LETO
,11,1,11 T - - r	UBBsan
LJUBLJANA, 24. JANUARJA 1925.
STEV.
WMlWUtJCT
Brmmmt&vv*
fciAROČNlNAZA-JV&OSLA-V6)0 ČETRTLETNO DIN 15*
CSLOLETNO-DINOO/ZA JNOZEMSTVCJE DODATI ČOŽTNINO/GGLAJI PO
cenikv/ posamezna
ŠTEVILKA-PG DiN I SO,
POŠT. ČEK. RAC. 13.188
VREDNI^TVO IN VPRAVA V VČITEL}$KI TISKARNI/ SOKOPlSl-SE NE VRA-CAJO/ANONIMNI DOPISI-JE-NE-PRIOBČV-lElO/POjTNlNA PLA-VCANA V-GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 906.
Volilna borba.
Naš položaj, v katerem se nahajamo pri teh volitvah, je pravzaprav vreden zavidanja in to s političnega kakor tudi z žurnalističnega stališča. V vsej Jugoslaviji smo edina politična organizacija, ki ni zapletena v volilni boj in naše časopisje je edino v državi, ki ne mori svojih čitateljev z volilnimi lažmi, neizpolnjenimi obljubami in mučnimi ter često do skrajnosti ogabnimi polemikami. Dosledni svoji ravni poti in svojim velikim ciljem stojimo kot edina svetla rezerva v sredi dušeče in demoralizujoče vihre strankarskih strasti in instinktov. Zato pa tudi zremo na to vihro hladno, trezno in objektivno m iz tega kar vidimo, črpamo zopet novo in neomajno prepričanje, da ti, ki se danes bijejo okrog naših nog, niso rešitelji naše domovine, naše Nacije in njenih velikih in perečih problemov sedanjosti in bodočnosti.
Naše pigmejsko partizanstvo je postalo Že pravi izrodek demokracije, prava karikatura onega, kar se imenuje »volja« in »svoboda« nar roda. Posebno pri nas v Sloveniji v tisti »kulturni« Sloveniji, ki bi ta-. ko rada dajala lepe nauke »Balkanu«, so te volitve razgalile do kosti vso laž ponosa, kulture, zrelosti in razsodnosti. Ne glede na to. da so naši slovenski partizani že s številom kandidatnih list priborili naši deželi žalosten rekord pred celim svetom, je tudi ves ostali način borbe in agitacije žalosten, poniževalen in sramoten. Borbe za programe. načela, ideje in ideale ne vidimo nikjer, povsod samo napori za osebe, ta klike, materijalne koristi in trenutne uspehe. Le tuintam se dviga iz splošne nižine kaka postava malo višje, toda to je malo, odločno premalo, da bi nas moglo resnično razveseliti in nam vsaj malo dvigniti ginečo vero v sedanje strankarstvo. V tem žalostnem vrvežu dežuje gnoja, ki se preliva iz osebe na osebo, če bi bilo vse to res, kar se očita vsenavzkriž sedanjim kandidatom, njihovim namestnikom, agitatorjem in drugim strankarskim osebam, potem bi bil naš slovenski del jugoslovenskega
naroda najnemoralnejši hi najbolj zavržen pod božjim solcem. Toda vsaj mi se zavedamo resnice, da to ni. da ni tako propadel, ampak da je samo bolan, bolan na odurni kužni bolezni, ki se ji pravi partizanstvo. Ko bo ozdravljen te bolezni, bo zopet zdrav, močan in sposoben vršiti tiste velike nacionalne. kulturne in gospodarske posle, za katere je po svoji naravi, sposobnosti in po svojem položaju ustvarjen.
Mi smo v svojih listih že često prorokovali hi čudno, vse kar smo napovedovali, se je izpolnilo. Tudi danes, ko zremo s svoje rezervne višine v nižine sedanjih volilnih partizanskih borb. se nam odpirajo v daljavi jasni horkonti polni grenkega razočaranja, ki bo sledilo 8. februarju. To razočaranje čaka vse ono naše ljudstvo, ki pričakuje od izida sedanjih vdtev izboljšanja položaja. Tako mizemih volitev v naši državi še ni bilo. zato tudi rezultati ne bodo mogli biti drugačni nego mizerni.
Zato, prav zato je Oriuna ponosna. da se ne nahaja v tej borbi in zato z ogorčenjem protestira proti vsem tistim, ki kljub temu vlačijo njeno ime v svoje greznice. Orjune v tej volilni borbi ni! — to si zapišite za svoja umazana ušesa »Straža«. »Slovenec« itd. in pustite jo na miru. ker sicer nas boste prisilili, da bomo posegli s svoje rezervne višine, toda ne v volilni boj. ampak v vaša ušesa ter vam jih navili. Pa tudi one. ki poročajo, da ustanavlja K- Davldovič v Vojvodini posebne organizacije proti Orjuni-tn Smao. bi prosili, naj nam v bodoče prizanesejo s takimi senzacijami. Nas g. Davidovit prav nič ne briga in zato tudi ne vemo, če ustanavlja res kake take organizacije ali ne, vemo pa pozitivno, da jih proti Oriuni ne more ustanavljati, ker za to nima prav nobenega povoda, ker se Or-juna prav tako kakor pri nas in drugod tudi v Vojvodini ne vtika v sedanje volilne boje.
Kljub temu pa. da stojimo izven sedanje volilne vihre, opazujemo
pazno razne kretnje poedinih strank in si jih skrbno beležimo, če ogrožajo naše nacionalne interese same. Med temi kretnjami smo videli, da se takozvane državotvorne stranke sr^mujeb prav tako malo kupčevanja z nacionalnimi interesh kakor takozvane prolidržavne. Naši klerikalci obljubljajo kočevskim nemškim naseljencem vse mogoče nacionalne privilegije, če jim oddajo svoje glasove. Pogodbo pa so kleri-. kalci sklenili le kot najvišji ponudniki pri licitaciji, katere so se udeleževali tudi — državotvorcL V Prekmurju tekmujejo vse stranke brez izjeme v tem, katera bo prej in v včji meri ugodila Madžarom in mad-žaronom pri njihovih zahtevah, ki so vse prej nego koristne našim tamkajšnjim nacionalnim interesom. Na svoje liste so tudi takozvane državotvorne stranke postavile izrazite Madžare in madžarone. ki so postali »državotvorni« samo zato, da bodo pod to krinko lažje propagirali še dalje svoj madžarski iredentizem. V Apačah pa je višji državni funkcionar pri agitaciji za vladno skupino obljubljal zopetno uvedbo samonemških šol in prostega gibanja preko naše in avstrijske meje. čeprav so Apačani znani nemški hujskači in zagrizeni iredentisti. Na listi druge vladne skupine pa kandidira zagrizen voditelj apaških Nemcev in bivši avstrijski nacionalni nemški poslanec.
Tako daleč je partizanstvo zavedlo celo naše državotvorce, zato se ne smemo čuditi, če so drugi padli še nižje. Spričo tega Orjuna kot čuvar/ca čistih nacionalni h interesov in kot brezkompromisna boriteljica za nacionalno čistost in poštenost, ne more ostati tiho in ne more z zavezanimi očmi in zamašenimi ušesi iti mimo barantanja za trenutne partijske interese z očitiini nasprotniki naše nacionalne in državne misli. Po razočaranju S. februarja mora priti zato tudi spoznanje. spoznanje, da vodi edina rešna pot iz kaosa in partizanskih močvirij preko jasnili in čistih vidikov — Orjune!
Nova nemška vlada.
Zadnje volitve v Nemčiji niso prinesle razjasnitve položaja. Kljub temu, da so skrajne desničarske in levičarske stranke nazadovale in so socialni demokratje pridobili na mandatih, nimajo stranke, ki se odkrito izjavljajo za republikansko ustavo in izvedbo dolžnosti izvirajočih iz Versailleske pogodbe in Dawesovega načrta, večine v parlamentu. ker so tudi nacionalci napredovali. Edini stranki, ki ste odkrito za republiko in proti restavraciji Hohenzollernške monarhije, ste socialno demokratska in demokratska. Nacionalci pod vodstvom grofa Westerpa in proslulega admirala Tirpitza ter narodni socialisti pod vodstvom Hittlcrja in Ludeu-dorffa še vedno sanjajo o starem sijaju in veličini nibelunške države. Glavni njihov cilj je: revanža in maščevanje za poraz. Komunisti nastopajo proti vsem stranicam, tako proti nacionalcem kot proti so-^nim demokratom. Njim je pred P”"11 le revoluicaja in ustanovi-KatnliSHetske vladavine v Nemčiji.
, cfrnnVent/Um "dUŠka Ijlld-ska stran .a (Stresemannovci) pa lavirata med republikanskimi in monarhističnimi strankami. Obe stranki se sicer bolj nagibata k mo-narhizmu. se pa tega ne upate odkrito priznati. Posebno velja to za centrum, čedar manjša leva frakcija je izrazito republikanska.
Nemška politika po svetovni vojni ni še pokazala svojega pravega obraza. Edina, ki sta si upala iavno pokazati svoje mišljenje in sta
; mislila na odkrit sporazum z zavezniki. sta bila Scheidemann in Rathenau. Radi tega sta pa bila trn v peti nacionalistom in sta tudi padla kot žrtev nacionalistične organizacije »Consul«. Wirth in Cuno sta odlaševala z izpolnitvijo reparacij-skih obveznosti in se ima Nemčija le. Cunu zahvaliti, da je prišlo do zasedbe Poruhria s strani Francije in Belgije. Pasivni odpor, ki ga je Cuno organiziral v Poruhrju ni uničil Francije, kot ie nemško časopisje napovedovalo, uničil je nemško marko in nemško gospodarstvo. Milijoni in milijarde, ki jih je nemška vlada zmetala v Poruhrje, so povzročili inflacijo, ki je mali in srednji stan privedla na beraško palico. Prorokba delfijske Pitije, da bo po vojni vsak Nemec milijarder, se je Izpolnila.
