. med., spec. transf. med., in prof. biologije na Gimnaziji Ptuj Alenko Valentin, ki sta zaslužni za to, da se je lani začeto sodelovanje med Gimnazijo in oddelkom še bolj razširilo. Foto: Črtomir Goznik Med odvzemom igla ni bila prav nič boleča, saj jih je "spodbujala" humanost. jali na odvzeme. Alenka Valentin, prof. biologije na Gimnaziji Ptuj, ki je v bistvu "duša" gimnazijskih odvzemov, je povedala, da vse poteka na prostovoljni bazi, dijaki najprej izpolnijo vprašalnik, določijo jim hemoglobin in krvno skupino, zatem se pogovorijo z zdravnico, odločitev o od- vzemu pa je povsem njihova. V petek so resnično pokazali, da imajo veliko srce in da jim je humanost zelo blizu. V ptujski bolnišnici pokrivajo potrebe s krvjo, krvodajalci redno prihajajo, upajo pa, da ne bo posebej drastičnega upada, ko bodo krvodajalcem odvzeli še tisti preostali prosti dan, ki jim je še ostal po zdajšnji zakonodaji. Sindikati sicer vztrajajo, ali bodo uspešni, pa je že vprašljivo. Sicer pa mimo zakona nekatera ptujska in okoliška podjetja krvodajalce še vedno nagrajujejo z dvema prostima dnevoma. MG Foto: Fl Prireditvenih Torek, 25. oktober 16.00 Ptuj, prostori Regijskega višješolskega in visokošolskega središča, na Krempljevi ulici 1, v prvem nadstropju, predavanje, Novi znanstveni dokazi o vplivu človekovega mišljenja (zavesti) na vedenje objektivnih sistemov, pripravil bo dr. Adolf Žižek 18.30 do 20.00 Ormož, v prostorih gimnazije, Badminton 20.00 Maribor, SNG, Črimekundan ali brezmadežni, StaDvo 22.00 Maribor, SNG, Amelia, KomOd Sreda, 26. oktober 9.00 Ptuj, Kulturni dom, Jadranska 13, projekt Spodbujanje poklicnega uveljavljanja žensk 17.00 Ptuj, Dom upokojencev, terasa 1D, Babice in dedki pripovedujejo 18.30 do 20.30 Ormož, v Mladinskem centru, tečaj joge 20.00 Maribor, SNG, zaključek 40. Borštnikovega srečanja in podelitev nagrad, Velika dvorana Četrtek, 27. oktober 10.00 10.00 16.00 18.00 18.00 19.00 19.00 Podlehnik, tradicionalno Srečanje skupin za samopomoč (domskih in zunanjih), organiziran je avtobusni prevoz, organizira pa Društvo Optimisti v sodelovanju z Domom upokojencev Ptuj in CSD Ptuj, Dom upokojencev, terasa 1D, babice in dedki pripovedujejo Ormož, v Knjižnici Franca Ksavra Meška, Pripovedke različnih narodov, v organizaciji Gimnazije Ormož Ormož, Zelena dvorana glasbene šole, Koncert učencev Glasbene šole Ormož Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, potopisno predavanje Skupaj okoli zemlje z družino Vauda Benčevič Ptuj, v CID, projekcija filma, Marija polna milosti Ptuj, Narodni dom, koncert z naslovom Stopaj po poti spominov v izvedbi ženske pevske skupine Spominčice z gosti Štajerski koledniki KPD Stane Petrovič Hajdina in Moški pevski zbor KD Rogoznica KOLOSEJ Maribor Torek, 25. oktober, ob 16.20, 18.50 in 21.20 40-letni devičnik. Ob 15.40, 18.20 in 21.00 Skrivnost bratov Grimm. Ob 15.50, 17.50, 19.50 in 21.50 Evropski žigolo. Ob 16.50, 19.10 in 21.30 Odklenjena skrivnost. Ob 19.30 Poletna nevihta. Ob 16.40, 19.00 in 21.10 Carja Hazzarda. Ob 17.20 in 22.00 Jamski stvor. Ob 16.10 in 18.30 Šola za junake. Ob 20.40 Temačna voda. Ob 15.30, 18.00 in 20.30 Lovci na družice. Ob 16.00 in 18.10 Madagaskar. Ob 17.00 in 21.40 Gospod in gospa Smith. Ob 20.10 Tašča, da te kap. Ob 19.30 Morje v meni. Sreda, 26. oktober, ob 19.00 Legenda o Zorru. Ob 16.20, 18.50 in 21.20 40-letni devičnik. Ob 15.40, 18.20 in 21.00 Skrivnost bratov Grimm. Ob 15.50, 17.50, 19.50 in 21.50 Evropski žigolo. Ob 16.50, 19.10 in 21.30 Odklenjena skrivnost. Ob 19.30 Poletna nevihta. Ob 16.40 in 21.45 Carja Hazzarda. Ob 16.30, 18.40 in 20.50 Jamski stvor. Ob 16.10 in 18.30 Šola za junake. Ob 20.40 Temačna voda. Ob 15.30, 18.00 in 20.30 Lovci na družice. Ob 16.00 in 18.10 Madagaskar. Ob 17.00 in 21.40 Gospod in gospa Smith. Ob 20.10 Tašča, da te kap. Republika Slovenija Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Veterinarska uprava republike Slovenije Posebno obvestilo VURS Veterinarska uprava Republike Slovenije ponovno obvešča in opozarja vse imetnike perutnine in drugih ptic, da morajo od včeraj zaradi zmanjšanja tveganja prenosa visoko patogene aviar-ne influence, ki jo povzroča virus influence A H5N1, bolj znane kot ptičja gripa, na območjih z izrazitim tveganjem dosledno upoštevati oziroma izvajati naslednje ukrepe in navodila: -prepovedano je gojenje perutnine in drugih ptic iz ujetništva na prostem (ptice morajo torej biti v zaprtih prostorih, kjer nimajo stika z divjimi pticami); -vodna zajetja, kjer se zadržuje domača perutnina, je potrebno zaščititi pred divjimi pticami; -če se za napajanje perutnine uporablja površinska voda, do katere imajo dostop divje ptice, je vodo potrebno prekuhavati; -prepovedana je uporaba domače perutnine kot vabe za privabljanje divjih ptic; -na celotnem ozemlju Republike Slovenije je prepovedano zbiranje perutnine in drugih ptic ter ptic gojenih v ujetništvu na trgih, predstavah, razstavah in kulturnih prireditvah. Območja z izrazitim tveganjem, kjer veljajo ukrepi pred ptičjo gripo, so naslednja: 1. Območje severovzhodne Slovenije - vzhodno od avtoceste, torej od mejnega prehoda Šentilj, do odcepa Dramlje v smeri proti Ljubljani in od odcepa Dramlje po glavni cesti skozi Dole in Trno-vec do Šentjurja in po glavni cesti od Šentjurja v smeri Rogaške Slatine do mejnega prehoda Dobovec. 2.Območje jugozahodne Slovenije - zahodno od črte od mejnega prehoda Osp do glavne ceste Ljubljana-Koper in naprej proti Kubedu in Gračišču do mejnega prehoda Sočerga. Veterinarska uprava Republike Slovenije vse rejce perutnine in drugih ptic tudi na drugih območjih Republike Slovenije poziva, da prav tako upoštevajo ukrepe, ki veljajo na območjih z izrazitim tveganjem. Veterinarski inšpektorji so že začeli kontrolirati izvajanje navedenih navodil in ukrepov na območjih z izrazitim tveganjem ter bodo to počeli tudi v prihodnje. Veterinarska uprava Republike Slovenije Mali oglasi STORITVE ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406. MOTORNA VOZILA PRODAM karamboliran osebni avtomobil Renault 5 za rezervne dele. Cena po dogovoru. Tel. 031 723 051. KMETIJSTVO BELE KOKOŠI, 4 kg, po 750 SIT za žival, prodajamo. Rešek, Starše 23, tel. 688 13 81 ali 040 531 246. KUPIM bučnice. Pridemo tudi na dom. Tel. 041 346 119, 02 740 80 93. PRODAM plug, 12 col, IMT 756, skoraj nov. Cena po dogovoru. GSM 041 387 124. KUPIM v okolici Ptuja hišo z nekaj zemlje za 12 milijonov tolarjev ali hišo za nadomestno gradnjo. Tel. 004970624384. NEPREMIČNINE GARAŽNI prostor v centru Ptuja oddam v najem. Tel. 031 382 976. PRODAM štirisobno stanovanje, 105 m2, v Kajuhovi ulici 3 na Ptuju. Tel. 031 386 224._ ODDAM v najem delavnico 8 x 6 m, z vsemi potrebnimi stroji za gumarsko obrt. Janez Veselič, Zabovci 97 a, Inf. na tel. 766 82 41._ PTUJ - prodam takoj vseljivo hišo, parcela cca. 600 m2. Tel. 041 380 006. DELO Vsak četrtek ob 20.00 uri micoùm 7 DELO V AVSTRIJI! Za našo znano restavracijo v Gradcu iščemo kuharja s končano srednjo šolo in z vsaj pasivnim znanjem nemškega jezika ter vodjo izmene, za stanovanje je poskrbljeno. Tel. 0043/ 6991 0003289, Gasto-und Han-delsgesellschalt, m. b. H, 8020 Graz, Eggenberger - Alle 91. RAZNO 1 mićfiffm. 