Po Cunovem padcu je prevzel vlado dr. Marx. ki se je opiral na veliko koalicijo, obstoječo iz socialnih demokratov, demokratov, cen-truma in nemške ljudske stranke. Marxu se mora priznati, da je vodil nemško politiko jako uspešno. Dosegel je sanacijo nemške valute s tem. da je mesto propadle marke uvedel novo plačilno sredstvo rentno marko. Trudil se je doseči tudi z zavezniki sporazum, kar mu je bilo po padcu Poncarejevega kabineta v Franciji zelo olajšano. Da-'v£s?v 1,a~rt so vsi zavezniki sprejeli in ga je tudi nemški državni zbor ratificiral. Toda baš Da\vesov načrt je bil. ki je povzročil krizo Marxovega kabineta in nove volit-
ve. Po Da\vesovem načrtu se morajo nemške železnice izročiti privatni družbi in gre čisti dobiček železniških dohodkov na račun reparacij. Za sprejem te točke načrta pa je bila potrebna dvetretjinska večina, ki je Pa vlada ni imela. Nemška ljudska stranka se je tedaj obrnila na nacionalce, ki so tudi obljubili, da bodo za ta zakon glasovali. toda le Pod pogojem, da se jim prepusti nekaj mest v vladi. Načrt je bil sprejet, socialni demokrati so pa. izjavili, da ne morejo sodelovati v vladi skupno z nacio-lialci. Nemška ljudska stranka je na Marxa pritiskala in grozila z izstopom iz vladne koalicije, če sc ne pripusti nacionalce k vladnemu krmilu. Ker brez nemške ljudske stranke ni imel večine v parlamentu in se je tudi desničarska struja centruma upirala, je bil Marx primoran. predlagati predsedniku Ebertu razpust parlamenta in razpis novih volitev.
Toda tudi nove volitve niso prinesle. kakor že uvodoma povedano. razjasnitve položaja. Po raznih brezuspešnih poskusih sestaviti parlamentarno vlado, je Marx svoj mandat odložil. Mandat ie bil nato poverjen bivšemu finančnemu ministru dr. Luthru, pristašu nemške ljudske stranke. Po par formalnih razgovorih s socialno - demokratsko in demokratsko stranko se je odločil sestaviti izvenparlamcntar-no vlado, v kateri je le po en zaupnik vsake stranke. Od nacional-cev Wallraf, od nemške ljudske
POZOR!
Naše upravništvo je že ponovno opozorilo naročnike, ki so zaostali s plačevanjem naročnine, da je treba naročnino PORAVNATI. Eni zadnjih številk so bile priložene tudi položnice.
Večina naročnikov je že storila svojo dolžnost, kdor preL kdor pozneje. in še sedaj prinaša pošta vsak dan zaostale naročnine. Naše uprav-ništvo se prav dobro zaveda, da naši ljudje nimajo polnih mošenj in je pokazalo nasproti naročnikom največjo popustljivost. Toda »Orjuna« ie že
začela tretje leto svojega življenja, zato mora imeti račune iz prejšnjega leta čiste. 60 Din .ie za naše naročnike že lepa vsota, na vsak način pa ne taka, da bi jo človek ne mogel. če je že to namenil in se na to odločil, prihraniti tekom enega celega leta.
Zato je naše upravništvo sklenilo to-le: vsem tistim, ki do 30. januarja ne poravnajo dolgovane naročnine, SE LIST USTAVI. Naj torej dotičnl pripišejo krivdo samim sebi. če prihodnji mesec ne dobe več »Orjune«.
stranke Stresemann. od centruma Brauns. Okoinost, da je v sedanji vladi tudi demokrat Gessler. ne more prikriti dejstva, da je ta vlada le maskirana vlada meščanskih strank, v kateri igrajo prvo vi-jolino nemški nacionalci. Katoliški centrum je zopet pokazal svojo nemoralnost, ko se na videz hlini, da je vnet pristaš Weimarske republikanske ustave, v resnici pa stremi za upostavitvijo monarhije, če ne ravno Hohenzollerncev. pa vsaj Wittelsbachovccv, ki so katoliki.
Tudi gonja proti predsedniku republike Ebertu se z vso vehemenco nadaljuje. Nemški nacionalci sicer izjavljajo, da se bodo reparacije plačevale kljub temu, da so oni na vladi, toda gotovo je. da hočejo izsiliti Eberlov odstop, da bi zasedel predsedniško mesto kak njihov zaupnik. ki bi pripravil teren za upo-stavitev monarhije in revanžno vojno.
Dr. Luthrova vlada je tako sestavljena. da nria.jo nemški nacio-' nalci v njei bsoiutno večino. V njej
so ministri, ki niso hoteli sv oje časno priseči na republikansko usta-
vo. In že na prvi seji parlamenta so socialni demokratje predlagali vladi nezaupnico. Predlog je seveda propadel. ker je sedanja desničarska koalicija vendarle močnejša. Demokrati so se glasovanja vzdržali, komunisti so pa sejo obstruirali.
Vtis, ki ga je nova vlada naredila na evropsko javnost, ni zanjo ravno ugoden. Posebno francosko časopisje jo ostro napada in napenja francoska opozicija vse sile. da izsili nove volitve, pri katerih bi utegnil priti zopet na površje nespravljivi Poincarč.
Kaj pa pomeni nacionalistična vlada v Nemčiji in ravno tako v Franclji za evropski mir. to se še vsak spominja izza časa Cunovega kanclerovanja. Ce se Nemci ne bodo vendar enkrat spametovali in uvideli, da so sanje o svetovni nadvladi germanskega plemeua neizvedljive. jih čaka morda še hujša usoda, kot jih je doletela leta 1918. Šele nov poraz bo zamogel Nemce pripraviti do spoznanja, da so le narod v kolu euakopravnih narodov in da je »Drang nach Osten« in tlačenje Slovanstva minulo za vedno.
n
Prejeli smo sledečo resolucijo Jugcslovenske narodne Obrane v Valparaisu. ki jasno priča, da Jugo-sloveni v Ameriki trezno sodijo politične prilike v Jugoslaviji in da se dobro zavedajo pogubonosnega rovarjenja Radičevstva.
»Jugoslovenska Narodna Obra>-na je konstatirala po razmotrivanju položaja v domovini po šestem letu Osvobojenja in Ujedinjenja, da elementi. ki so še sedaj prežeti z rob-skim duhom m proti volji kojih se je izvršilo ujedinjenje, še vedno ru-jejo v domovini in inostranstvu proti državi. Dalje globoko obžaluje, da mnogi sicer dobri Jugosloveni in politične skupine, ki so morda postali ozlovoljeni vsled napak in nedostatkov uprave ter strankarske politike, ne zavzemajo pravega stlišča proti temu destruktivnemu delu in da podpirajo v svojem najboljšem namenu mesto konsolidacije. rušilce države. Najstrožje obsoja človeka, ki mu je nekoč kot predsedniku Jugoslovenskega odbora in kot predstavniku ideje narodnega in državnega edinstva poklonila svoje popolno poverjenje, ker se je sedaj izneveril tej ideji in ker se druži sedaj z Radičem in drugimi rušilci države. Obsoja pa ga tudi. ker s svojim delom na škodo naroda neti plemenski šovinizem in podpira vse zlo. ki ga nam je storila naša nemila prošlost. Obnavlja pa zagotovilo vernosti in udanosti Njegovemu Veličanstvu kralju Alek-rila naša nemila prošlost. Poživljajoč dalje brate, da privedejo nat pri-
hodnjih volitvah do končne zmage Idejo narodnega in državnega edinstva, s tem da bodo glasovali za ljudi, ki bodo daleč od vsakega separatizma in hegemonije izvedli v resnici plenmsko samopravnost. Obnavlja pa zagotovilo vernosti in udanosti Njeg. Vel. kralju Aleksandru. zahvaljujoč se mu, ker išče kakor pravi Jugoslovenski krali poti do Velike, nedeljive Jugoslavije, ki bo vsakemu Jugoslovenu prava mati!«
Paško Baburizza, preds.. Luis Mitrovič. Frano Petrinovič. Karlo Hu-ber, Andro Svilokos.
Tako so izrekli najostrejšo sodbo nad sedanjim delom nekdanjega sopodpisnika krfskega pakta in bivšega prvega jugoslovenskega ministra zunanjih poslov dr. Ante Trum-biča, tudi možje in organizacija, katerim pač ne more očitati niti najbolj zagrizeni in zaslepljeni partizan. da bi imeli morda pri tej obsodbi kako posebno namero. Zali-bog pa, da prihaja ta sodba šele od onstran Atlantika in da je moral prodreti glas o gorostesnili političnih delih bedne figurice gosp. dr. Trumbiča do onih, ki so 11111 nekoč popolnoma zaupali ter da ni sprejel take obsodbe že od strani jugoslovenskega naroda, ki naj bi spravil figurice kot so gospodje dr. Trum-bič, Davidovič. dr. Ravnihar in drugi, v muzeje, da bi imeli pozni rodovi spomin na »kremenite in neomajne« Jugcslovene iz prve dobe po Osvobojenju.________
Orjuna LiubSjana.
Občni zbor Mestne Orjune Ljubljana se vrši v petek 23. t. m. ob 19. uri v prejšnjih kavarniških prostorih »Narodnega doma«.
Udeležba za vse članstvo obvezna. Vstop brez legitimacij ni dovoljen.	' ’ ‘	"
R O K K MESTM! TRG 5
E H H A T O V I C
Orjuna, naprej!