7 7. ŠTAJERSKIH 7 - Vem da me rada ima$ 6. Ans. SIMONA GAJŠKA - Važno je, da se vrti 5. TAPRAVIFALOTI-V planinah 4. SLOVENSKI ŠOPEK - Vino, smeh In muzika 3. Ans. ISKRICE - IVIamIne pesmi 2. T'PRAVI MUZIKANTI - Ljubezni čar 1. Ans. PARIŽANI-Oh, ta ljubezen 1. BRIGITA ŠULER-Želja Si moja 2. DEJA VU BAND - Pri'te na Štajersico 3. MILI & DOLORES - Lipa domoča 4. MARINA HUBER - Prava goričanka 5. STANE VIDMAR - Če bi bog mi dal moči 6. PRIFARSKI MUZIKANTJE - IMoja deM'ca 7. FRAJKINCLARI - Štajerci smo ludi pravi Poskočnih 7 Veličastnih 7 Glasujem za:_ Orfejčkove SMS glasbene iel|e: 041/818-666 Ime in priimek: , Tel. številka: _ ft na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj _ , Nagrado prejme: I Marija Anžel ; CogetIncI 3 C- J 2236 Cerkvenjak ZELO poceni prodam dobro ohranjeni hrastovi kredenci za dnevno sobo ali jedilnico. Tel. 02 772 34 41. PRODAM mlade krape različnih velikosti. Informacije na telefon 041 425 228. KUPIM harmoniko Melodija ali Hohner bravo, 96-basno, staro do 5 let. Tel. 031 733 112._ PRODAM mladinsko posteljo z dodatnim ležiščem in 2 vzmetnici 90 x 200. Tel. 02 753 34 11, 031 400 535. euronautic Organiziramo tečaj in izpit zaVHFGIVIDSS, na Ptuju, 5.11.2005. Prijave: 02 780 11 50 in 041 359 505, info@euronautic.cc. NaroČite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika...) - poštna dostava na dom. Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike. ^ _ lir z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! AERipĐIKe www.aerobika.net NAROČILNICA ZA TEDNIK Ime in priimek: Naslov: Pošta: ^ Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis: 1 RADIO IhUNK Ptuj d.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Želite mali oglasi tudi na spletnem portalu iZDGPLSi Naročnikom Štajerskega tednika nudimo 20% popust! ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, ateja, starega ateja in tasta Janeza Kozela st. SLOVENJA VAS 34 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga v tako lepem {tevilu pospremili na zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje, vence, sveče in za svete ma{e. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Pavlu za pogrebni obred in sveto ma{o, govorniku Tonetu in pogrebnemu podjetju Mir. Hvaležni smo vsakomur posebej in vsem, ki ste nam v dneh slovesa kakor koli pomagali in nam laj{ali bolečino. Žalujoči: vsi njegovi Ozri se čl^'vek v nebo, da vidiš ta zvezdni utrinek, ne, to ni zvezdna svetloba, to sem jaz, ki odhajam od vas - med spomine. ZAHVALA Ob izgubi mame in babice Marije Kociper IZ ZABOVCEV 7 velja iskrena zahvala za trud ob bolezni zdravnikom in sestram intenzivnega in internega oddelka Bolnice Ptuj, podjetju Mir, ljudskim pevkam, cerkvenemu zboru ter g. župniku za obred. Posebna zahvala govornici gospe Pičeko za besede slovesa in gospe Arzenak za molitev. Hvala vsem, ki ste darovali sveče, za svete ma{e ter mamo pospremili na zadnjo pot. Sin Stanko z družino v Štajerski TEDNIK in AER0ĐIKE Ta teden prejme ^ ^ osem brezplačnih obiskov Centra aerobike: TAl CHICHUAN, TREBUŠNI PLES. UADBA ZA MALČKE. SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA 1 IME IN PRIIMEK Franc Kovacec maponci 81/a, 8887 PolenSak Nagrajenec prejme nagrado po pošti. Zetale • 6. občinsko praznovanje Zgodba o razvoju še dolgo ne bo končana V občini Žetale so konec tedna sklenili krog prireditev, ki so jih pripravili v okviru 6. občinskega praznika. V soboto popoldne so se sestali na svečani seji občinskega sveta, v avli osnovne šole Žetale so odprli razstavo domačih društev, nato so se zbrali na osrednji slovesnosti v prireditvenem šotoru, vse skupaj pa