Ako pogledamo v preteklost našega naroda, ako premotrimo zgodovinske dogodke, s katerimi se moremo ponašati in one. s katerimi se ne moremo ponašati. po-kaže nam učiteljica življenja dejstvo. da se imamo za vse pozitivne vrednote, katere je naš narod pridobil v težki borbi skozi stoletja, zahvaliti nacionalizmu in unitarizmu. Nasprotno pa moremo za vse neuspehe dolžiti edino separatizem in razcepljenost.
To je zgodovinska resnica, katero moremo zasledovati od one dobe. ko so Slovani robovali Ava-rom, slabejšim od njih, dolder jih ni osvobodila sloga in Samova modrost. Mar ni slutil jugoslovanski narod, da si je izbral postojanko, v katero se zaganjajo viharji z vseh strani sveta, a ni ustvaril velike države. ki bi bila sposobna kljubovati vsem udarcem. NI vedel narod jugoslovanski, da se učvrsti kot močna skala, sama nase naslonjena; mar ni vedel narod, da nima prijateljev okrog sebe? Omahljivci so se naslanjali sedaj na enega; sedaj na drugega nasprotnika, medtem, ko so možaki poskušali otresti se tujega drago plačanega varstva in okrepiti svojo državo.
Zgodovina je takorekoč hotela, da nam povdarja posebno svojo veliko resnico, da jo za vse čase vpiše k važnim dogodivščinam, kot memento, ki nai nam bode vedno pred očmi. V kratki dobi enega leta (v začetku XII. stoletja) beleži zgodovina dva značilna dogodka, ko-jih učinek se poveča, ako se upošteva bližina časa, krajca In razmer. Medtem ko le Srbija v borbi za narodnost in svobodo zbrala v eno celoto znaten del jugoslovanskega naroda in je okrepila državo in dvignila svoj ugled in moč do vrhunca, je istočasno Hrvatska zapadla v robstvo madžarskega imperializma, in sicer vsled notranje nesloge. Zgodovina ni zabeležila v tisti dobi niti slodu kakšne misli Hrvatov na Sit>ijo, državo istega jezika in naroda, ki je bita tedaj na vrhuncu 1 To je bolno mesto jugoslovenske prošlosti. kar je imelo težke posledice.
Enako nosijo tudi povsod! skozi težke dneve trpljenja in malih trenutkov veselja ter ponosa vsa stoletja žig Iste istlne: edlnstvu sledi zmaga, razdvojenotl pa poraz.
Dinamit.
Tudi tedaj, kadar je narod, po tuji premoči in krivdi svojih vodij, pal v robstvo. kjer je veroval v skupnost in svojo moč, se ni dal uničiti; vera v narod jo imela v sebi čudno moč. da je sama v sebi nosila kal svobode.
In če se vprašamo, kako je nastala naša država Jugoslavija, ki je sama na sebi najvišja dobrota, ki jo je naš narod sploh kedaj dosegel, ne dobimo odgovora od diplomatov, ne iz njih spisov. Mar je nastala Jugoslavija po načrtu samoodločbe — paroli vržene v javnost, ko se je podpisoval londonski dogovor in dokler se ie vodil boj za premoč nekaterih držav in narodov in za uničenje ostalih? Mar Krfski pakt. ki ga je podpisalo dvoje ljudi, ki ne verujejo? Ali ie morda radodarnost Antante ustvarila Jugoslavijo? Ali pa samo in edino umiranje požrtvovalnih in plemenitih ljudi. ki so se borili enako za Beograd kakor tudi za Gorico In Gospo Sveto? Bila je velika zasluga grobov naših junakov, toda teh odločujoči faktorji niso videli, videli so samo tvornice. rudnike, reparacije... Ves naš narod v zemlji trpljenja. umirajoči junaki na bojiščih, naši in tuji diplomati po svetu, rušilci aivstrijske države in sploh vse, kjer se je nastopalo za naša prava, za prava jugoslovenske Nacije, je bilo elektrizlrano duhom jugoslovanskega nacionalizma, duhom Principa, Skerllča. Endlicherja. Jenka... To so bili možje, ki so postavili temelj jugoslovanski ideji, ki so preporodih idejo, dali ji obliko in barvo in kot tvori tel ji sveta vdahnili so ji življenja iz svoje duše. Odšli so mladi ljudje, ki so izkrvaveli za svoja načela, toda postavili so nezrušljlve temelje Jugoslaviji, a zgodovina je zapisala: etika, nacionalizem, zmaga.
Da se dovrši deAo ujedinjenja, stopa omladlna naprej pod orjuna-ško zastavo, na kateri so zapisane besede: Za Nacijo. — Ni še dosegla vsega, a dosegla ie vsaj eno. V današnji dobi iskanja idealov je pokazala pravo smer: Po oni poti. po kateri je v preteklosti z nami šlo dobro, naravnost naprej. Tja bomo našli pot: mimo vsega zla. s "katerim je napojena naša doba. z idejo in sWo rušeč vse zapreke, v novi svet poštenja, nacionalizma ta do-bra, Orjuna naprej!___
■■■■■■■■■■■MM H
TVORNICA ZA DUŠIK RUŠE IN TVORNICA
RIBOR.
»ZLATOROG« MA-
Popolnoma varno naložite denar ▼
Ljubljansko posojilnico
V LJUBLJANI, Mestni trg štev. 6
ker Ima ie nad
to,000.000 P?w jamstveno glavni«^.
Vloge na hranilne knjižiee in tekoči račun obrfstuje
nafugodneie.
Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v inknao takture in cesije terjatev. Posojila daje le proti polni varnosti na vknjižbo In proti poroštvu.
a
■
IM
Ka^pji
LISTEK.
VOJVODA ILIJA Z. TRIFUNO-VIC-BIRCAN1N:
Vuk in Tankosič.
(Dva nesmrtnika.)
Ko je nastopila svetovna vojna, je bilo mogoče videti Vuka in Tan-kosiča z njihovimi nesmrtnimi legijami povsodi, kjer se je prelivala kri za svobodo. Občudovanja vredna je bila v resnici čudežna hitro6t, ki so jo imeli ti junaki pri svojih premestitvah iz fronte na fronto. Včasih so bili za hip na Dunaju, drugič za trenutek na Savi. potem zopet ob Drini, v Bosni ali pa Sremu. Z eno besedo, povsodi tam, kjer so bile ogrožene tedanje meje Srbije. S svojim osebnim nastopom sta bila ta dva velika junaka tudi vedno v vsaki borbi s svojim zgledom živo bodrilo sojvim ljudem. Tako, da so ti ljudje pod njunim prevdarnim vodstvom trli in lomili linije cesarjevih bataljonov. Zato. pa so bili vojaki »kazenske ekspedicije« poiskali še pravočasno svojo rešitev nred bombami in noži Vukovih iu Tankosičevih ljudi v.
Tik ob nemško - avstrijski meji imamo dve tvornici, eno. katera se bavi z izdelovanjem dušičnatih spojin v Rušah in katera se bavi sedaj tudi s problemom izdelave soli-terne kisline in amonjaka, in drugo v Mariboru, katera izdeluje glicerin. Iz teh dveh spojin — soliterna kislina in glicerin — se izdeluje dinamit.
Je to znano vojaški komandi? Je tudi znano vojaški oblasti, da so nastavljeni v tvornici za dušik Ruše sami nezanesljivi Inozemci? Ne ve vojaška oblast, kakega pomena sta te dve tvornici v slučaju vojne?
Jasno pa je. da je predpogoj, da so nastavljeni v tvornici za dušik samo zanesljivi tehniki, kemiki, mojstri in delavci — Jugoslovenl — ne pa inozemci. Z eno samo kretnjo se lahko uniči vse tvomiške stroje, posebno Sindove kompresorje. In uničil bi jih gotovo nezanesljivi ino-zamec v slučaju vojne in Jugoslavija bi zgubila veliko tvornico za izdelavo soliteme kisline, ki je mati vseh eksplozivov.
Vprašamo vojaško oblast:	»NI
to dolžnost, da to preprečite?«
Opozorili smo in upamo, da bo sedaj vojaška oblast zahtevala, da se odstrani takoj vse inozemce iz tvornice za dušik Ruše.
Opozarjamo na ta dejstva tudi gospoda velikega župana v Mariboru in smo mnenja, da je njegova dolžnost, da podvzame tudi on vse potrebno v svrho odstranitve tujcev.
Vemo. da je g. načelnik Savič (ministrstvo trgovine in industrije) velik nasprotnik širjenja industrijg tik ob meji, ker meni, da v slučaju vojne nima domovina nobenega haska od te industrije. Mi smo pa mnenja, da bo domovina imela še manj haska od te industrije, če je ta v nemških rokah. Mislimo, da se bode tudi g. načelnik Savič zavzel za naše zahteve in vplival, da se morajo inozemci odstraniti.
Vemo dobro, da bo gospod delničar tvornice za dušik. dr. Windi-scher, ki biva v Ljubljani in ki piše razne članke v »Slovenskem Narodu« skušal z vsemi sredstvi izjaloviti naše upravičene zahteve. Vemo dobro, da ni on nikdar ščitil državne in delavske interese map ram tej tvornici.
Iz tega razloga opozarjamo že danes vojaško oblast, velikega župana in ministrstvo industrije in trgovine na eventualne Intervencije g. dr. Wlndischerja — v prid tvornice. Te intervencije se ne smejo upoštevati.
Orjuna. ki brani vedno iu povsod interese naše domovine in našega ljudstva, ne bo mirovala dokler ne doseže, da bodo odstranjeni vsi inozemci. To povemo ravnateljstvu tvornice v Rušah in tudi g. delničarju Windischerju.
Ako ne bodo za to skrbele državne oblasti, bo p* Orjuna in — radikalno.
Kurilnica in delavnica drž. železn. v Mariboru.
V kurilnici in delavnici državne železnice v Mariboru je še vedno zaposlenih nekaj inozemskih delavcev in uradnikov. Po večini so Nemci, ki ne znajo službenega jezika in na ljubo katerih se mora kršiti zakon, kateri predpisuje, da se sme uradovati samo v srbohr-vatskem ali slovenskem jeziku. V Mariboru imamo mnogo nezaposlenih delavcev, ki bi bili voljni sprejeti službo v gornjem obratu. S tem bi se znižalo zopet število onih nezaposlenih, ki dobivajo podporo za brezposelnost. Izgovor, da so ne-obhodmo potrebni, je jalov.
Zahtevamo, da direkcija državnih železnic v Ljubljani ukrene potrebno. Opozarjamo direkcijo na uradniški zakon, ki veleva, da morejo biti državni uradniki samo državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter morajo obvladati državni jezik In samo v izvan-rednih slučajih se smejo namestiti inozemci kot kontraktualni uradniki.
Ni čuda. da privaitni obrati nastavijo samo inozemske moči. saj še v državni službi neovirano službujejo inozemci. Naša vlada je izdala zakon za namestitev inozemskih moči v privatnih podjetjih, kjer so tudi precej strogi predpisi. Žalibog ostane pri nas vse samo na papirju in tako tudi ta zakon.
Saj ni čuda. če vlada ne pometa pred lastnim pragom, da bi privatna podjetja to storila.
Na ta način se doseže, da nihče ne vzame resno zakone in uredbe. S takim delovanjem mora država zgubiti na ugledu pri lastnem narodu iu v inozemstvu.
Upamo, da bo sedanta vlada, ki si je dala ime — Narodne koalicije
—	popravila te nedostatke in očistila pred lastnim pragom in s tem tudi v kurilnici in delavnici državne železnice v Mariboru. Potem Pa z vso energijo revidirala tudi vsa privatna podjetja, posebno tu na severni meji, ker mora biti skrb vsake vlade, da prepreči Infiltracijo nemškega življa.
Nečuven slučaj pri državni železnici kraljevine SHS. Iz Maribora nam poročajo, da se je prestavilo iz tamošnje kurilnice, ki je ena najvažnejših in največjih v naši narodni državi, edinega slovenskega inženirja Stanislava Rogliča, na manj važno in zelo podrejeno službeno mesto pri direkciji. Poznamo g. inž. Rogliča kot odličnega narodnega borca in kot prvega, ki ie dvigal visoko narodno trobojnico v strojnem oddelenju naše direkcije. Bodril je s svojim nastopom zavedne narodnjake in državljane k po-
sramotnem begu. Za časa teh strahovitih bojev In borb je bil Vuk tudi dvakrat ranjen. Rana. ki jo je dobil drugič, je bila celo težka. Lezoč na nosilnici, napravljeni na brzo roko iz pušk in šotorovih kril, je vzel v roke vojni blok. ki mu ga je podal nek četnik in napisal s težko muko četnikom sledečo na-redbo:
Četniki l
Ranjen setu bil danes od nepri-iateljske krogle, tako, da bom moral za gotov čas zapustiti naše junaške vrste in oditi na zdravljenje. Jugoslovenskl narod Vas zaklinja, da ne klonete duhom. Borite se junaško kakor doslej in osvetite mojo rano.«
Vukove in Tankosičeve čete so bile sestavljene iz najplemenitejših sinov vseh treh plemen. Zastopani so bili v teh strašnih četah vsi naši kraji od Trsta do Timoka in od Soluna pa do Maribora.
Po svoji sestavi so bile to prve jugoslovenske edinice, a Vuk in Tankosič prva jugoslovenska častnika. Pred temi železnimi četami so se rušile v nič vse zapreke, kakor nekoč pred nesmrtnimi »prostovoljci« Zeke Buljubaše ali pred nenadkriljivimi •mladeniči« Hajduk-Veljka.
Ko so nastopili mučni dnevi umika leta 1915., sta bila \ uk in Tankosič s svojimi nesmrtniki stalna zaščitnika naše s slavo ovenčane armije. Pri izvrševanju te najtežje dolžnosti je doletela Tankosi-ča junaška smrt pri Svilajnici. Pokopan je bil v mestecu Trsteniku. Najsi je bila gomila brez križa in napisa, so vendar izvedeli zanjo Avstrijci ter jo odgrebii. Izgrebli so tudi truplo in to samo zato. da se na lastne oči prepričajo o istinl-tosti smrti tega strašnega revolucionarja. Po ogledu so Ka zopet pokopali v siaro gomilo, kjer je ostal pokopan vse do leta 1922.. ko so ga prenesli četniki v sporazumu z njegovo staro majko v Beograd. Tu je bil nato pokopan ob ogromni udeležbi z vsemi vojaškimi častmi.
Vuk pa se je po smrti bojnega druga boril dalje in se počasi umikal po vsakodnevni borbi z nepri-jatelji skozi Albanijo vse do našega modrega Jadrana. V teh borbah je zaostalo za vedno mnogo četnikov in prevzelo večno stražo nad usodo mile nam Jugoslavije. Zato pa so imeli tudi združeni Avstrijci-Madžari. Nemci in Bolgari dovolj prilike občutiti srditost borbe z nasprotnikom. ki ie pripravljen na pogin. Vendar je navzlic temu uspelo.
žrtvovalnemu delu za narod, državo in železnico. Bil je vsekako na mestu kot strokovnjak, narodnjak in državljan in je s temu primernim, smotrenim nastopom proti našim narodnim in državnim nasprotnikom delal ovire njihovim izdajalskim mahinacijam.
Pričakovali smo, da se bo tega gospoda sčasom postavilo na mero-dajnejše mesto službenih edinic v Mariboru ali pa na enako pri diiakciji. Vsekako pride sedaj v poštev, da nadomesti takozvanega nenadomestljivega Nemca-inženirja. ki ne zna službenega jezika.
Pa ne! Sedaj, ko je vpeljan v službo, ko pozna gotovo razmere dovolj za prevzem poslov važnega službenega mesta, se ga prestavlja, na v vseh ozirih slabeje mesto, ki niti ne odgovarja njegovi dosedanji praksi. Namen je očividenl Zavedne narodnjake in prvoboritelje postaviti v ozadje, Nemcem in še celo inozemcem pa zagotavljati njih obstanek, in s tem vzdrževati nemški vpliv v naših krajih ter zabranjevatl podirati najmočnejše stebre adrijanskega mostu.
Kaj pa misli direkcija, odnosno njeni organi?
Vse merodajne kroge in vso nacionalno javnost pozivamo, da ukrene vse. da se bo s teoretično in praktično šolanimi narodnimi ljudmi postopalo ekonomsko, v prid države, naroda in železnice same.
Po eni strani se govori, da ni domačih strokovnjakov, po drugi se pa te prestavlja pod krinko iz »službenih ozirov« na mesta, kjer so najmanj potrebni
Inž. Roglič mora dobiti važno mesto; najbolje je, če v ogroženem jugoslovanskem Mariboru!
Za daues toliko, prihodnjič prinesemo še druge podrobnosti.
KARO-C«vlll
M@ribor> Koroška 19.
Razvitje prapora Orjjune Sava-Mala.
Dne 1. februarja t. 1. razvije Orjuna Sava-Mala v Beogradu svoj prapor. Ta dogodek je za celo Or-}uno v Srbiji velikega pomena in je naša dolžnost, da pripomoremo k čim veličastnejšemu uspehu prireditve. Zato poživljamo vse naše organizacije, posebno one. ki posedujejo svoj prai>or. da se po možnosti z delegati udeleže te slavnosti.
Orjuna Sava-Mala je izprosila od Ministrstva Saobračaja četrtin-sko vožnjo, ki velja od 27. t. m. do 5. februarja na vseh vlakih. Ljub-Ijamsko članstvo, ki se udeleži razvitja. se odpelje deloma v petek, dne 30. t. m. z osebnim, deloma pa v soboto, dne 31. t. m. z brzim vlakom. Osebni vlak se odpelje iz Ljubljane ob 18.40 uri in stane vožnja v Beograd in nazaj Din 100, brzovlak se pa odpelje ob 17. uri in stane Din 200. Udeleženci nosijo potne stroške sami in se ne sme v ta namen dvigati denar iz potne blagajne za zlet, ki se bo vršil meseca maja v Beogradu.
še vedno znatnemu številu četnikov z Vukom, ki so se umikali le stopinjo za stopinjo in prepojili vsako ped odstopljene zemlje s svojo kivjo. preiti brezpotno Albanijo in priti do Drača. Tu so se ukrcall in se odpeljali na otok Krf.
Po dovršeni reorganizaciji in odmoru na Krfu je bH nesmrtni Vuk prvi, ki se je pojavil s svojimi četniki na Solunski fronti v bolgarskem sektorju. Pričele so se nove borbe in boji, v katerih je dokazal ponovno Vuk, da je s Tankosicem vreden nositi oni venec neuvele slave, ki je krasil njuni glavi že od leta 1903. »Lerin«. »Kajmakčalan«. »Grunište« in drugi položaji so najboljše priče, da so bile s tem vencem kronane glave pravih junakov in da ne bo nikdar ovenelo. »Grunište« je bilo pozorišče zadnje zmage legendarnega vojvode Vuka. Padel je baš v momentu, ko je vodil svoje četnike na zmagonosnl juriš in ko so njegovi četniki krvavo obračunali z upornimi Bolgari na zavzetih položajih. Njegovo mrtvo telo so četniki takoj ptenesll v Solun, kjer je bilo pokopano z vsemi vojaškimi častmi in ob navzočnosti vseh zavezniških delegacij. Od tu pa so ga leta 1923. izgrebli njegovi preostali četniki in ga v sporazumu z njego-
vo družino prepeljali v Beograd. Stari Beograjčani pravijo, da še ni Beograd nikdar videl tako impozantnega pogreba, kakor je bil Vukov in Tankosičev. Pri enem, kakor drugem je prisostvovalo najmanj do 40.000 ljudi.