zaokrožili s 15. kostanjevim piknikom. Župan Anton Butolen je v slavnostnem nagovoru ugotovil objektivno dejstvo, da še vedno daleč zaostajajo za razvitejšimi, saj so pogoji za življenje in delo v občini Žetale še vedno bistveno slabši, celo od sosednjih občin, od ravni republiškega povprečja, zato so mnogi lahko upravičeno nezadovoljni. "In na žalost bo še dolgo tako, kajti zgodba o razvoju naše in nam podobne občine je ena sama nikoli končana zgodba. Kljub deklarirani politični volji, silnim resolucijam in nenehnim spremembam zakonodaje, se razlike med razvitimi in nerazvitimi večajo, tako v svetu, v EU, kot pri nas doma," je dejal Butolen. V nadaljevanju je med drugim ugotovil, da samostojna občina ni prednost sama po sebi, ampak le priložnost, da sami odločajo o svoji usodi. Od občinskega sveta ter vseh občanov pa je odvisno, kako priložnost udejanjajo v praksi. Namesto da bi našteval pridobitve zadnjih let, se je vprašal, ali Svojim domačinom so zapeli in zaplesali tudi učenci žetalske osnovne šole. so se pogoji za življenje in delo v občini izboljšali, ali so tudi v letu, ki je za nami, storili kakšen korak naprej, odgovor na obe ključni vprašanji pa je prepustil vsakemu posamezniku. Dejstva govorijo, da je investicijska sposobnost žetalske občine zelo slaba, saj so občina z najnižjim odstotkom dohodnine na posameznika v državi, ki komaj zadošča za najnujnejše potrebe družbenih dejavnosti, sociale, otroškega varstva in zdravstvenega zavarovanja. Zato morajo praktično skoraj vsa sredstva, ki jih investirajo, pridobiti na domačih ali mednarodnih razpisih ali pa svoje investicije uvrstiti v razvojne načrte države. Kljub vsemu pa so bili po županovem prepričanju Foto: M. Ozmec Dobitniki letošnjih najvišjih priznanj občine Žetale (z desne) Franc Plajnšek, Izidor in Kristina Štajn-berger, Marija Žerak, Anton Korez, Janez Vodušek, Ivan Bedenik ter župan Anton Butolen. Napoved vremena za Slovenijo Simon in Juda (28.) se s snegom prebudita. Danes bo v vzhodni Sloveniji delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 14, najvišje dnevne od 13 do 19, jutri na vzhodu do 23 stopinj C. V sredo bo v vzhodni Sloveniji delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Na zahodu in jugu bo ponekod občasno rahlo deževalo ali rosilo. Pihal bo jugozahodni veter. V četrtek bo sončno in toplo. Zjutraj bo ponekod po nižinah nastala megla. pridelave medu. Čestitkam ob občinskem prazniku sta se pridružila poslanec v državnem zboru Branko Marinič in državni sekretar Franc Pukšič ter v imenu vseh županov župan sosednje podlehniške občine Vekoslav Fric. Slovesnost so kulturno popestrili ljudske pevke in pevci DOD Svoboda Pragersko, ki jih vodi domačin iz Žetal Mirko Kos, recitatorji, mladi plesalci ter otroški pevski zbor OŠ Žetale in ženski pevski zbor Žetale, oba pod vodstvom Valentine Vidovič. Sobotno slavje so nadaljevali s tradicionalnim kostanjevim piknikom in Vitezi Celjskimi, v nedeljo dopoldne so pod prireditvenim šotorom pripravili še tradicionalno srečanje starejših občanov z območja občine Žetale, praznovanje pa končali s popoldansko revijo narodno-zabavnih ansamblov. M. Ozmec Foto: M. Ozmec letos izjemno uspešni, saj so proračun praktično podvojili in podobno bo tudi v prihodnjem letu, vendar je zaostanek, ki so ga podedovali, tako velik, da tudi to ni dovolj. A ponosni so na to, ker imajo znanje in voljo, ter da so bili doslej v veliki meri tudi složni, zato so bili tudi uspešni. Ker bodočnost gradijo na znanju, so javno prebrali imena šestih občanov z območja občine Žetale, ki so v tem letu končali študij oziroma