To je v najglavnejših potezah potek življenja in dela te dvojice velikih borcev za svobodo in edin-stvo Jugoslovenov. Žalibog pa nista bila na žalost celega našega naroda toliko srečna, da bi zazrla s svojimi orlovskimi očmi uresničen vekovni sen naših rodoljubov — našo močno Jugoslavijo.
Mi, ki smo dobro poznali ta dva junaka, najboljše občutimo, kako nenadomestljiva je izguba, ki ie zadela našo ujedinjeno domovino z njuno prerano smrtjo.
Da je mogel izvesti d’Annunzlo svojo opereto na Reki in da je lab~ ko kalH red in mir po Macedoniji do svoje smrti Todor Aleksandrov, je pripisovati samo temu. da sta bila ta dva junaka že zdavnaj mrtva. Ako bi bila ona med živimi, bi vsega tega prav gotovo nikdar ne bilo. Stjgpan Radič bi bil mnogo ponižnejši in arnavtski kačak Feris Salkovič bi sigurno ne gospodaril tako mirno in gotovo po nor ah Vukove domačije — Stare Raške.
Stev. 3.
Orjuna Sava - Mata bo nadalje poskrbela kolikor bo mogoče poceni hrano in prenočišče. Iz Beograda se vrnemo dne 3. februarja dopoldne.
četr tinsko vožnjo dobe člani proti potrdilu svoje organizacije, da se peljejo na slavnost v Beograd.
S tem potrdilom dobe vozne karte za ""tovico cene. V Beogradu pa bo potrdila Orjuna Sava-Mala udeležbo na razvitju in s tern bo veljala karta tudi za nazaj.
Organizacije, ki se bodo proslave udeležite s svojimi delegati, naj to brzojavno javijo Oblastnemu odboru.
PolitKen pregled.
Tudi pri teh' volitvah se potegu- I je neb roj kandidatov za gumijeve icrogljice. V vseh 56 okrožjih je vloženih nad 380 list. Rekord je v tem oziru odnesla Slovenija. Mariborsko okrožje ima največ list. — Težko pričakovana razsodba banskega stola glede ustavitve preiskave proti voditeljem H. R. S. S- je le delno ugodila pritožbi državnega pravduika. Preiskava se sicer nadaljuje. toda obtoženci se izpuste iz preiskovalnega zapora. Policija je pa vse obtožence zopet aretirala. — Zadnja nedelja je bila v znamenju raznih volilnih shodov in sestankov. Samo Narodni blok je priredil takih shodov čez sto. Posebno sta uspela shoda samostojnih demokratov v Beogradu in Varaždinu. Varaždinskega shoda se je udeležilo okoli 8000 ljudi, ki so manifestirali za narodno in državno edinstvo. Zapeljane hrvatske kmečke mase polagoma spregledujejo in so nekatere organizacije H. R. S. S. prijavile svoj vstop v S. D. S. — Konferenca za ureditev še nerešenih vprašanj, izvirajočih iz rapallske pogodbe, ki bi se imela nadaljevati
v	Benetkah, je bila iz telmičnih razlogov odgodena. Prične se šele 5. februarja. — Naša kraljevska dvojica poseti v mesecu maju oiicrjelno predsednika francoske republike Doumergue-a in se bo istočasno sklenila nova defenzivna pogodba med nami in Francijo;
Zanimiva razprava se je vršila
v	finančnem odseku avstrijske zbornice. Govornik krščansko - socialne stranke je opozarjal na delovanje sovjetskega poslanika Joffeja in na nevarnost, ki preti Avstriji, da pride v konflikt z ostalimi nasledstvenimi državami, če se bo poskušala zanesti z Dunaja komunistična propaganda v te države. Socralno-de-mokratski govornik je pobijal predgovornika m opozarjal na rovarjenje avstrijskih in madžarskih monarhistov. ki za vsako ceno poskušajo vzpostaviti Habsburžane na prestol. Kancelar dr. Ramek je na ta izvajanja odgovoril in poskušal stvar razjasniti. Vsekakor mora tudi naša država posvetiti habsburški propagandi vso pažnjo. da nas nekega lepega dne ne preseneti kak puč.
Češkoslovaško znanost }e zadet hud udarec. Dr. Drtina, znan pedagog in. Masarykov sodelavec, je umrl. Njegove zasluge na polju pedagogike so velikanske in ga bo češka znanost težko pogrešala. —. Ker so se tudi ostali škofje češkoslovaške republike izjavili solidarnim s pastirskim pismom slovaških škofov, postaja razmerje med cerkvijo in državo vedno bolj napeto. Napredne stranke zahtevajo ločitev cerkve cd države, čemur se pa kle-
rikalci seveda upirajo. Ker brez njih nima vlada večine, utegne to vprašanje dovesti do krize in novih volitev, ki pa radi velike razcepljenosti strank najbrže ne bodo prinesle velikih sprememb v številčnem razmerju posameznih strank.
Terorističnih akcij na Bolgarskem kar noče biti konec. Skoro vsak teden nam prinašajo časopisi vesti o atentatih na vodilne in vplivne osebnosti. Sedaj so pa rrezrrani storilci napravili atentat na most čez Slivnico med Dragomanotn In Sofijo, tako da je železniški promet med Jugoslavijo in Bolgarsko prekinjen.
Predsednik senatnega odseka za zunanje zadeve Zedinjenih držav, senator Borah. zastavlja ves svoj vpliv v tov da priznajo Zedinjene države sovjetsko vlado de ture. Od Rusije pa zahteva pred priznanjem, da prizna pred in medvojne dolgove bivše carske vlade, da obljubi odškodnino za podržavljena imetja ameriških državljanov in da se odpove vsaki boUševiški propagandi v Ameriki. Ker potrebuje Rusija denarja in ga na evropskem tržišču ne more dobiti, je pričakovati, da bo te pogoje sprejela in sc bodo potem vzpostavili normalni odnošaji med obema državama.
Volilna reforma v Italiji je bila od okrnjenega parlamenta z veliko večino sprejeta. Vendar ie pluralni sistem odpadel, ker je imel Mussolini v lastni stranki tozadevno dosti. nasprotnikov. Tudi iz tehničnih ozirov je moral ta sistem odpasti. ker bi se morali volilni imeniki na novo sestaviti in bi se volitve zavlekle v nedogledoost. Opozicija napenja vse moči, da prepreči, da bi vodila volitve Mussolinijeva vlada. Toda fašizem je še dovoli jak. da izvede volitve tudi v slučaju, če bi se opozicija absertfcirala. Odločitev pa teži siej ko prej na kratke
Na seji centralnega izvršnega odbora sovjetov je skušal Tvcckij svoje delovanje obrazložiti in dokazati. da ni deloval proti komunističnemu programu. Odbor ni ukrenit ničesar definitivnega in je Le sklenil. da se prepusti zadeva prihodnjemu kongresu stranke. Če se pa Trockii ne pokori in bi še nadalje agitiral za svoje nazore, ima centralni odbor pravo, da ga izključi iz revolucionarnega vojaškega sveta in iz stranke. Trockij nima pravice do priziva. Iz postopanja proti Trockemu je razvidno, da nočejo popustiti sovjeti od svojih nazorov, čeravno se je izkazalo, da je nemogoče marksizem izvesti v praksi in je tak poskus stal Rusijo tisoče in tisoče žrtev in gmotnih sredstev. Kako se bodo razmere v Rusiji še razvijale, pa ni mogoče pr »rokovati.
Dopisi.
Prekmurje. Nastopili smo kot nacionalisti proti osebi Geze Hart-nerja v Murski Soboti, ki nam je poznan kot eden največjih naših državno - nacionalnih sovražnikov, žalostno dejstvo pa je. da naše oblasti do sedai vse mirno gledajo in celo podpirajo tega človeka. Mi kot idealisti srno se borili in se bomo proti takim ljudem do skrajnosti, prisiljeni pa bomo nastopiti, če bo treba, tudi proti figovcem ali lopovom pri merodajnih oblastih, ki ščitijo take madžarone. če se delajo ti še tako velike naprednjake. Nai na kratko pojasnimo le en sam slučaj, ki more naravnost osupniti našo javnost.
srednje velik rali-nar, parnk m jn v inozemstvu, večkratni milijonar, je dobil od »Narodne banke« i mUijon dina,._ jev posojila PO 6/v sicer pa ima pri njej še do 2 milijona _ odprtega kredita. Možakar je dobil posojilo kot izvozničar. dasi nam je vsem znano, da ne izvaža niti kilograma moke izven Prekmurja. Dobil je posojilo, s katerim kšeftari kot s posojili naprej v borne kmetske hiše. Ni !i to ona žalostna slika, ki nam jasno kaže vso pokvarjenost
gotovih gospodov, ki so pripomogli in dali ta denar temu sovražniku naše Nacije. Pravi izvozničar. g. Benko, ki »e ustvaril res nekaj, kar znači industrijo, kr izvaža na tisoče govedi in svinj iz dežele, pa ni dobil niti vinarja.
Pozivamo današnjo vlado, da stori takoj svoio dolžnost in pokliče zaščitnike, ki so nam poznam, na odgovornost.
Jesenice. Pred kratkim je bil prestavljen od nas orožniški postajni komandir Žagar menda nekam v hribe, sedaj mu je sledil tudi narednik Tone Kokalj. — Podtika se jima menda, da sta pisca nekega se jima menda, da sta pisca nekega članka, ki obravnava krivično postopanje z orožniki od strani »višjih«. Mr smo prepričani, da omenjena gospoda nista nikdar dopisovala v časopise, če pa so bili članki z navedeno vsebino, naj jih prizadeti ovržejo v dokaz, ne pa, da se poslužujejo sredstev, ki jih imajo danes slučajno še v rokah in se znosijo nad ubogimi podrejene!, katerim
■rncjre!° dokazati nobene krivde. Ubijati, to ni nobena umetnost, če se prottvnik ne more braniti in dokazuje le nizki instinkt podle duše, ki je izgubila že zadnji človečanski
>0 8 JUH JU_
čut in se napihuje v svoji nizki gloriji, kakor žaba v blatn. Da bo pa javnost poučena, smo primorani navesti dejstva in dokazati krivico, ki se je zgodita osoblto Tonetu Kokalju. Kokalj je služboval na Jesenicah že pred 20 lett kot avstrijski orožnik, pozna ga vse in nihče mu ne more očitati najmanjše nepravilnosti. Že takrat se ni nikdar sramoval pokazati svojega narodnega mišljenja in je imel dostikrat sitnosti radi tega. Dobro se še spominjam, ko- smo štirje mladi ljudje stali na en dan obtoženi pri glavarstva radi kaljenja nočnega miru in pri sodniji radi žaljenja uradnik oseb zato, ker smo zahtevali na kolodvoru v slovenskem jeziku, naj se nas pusti s peronskimi listki na peron, kar se nam je hotelo zabranlti. Z nami v družbi sta bila Kokalj in pokojni Stepišnik, ki sta se oba morala zagovarjati pred vojnim sodiščem ia bila tudi, če se ne motim, radi slo-venofilstva kaznovana. Ob vsaki priliki je Kokalj ščitil naše ljudi in alco je bit pozvan, naj poda oblasti informacije, je vedno objektivno poročal, med tem po so drugi tako ra-dr pridejaK še svoje mnenje. Prišla je vojna in na Jesenice je prišel znani k-offcir Managetta. Za vse narodno prebivalstvo so se pričeli, kaker jrovsod, težki časi. Kdor je bil znan kot odločen Slovenec, je bil p. v., in slavni Managetta je iskal povsodi izdajalcev in protiav-strijskih elementov, da bi čimbolj opravičil svojo potrebnost na Jesenicah. Kokalj je znal dobiti zaupanje tega moža in mu je na ta način bilo mogoče ščititi pred zaporom in fronto mnogo, mnogo naših najboljših ljudi. Kadar se je komu bližala nevarnost, ga je opozoril, naj se pazr in mu dal navodila, kako se naj ravna, katerih ljudi naj se ogiblje in kam naj ne zahaja. Kratko povedano: Kokalj ima neprecenljive zastale za ohranitev naših ljudi in tudi pri delu za razpad stare Avstrije. Prišel je preobrat Kokalj je bil vedno na mesta, in ohrantf drža-
vi	blaga, neprecenljive vrednosti. Prvi je bil, ki je vrgel avstrijski znak proč in si pripel slovensko kokardo; stpril je to takoj brez premišljevanja in brez strahu pred onimi, ki so še omahovali in upali, da se le ohrani Avstrija in Habsburg. Že ob preobratu, ko so nekateri čudna hitro avansirali, smo mislili, da bo Kokalj povišan za častnika. Toda mož je bit prepošten, da bi se biF silil h korita fn je stel repo v ozadju in delal. Mislil je gotovo, kakor smo mislili vsi idealisti, da mora domovina sama vedeti, kam spadajo ljudje, ki so jo ljubili in trpeli za njo. A domovino so takoj zarepre-seotirati visoki ljudje, politiki vaškega zvonika, njim so se hitro pridružili koritarji in se napasli, da so siti še danes. Mi smo stali in, se čuditi nad narobe svobodo, ki je prišla brez zastaženja teh usurpatorjev. Naš Tone Kokalj je torej jugoslovanski žandar-narednik jn nista više. delal je službo na Blejski Dobravi, pozneje pri železniški policiji na Jesenicah, odkoder ga je sedaj maščevalcev sila porinila v gore. To je življenjepis jugoslovanskega idealista, ki ga. ubijajo patri-joti od včeraj namesto, da bi se mu dalo mesto in odlikovanje, kakor mu po božjih in človeških pravicah gre. Gospodje, ki nosijo srebrne in zlete ovratnike pa naj nikar ne mislijo, da ne vemo odkod so doma, kaj so včasih bili in kako smešni so v svojem gtupem sijaju. Da pa ne bo imel radi tega Članka zopet sitnosti kak orožnik, izjavljam, da uredništvo lahko pove moje ime, ker za človeka, ki je obvaroval meni življenje in tolik im družinam očeta, sem pripravljen iti v boj do skrajnosti in seni^ prepričan, da ne bom osamljen. Tebi Tone pa: Le korajža l Tudi nam bo še zasijalo lepše sobice!
Eden za mnoge.
Bled. Po osvohojenjii se ie Bled očistil skoro vseh nadležnih tulcev, ki so odjedali domačinom kruh. Sedaj se je pa pritepel zopet k nam neki Zipser iz Galicije, ki cel dan nadleguje Blejce s svojim švabča-renjem. — Ker mu diši težko zasluženi denar naših obrtnikov iu delavcev, svarimo vsakogar,, naj mu ne nasede s. posedanjem denarja. Strogo bodemo pazili na one. ki ga podpirajo, ker imamo dovolj svojih poštenih trgovcev.
Kupujmo in podpirajmo jrvrstno
Kolinsko cikorijo
h
domači izdelek.
a&£ussassa
Guštanj. Šest starih zasluženi}*
članov tukajšnjega gasilnega društva je naš jugoslovenskl kralj Aleksander odlikoval z zlato kolajno za državljanske zasluge. Upamo. da se bodo odslej naprej vodili sejni zapisniki v slovenščini, ne pa r nemščini. In to tembolj., ker je predsednik društva, g, Šafer. med odlikovanimi in ker je 99-7^ gasilcev Slovencev — četudi ufso vsi zavedni.
U Guštanj a. Za pravkar minule praznike smo dobili poset Hacken-kreuzlerjev. To so sinovi tukajšnjih delavcev, bivši Volkswehrovci in deserterji, ki so optirali za Avstrijo Domotožje jih ie prignalo po dolgih Letih zopet nazaj v Guštanj. Strašno hudo je moralo biti tem zaslepljencem — odpadnikom našega rodu. ko so videli jugosloven-sko lice Guštanja in ko so videli kolika njihovih bivših sošolcev in tovarišev iz prve mladosti se je povrnilo zopet nazaj v naročje maj-ke Slave. Radi pa so pili naše Vince in našli v vinu tolažbo in pogum. Slišal si lahko marsikatero psovko na račun zavednih Slovencev. Nismo jim kalili to veselje, hoteli smo jim pokazati, kaka svoboda vlada v Jugoslaviji.
Odpeljali so se ob toku solz Gu-štanjskih nemčurjev — mi pa jim svetujemo, ne pridite več — ker če ne boste tudi vi točili solze ne žalosti, ampak bolečin — orjunašfca pest je močna ta mogočna.
Gaštaai Nczasiišanosfi iz Gu-štaHja. Osiandrov sin. hodi še vedno tedensko k vajam nemško-na-cionalnilr društev v Avstrijo.
G. Aschenbrenner pošilja svoje sinove v avstrijske šole, in sicer v Št. PaveL Izvedeti smo, da se tam vzgajajo popolnoma v nemško-na-cionalnem duhu. Rossegger jakerll to že od daleč kažejo.
Tudi obratovodja jeklarne gosp. WrleBnig daje svoje hčerke v pliber-ško osnovno šolo, da se tam nemški uče — ker v naši državi (drugod kruha ne najde) je nemščina neobhodna potrebna, vsaj v naši jeklarni.
Kako narodno in državljansko vzgojo uživajo v Pliberka, si lahko vsak predstavlja.
Ali sr bomo vzgojili dobre državljane v avstrijskih šolah potom pouka učiteljev članov Heimats-cffensta?
Prepričani smo. da bodo vsi ti v avstrijskih šolah izučeni Nemci
in nemčurji iskali kruh v naši domovini. Ne bodo oblasti ničesar ukrenile?
Žalostno je. da če tudi oblasti nekaj- ukrenejo, se to malo uvažale. Koliko izgonskih dekretov je bilo že dostavljenih nekaterim Nemcem
—	tl se pa še vedno šopirijo po Guštanju v raznih podjetjih.
Omalovaževanje naše države in naših oblasti mora prenehati, če ne jih bodemo s pestjo prisilili, da jih spoštujejo.
Jesenice. Malo je krajev, kjer bi Orjuna imela tako tež'avno stališče in toliko skritih in javnih sovražnikov. kot ravno v naši obmejni Jeseniški postojanki. Gigantski bok ki ga bije naša tukajšnja nacionalistična organizacija vse od svojega postanka dalje in ki je dosegel v teni leiu vrhunec, pač jasno razgalja vrste naših nasprotnikov, ki si jih hočemo danes pobližje ogledati.