diplomirali, za kar jim je župan Anton Butolen na odru tudi osebno čestital. To so novopečena profesorica sociologije in geografije Simona Rampre, dipl. medicinski sestri Brigita Gajšek in Lilijana Gajser, dipl. upravni organizator Matjaž Kopše, dipl. inženir strojništva Franc Gajser ter univ. dipl. gospodarski inženir Franc Jus. Na slovesnosti so podelili tudi najvišja letošnja občinska priznanja. Zlato plaketo občine Žetale sta prejela Franc Plajnšek za izjemne uspehe na področju vinarstva ter kmetija Kristine in Izidorja Štajnberger za dosežen naslov državne prvakinje in dosežene dobre rezultate na področju kmetijstva. Priznanje občine Žetale so prejeli Marija Žerak za ustanovitev in aktivno delo v Društvu upokojencev Žetale, Anton Korez za več kot 50 let aktivnega dela v Lovski družini Žetale ter Janez Vodušek za aktivno delo v športnem društvu Žetale. Priznanje župana občine Žetale pa je letos pripadlo Ivanu Bede-niku za dosežene uspehe na področju čebelarstva in Osebna kronika Rodile so: Metka Horvat, Gregorčičeva 33, Radenci - Žiga; Katica Meznarič, Bodkovci 9/a, Juršinci - Laro; Monika Kolednik, Šikole 60/a, Pragersko - Dorotejo; Simona Rampre, Čermožiše 53, Žetale - Špelo; Aleksandra Jurič Lazić, Volkmerjeva c. 21, Ptuj - Vito; Nadja Vajdič, Rimska pl. 15, Ptuj - Tjašo; Marica Ovčar, Podvinci 108, Ptuj - Uroša. Poroka - Ptuj: Danilo Gojkošek in Erna Glažar, Trno-vec 1/a. Poroka - Ormož: Zvonko Marin in Valerija Plejnšek, Gradišče pri Ormožu 8. Umrli so: Ana Štampar, Veliki Brebrovnik 98, umrla 10. oktobra 2005; Jolanda Slivnjak, Groharjeva 4, Ptuj, umrla 13. oktobra 2005; Janez Krajnc, Gruškovec 23/b, umrl 11. oktobra 2005; Alojz Kovačič, Breg 15, umrl 17. oktobra 2005; Marija Lesjak, Kicar 39, umrla 16. oktobra 2005; Marija Jevšjak, Formin 24, umrla 15. oktobra 2005; Katarina Repič, Zg. Hajdina 79, umrla 13. oktobra 2005; Marija Kociper, Zabovci 7, umrla 19. oktobra 2005; Janez Medved, Župečja vas 60, umrl 19. oktobra 2005; Friderik Fifinja, Bratislavci 37, umrl 17. oktobra 2005; Janez Kozel, Slovenja vas 34, umrl 16. oktobra 2005. Črna kronika Zaradi hitrosti v A drog 24-letni voznik osebnega avtomobila je 19. oktobra okoli 17. ure med vožnjo po ulici Suha veja proti Po-brežju na Ptuju v ostrem levem ovinku izgubil oblast nad vozilom in ga je v izteku ovinka obrnilo za 180 stopinj v levo, za tem pa je zdrselo proti levemu robu vozišča, kjer je trčil v ograjo stanovanjske hiše, nato pa v leseni A drog električne napeljave. Zaradi poškodb je bil z reševalnim vozilom odpeljan v Splošno bolnišnico Ptuj. Vlomi Neznani storilec je 20. oktobra v večernih urah z dvorišča podjetja na Kraigherjevi ulici v Lenartu odpeljal večjo količino polizdelkov iz barvnih kovin in podjetje oškodoval za okoli 200.000,00 tolarjev. Neznani storilec je v noči na 16. oktober vlomil v gostinski lokal na Volkmerjevi cesti na Ptuju in iz njega odnesel okoli 200.000,00 tolarjev. Spet ilegalni prehodi Policisti Policijske postaje Ormož so 16. oktobra okoli 7. ure zjutraj v naselju Velika Nedelja prijeli skupino osmih državljanov Srbije in Črne gore, ki so ilegalno vstopili v R Slovenijo. Policisti PP Rače so 18. oktobra okoli 8.45po obvestilu občanov v Marjeti na Dravskem polju ustavili osebni avtomobil, ki gaje vozil slovenski državljan, v njem pa je prevažal dva državljana Srbije in Črne gore in sedem državljanov Makedonije. Policisti pP Ormož so 19. oktobra okoli 18. ure po obvestilu občanov v Središču ob Dravi izsledili skupino štirih tujcev (trije so bili državljani Bangladeša in eden državljan Indije), ki so ilegalno prestopili državno mejo.