Se prej kot so si nenadomestlji-
vi	opomogli, zadeti od katastrofe, ki je s pomočjo slovanskega orožja strla v prah. švabsko strahovlado in njihove Kajzarske tirane, se je pojavil prvi in najsramotnejši so-| vrag edinstvene nacionalne Jugo-| slavije. Ni to sovrag, ki ti stoji z \ odprtim vizirjem nasproti, ne. to je j v črno posvečeno haljo zavita zrni-j ja rimske internacionale, ki kot I strupeaT plini unčuie- staro La mlado. Jeseniški klerikalci veljajo za največje klečeplazce Kajaarskih mogotcev; oni so pravi renegatje, hujši od bivših avstrijskih političnih agentov, katerim na čelu stoji — seveda maziljeni duhovnik. Metode, s katerimi skušajo tukajšnji rimski agentje uničiti nacionalistično idejo, prehajajo v orgije ruskih rdečih zločincev in bivših španskih inkvizitorjev. Toda vsa sredstva, ki so jih naši bratje v Kristusu uporabljali proti nam. kot stebru ideje za nacionalno edinstveno Jugoslavijo na severni meji naše države, niso nam mogla ukloniti gtavcl Čeravno nas je malo po številu, vendar ideja, ki jo je zasejal pokojni brat Žnidaršič na Jeseniškem polju, je rastla in se utrdTa, da jo na veke ne bo nihče mogel uničiti s korenino! — Kleri-
kalci bili tisti, ki so dvignili zopet prosluti ponos in tiranski pohlep tukajšnjih inozemcev. ki so si pod raznimi čifutskimi režimi zopet opomogli, švabski, purgarji so zopet zagospodarili na Jesenicah ter postali s pomočjo klerikalnih hujskačev zopet odločilni faktor za eksistenco več tisoč naših državljanov.
»Orjunci« so sramota za Jesenice, so kričali celo dolgo leto 1924. naši črni internacionalen nas zatirali in izpodrivali od eksistence z obojno zavezniško armado. Odzgoraj švabski mogotci — od spodaj nahujskane mase delavstva. Ogenj sovraštva, ki je kruto požigal dele našega telesa, ni mogel uničiti ali omajati naše ideje za Nacijo, — Za nas. Id smo trpeli in pretrpeli to leto, katerega polagoma zapuščamo večnosti, ie bila ta sodba ena sama preizkušnja, ki nas je še bolj utrdila v naši nadi po končni zmagi nacionalizma.
Lahko rečemo, da vkljub silnemu pritisku so vendar zastopani v naši nacionalistični organizaciji vsi sloji. Vsa čast gre tistim uradnikom. obrtnikom, delavcem, posestnikom in tudi našemu nacionalnemu ženstvu, ki je spremljalo v tern letu našo organizacijo v vseh bojih, v veselih in žalostnih dneh na njenem pohodu, Hvala Varu. bratje im sestre, Vi. ki se niste sramovali nas, ki ste nam in naši zvišeni ideji neomajno zaupali, bodite uverjeni, da borno ob Novem letu stopili novim boljšim dnem nasproti! Roko v roki si bomo delili zopet veselje, žalost in trpljenje! — Veselo in srečno Novo leto vsem Jeseniškim, nacionalistom! — Zdravo!!!
Račje. Cas bi bil, da tudi Račje nekolika zaslovijo. Slovijo, toda da danes le v ožjem krogu, vsaj v kolikor M si isto bito tolmačiti, kajti brezdvomno bi javnost ne šla tako nemo preko njih nečuvetiih grehov, ki jih zna sicer dokaj spretno prikrivati. Vsakdo mora biti skdnjič prepričan, da je danes Račje na višku kar se tiče nemčurske zalege. Saj, kamor stopiš, kjer se giblješ, se moraš nehote povprašati, kfe neki bivamo, ali v Nemški Avstriji, ali v svobodni Jugoslaviji! Če stopiš v trgovino, bodisi v to ah" ono, povsod se ti na prvi pogled pokaže, da,. S sicer nekam še postrežejo, a vidike jim tudi, da bi bili najraje nagovorjeni v blaženi švabščinr. Tirdi gootS-ne v tem oziru večinoma ne zaostajajo. Opaža se, da nemška beseda takoj pričara naročeno, medtem ko so dragi zapostavljeni. Ta dična družba se pa tudi redno sestaja, najbrže blagrujejo minule čase, ko so še lahko pljuvali na Slovenstvo! Da pa spopolnijo dražbo, se prrtepe končno še sosednja, komaj pol ure oddaljena gospoda, ki v svoji zagrizenosti prednjači domačinom. In ne le glede na to; ša pred kratkim si naletel v tej trgovini na cigaretni papir, ki je imel mesto traka monopolne takse, trak neke avstrijske firme — belo-rdeče-bclo; zopet v drugi trafiki na papir brez monopolnega traka. Vsekakor predrznost! Kako daleč 90 Račje zastrupljene. je pa končno pokazal dogodek ob priliki zadnje veselice požarne brambe, ki naj bi bil vsem narodno zavednim domačinom resni memento. Družbo je zabaval nekdo z nemškimi dovtipi, ter hotel potem pokazati svoje znairje tudi v srbščini. Večjemu delu družbe seveda to ni bilo po goda in našel se je celo človek, ki se dela sicer naprednega narodnjaka, je pa pokazal, da spada z našimi renegati v en koš. Z vzkliki: »Ne govori srbščine!«, »Molči s srbščino!« je na dovolj jasen način predeči! svoje mišljenje. Našel se je pa le človek, ki so ga nesramni medklici vendarle zadeli pregloboko in vsestransko pobijal ta že res nočitveni škandal. Da pa ne bo nespor azumtjen j a v eventualni njegovi opravtčbi, je pripomniti, da se ob priliki švabčare-nja nikakor ni oglasil, temveč dal med drugimi celo izraz simpatije.
Vsekakor bi bilo na mestu, da se čimpreje prične s temeljitim čiščenjem, najprej seveda pri onih, ki sicer na zunaj nosijo nacionalni prapor, v resnici pa sami ne vedo, kaj da pravzaprav so. Dobro pa naj sl oni in cela gospoda zapomni, da je to zadnji slučaj, ki je končal brez drugih posledic. To pa naj bo ob enem tudi apel na vse narodno zavedne, da se pridružilo veliki mrci-jonalni ideji, da eventualnim njihovim zlim naklepom zadamo smr’ i udarec, če pa bf se tre našlo toliko idealistov, naj si gospoda zapomni, da jih je veliko drugod, ki se b< > gotovo odzvali vabilu za Račj T
Naš po&ret.
Ljubljanska oblast.
Redna letna skupščina Mestne Oritine v Krškem se vrši v četrtek, dne 29. januarja 1925 točno ob 8. uri zvečer v mali Sokolski dvorani. Udeležba vseh članov obvezna.
Mestni odbor v Šiški javlja članstvu, da se izdajajo legitimacije za leto 1925. vsak petek in soboto od 19.—20. ure.
Ker se bližamo občnemu zboru, je dolžnost članstva, da dvigne nove legitimacije in poravna članarino, ker drugače nima volilne pravice.
Odbor.
Kulturna sekcija v Šiški je pro-šlo soboto zopet priredila predava^ nje. Predavatelj g. prof. Jeras nam je predaval o dobrovoljskem pokre-tu in je žel za svoja izvajanja navdušeno odobravanje. S svojim izbornim pripovedovanjem nas je primoral, da smo ga do konca predavanja. ki je bilo žal le prekratko, z napeto pozornostjo poslušali. Krčila se nam je pest. ko nam je opisoval grozodejstva, ki so jih vršile av-stro-madžarske horde nad srbskim življem. Širilo se nam je srce. ko nam je pripovedoval o junaštvih naših dobrovoljcev. Omenil je tudi našega junaka Miho Copa. ki je že v balkanski vojni vedel, kje mu je mesto.
Žalostno in gnusno je. da se še najdejo kreature, ki tem našim borcem očitajo izdajstvo. Žalostno Je, da dr. Pivkove brošure še niso postale splošno ljudsko čtivo. Velika nehvaležnost je. da se dobrovoljce pri nas premalo uvaiuje in da Sede v boljših službah še vedno častitljivi avstrijski Hofrati itd., medtem ko dobrovoljci trpe pomanjkanje.
O. predavatelju se je za krasno predavanje zahvalil v Imenu Šišenske Orjune brat načelnik kulturne sekcije in pozval članstvo, naj si dobrovoljce. ki se niso plašili ran in smrti v dosego svojih ciljev, vzame za vzgled nesebičnega dela v pro-cvit države ln Nacije.
O. profesor nam Je obljubil, da bo to predavanje nadaljeval in nam predaval še o umiku čez Albanijo, na kar članstvo in ostalo občinstvo
-sedaj opozarjamo. Zdravo!
. -Za naš veliki majski kongres v Beogradu se vrše sedaj že v vsej državi živahne predpriprave. Vsaka
organizacija pa i najsiromažnejša se marljivo in vestno pripravlja, da bo v tistih majskih dneh pokazala svojo dobro voljo in nezlomljivo hotenje. Vrše se zabave, veselice, zbirajo se zbirke, vse pa z namenom, da se osigura čim večjemu številu članov pohod v Beograd. Kakor se vrše priprave v malein v vsaki posamezni mestni organizaciji, tako izvršuje tudi številne predpriprave Dircktorijum. Tako, da bo gotovo in sigurno zadivil uspeh našega dela ne samo naše prijatelje nego tudi neprijatelje. Ena najlepših točk proslave bo pač gotovo poklan grobu Neznanega junaka na Avali. Izbrana in kombinirana četa Orjunašcv vseh treh plemen bo namreč položila lovorov venec na grob Heroja ter s tem dokumentirala, da se Or-juna vedno in vselej zaveda veličine žrtev naših herojev.
Pripravljajte se zatorej Orjunaši in ostali Jugosloveni za to veliko manifestacijo Jugoslovenstva v Beogradu.
Občni zbor Oirune RaHienburg
se bo vršil šele 1. februarja pri br. Jeriček.
Orjuna Javornik ima svoj redni občni zbor dne 1. februarja v Sokolski telovadnici bo 9. uri zjutraj.
Za šiajpahov fond so darovali: Neimenovani v Dolnji Lendavi Din 1000. Neimenovani Din 400. Sitar Ciril Din 100. Zorčič Din 100. Orjuna Cerknica Din 288.75. Špan France Din 427. Orjuna Studenci Din 3344.50. Orjuna Trbovlje Din 100. Baničevič M.. Smokvica Din 90. Orjuna Zagorje Din 257.50. Oo-spodična Viga ob njenem godova-nju v Peklu Din 135. Orjuna Zagorje Din 30. Orjuna Rajhenburg na plesnem sestanku Din 157. Orjuna Logatec Din 850. Orjuna Sv. Trojica Din 250. Orjuna Dubrovnik za slike Din 97.25. Orjuna Studenci Din 160. Orjuna Laško Din 1202. Novo mesto: Ob priliki likvidacije E. O. N. S. D. V. Krka se je sklenilo. da pripade saldo imovine organizacije Din 403.50 šlajpaliovemu fondu s posebno željo, da se omenjeni znesek uporabi za njegovo deco. — Skupaj Din 9392.75. Preje nabranih skupaj 81.693.37, torej vsega Din 91.086.12.
rijo garancijo ob*toJa tukajšnjega mestnega odbora.
Jadranske čete dtžu se... Su-iak. Naša organizacija je obdržala 11. t. m. svoj redni občni zbor, ki je bil nadvse pričakovanje dobro obiskan. Zborovanju Je prisostvoval brai Cavlina, predsednik za-grebaškega Obl. odbora. Po vsestranski stvarni debati in izvolitvi novega odbora nam je brat Cavlina v jedrnatih besedah obrazložil smernice našega bodočega dela na tej najskrajnejši naši svobodni točki Jadrana. Novi odbor, ki je pričel takoj z energičnim delom, nam je tudi porok, da se bodo navodila br. Cavline in potrebe, ki nam jih nare-
kuje dolžnost do naroda in države, kakor tudi do bratov onostran Reči-ne do Soče točno izvršila.
Dosedaj speči jugoslovenski zmaj izpod Velebita, ki je bil nekdaj strah ln trepet mogočni beneški republiki, dviga ponovno svojo glavo ter nam s svojimi ostro uprtimi očmi v Učko goro kaže pot, ki jo ima prehoditi noseč bratom trpinom od Lošinja, iz pod Učke gore, krš-nega Krasa, našega Trsta in soln
Stev. 3,
zgrešene in brezmiselno zasnovane, kakor jih pač more poroditi le prazna in domišljava glava kakega bur-žujskega — komunarda Kajti kdor je skonstruiral ta nesmisel, »da smatra Orjuno za prevratne in anacionalne elemente delavce in kmete zato, ker niso zadovoljni s sedanjim stanjem v državi, pač prav gotovo hodi po svetu brez možgan. Vsak otrok ve, da so baš sel jaki oni najkonzerva-tivnejši element, ki jih je najtežje
PRIPRAVLJAJTE SE ZA BEOGRAJSKI KONGRESU
Kronika.
Pozdravljen. Tc dni je prevzel komando orožniške brigade v Sloveniji nacionalistom in Jugoslove-nom dobro poznani polkovnik Stojan Tmkopovič. Saj je bil on tisti, ki je prvi pripeljal hrabre, s slavo ovenčane srbske čete do obal Jadrana in njegove jugoslovenske prestolice — Splita. Zdimo in upa-
x r, .	.. .	0	,	razgibati za kak odločnejši nastop,
čne Gorice na bistro Sočo. Strah	kaj šele za kako revolucijo. Najlcp-
Benetk bo strah Rima! Bratje na-	ša priča za to je baš Radič s svoji-
prej. da operemo sramoto naše ne-	mi tisočglavimi masami, ki niso niti
spretne diplomacije in maščujemo	za hip reagirale na aretacijo svojega
trpljenje bratov tam preko, noseč	voditelja in razpust nje stranke. Or-
jim toplega solnca zlate svobode! | juna, ki ji prisoja baš Delavsko-
kmetski list to svojstvo. da se najbolje zaveda svojih nalog, pa naj bi bila tako otročja in izgubljala svoje mlade in dragocene moči za »zatiranje revolucionarno-razrednih po-kretov v kmetskih masah«. In da bi se borila s strahovi, ki jih ni. kakor Don Ouicliot z mlini na veter. Jok! Res pa je in tega nikari nikdar ne pozabite vi peresni revolucionarji, da bo Orjuna izbila milom ili šilom vsako željo po revoluciji iz Vaših in naših sodrugov glav. Da bi pa bili morda Vi »delovno ljudstvo današnje Eshaezije« si pa vendar mislimo navzlic Vaši ne baš premajhni domišljavosti vendar le ne domiŠlju-jete!
Edinašev, temveč koHko je še Jij-goslovenov!
Tako ne pojde! Po sklepu našega Direktorija skrbi Orjuna vestno, da bi ne dala komurkoli prilike očitati ji. da je pri sedanjih volitvah delala za interese ene ali druge nastopajočih političnih grup. Držala se je ves čas v ozadju in z mirnim
mo. da se bo med nami ravno tako : ter kritičnim pogledom motrila vse
Mariborska oblast.
Drugi redni občni zbor Oriune Sv. Lovrenc na Pohorju se je vršil v nedeljo 11. t. m. popoldne oto lepi udeležbi. V novi odbor so bili soglasno izvoljeni:	Anton	Kosjak,
predsednik; Josip Križnič, tajnik; Anton Brezočnik, blagajnik; Jožef Brezočnik, Ivan Podlesnik, Maks Millemoth in Marica Fornezzi, odborniki; Jožef Lampreht *n Avgust Kogelnik. namestnika; Anton Brezočnik. glavar akcione. Jožef Brezočnik. namestnik.
V Francko je odpotoval v nedeljo 18. t. m. dosedanji glavar akci-jone pri Sv. Lovrencu na Pohorju, nedavno odlikovani brat Polde Korman. Z njegovim odhodom smo izgubili močan steber naše najsta>-rejše pohorske Orjune, zato mu želimo na novem mestu obilo uspeha in sreče in vesel povratek po do-vršitvi prakse v lesnih velepodjetjih. Zdravo Polde!
Ustanovni občni zbor Oriune v Šmarju pri Jelšah, ki se je vršil dne 10. t. m., je izvolil sledeči upravni odbor: Rudolf Puc, predsednik; dr. Šandor Hrašovec, podpredsednik; Franjo Marš, tajnik: Stanko Štupica. blagajnik; Molislav Ru-dež. Štefan Zolger in Leo Jerše, odborniki.
Redni letni občni zbor Orjune Slov. Bistrica se vrši dne 26. t. m. Občnega zbora se udeleži tudi delegat O. O.
Redni občni zbor Orjune Mareu berk se bo vršil dne 15. februarja t. 1. Prisostvuje delegat O. O.
Orjuna Dolnja Lendava priredi dne 1. februarja t. 1. veliko plesno veselico v korist zletne blagajne.
Plesna veselica Orjune Konice v soboto 17. t. m. je izpadla v vsakem oziru dobro. Veselice se je udeležil tudi vod akcijone iz Maribora pod vodstvom bataljonskega komandanta brata Reje. in sicer v kroju. Bratje iz Celja so prispeli z avtomobilom.
Organiziranje Dravskega polja. V nedeljo 18. t. ni. sta imela člana O. O. brata dr. Irgolič in dr. Cnza-fura sestanek z zaupniki naših pri-
jateljev na Dravskem polju, in sicer v Št. Janžu. Na sestanku so se določile priprave za ustanovitev novih Orjun po vaseh Dravskega polja. Zanimanje za naš pokret je med tamkajšnjim kmečkim ljudstvom zelo veliko in imamo najboljše izglede.
Odlikovanje. Z redom Sv. Save III. vrste je odlikoval Nj. Vel. kralj Aleksander ob vstopu v pokoj brata dr. Jakoba Toplaka, predsednika okrožnega sodjšča v Mariboru. Čestitamo!
Orjuna pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah je imela dne 17. januarja 1925 zvečer v prostorih Sokolskega doma svoj redni občni zbor. ki je bil dobro obiskan in ki je potekel v najlepšem redu. Izvolil se je zopet stari odbor.
Ustanovni občni zbor Orjune Šmarje pri Jelšah se je vršil dne 10. t. m. Prisostvovalo je pičlo število prijateljev in bratov, manjkali so le oni. ki še sedaj ne čutijo potrebe gledati z lastnimi očmi hi misliti s svojimi možgani. Radi tega ni čudo. če je tudi kanilo precej pelina iz ust našega predsednika brata Puca na one junake, ki se ne upajo pokazati. da so z nami in da niso v službi Judeža. Naša organizacija ni v zgago, temveč v delo in red. Zato se ne bojimo Judežev jugosloven-stva. ne bojimo sc efijaltske zavrat-nosti tem manj, ker smo strnjeni v eni misli edinki: narodu vse. Ni zadržkov. tii pomislekov, le naprej in samo naprej. Naša pot nima ovinkov. v naših očeh ni zavijanj, jasni smo in vedri. Prav je imel brat Puc. ko je omenil v svojem govoru, da naši notranji sovražniki so hujši nego zunanji, in to s stališča zahrbtnega spletkarjenja. Zato ven s šibo. dol rokavice, dovolj je bilo muk in trpljenja cd negativizma. Orjuna je potrebna tudi tam. .kjer ni Nemcev, Madžarov in Italijanov. Tembolj jq krvavo potrebujemo v mlačnem Šmarju. In sedaj že stopamo svojo pot preko mrkih pogledov, preko zaviranj in preko senc in strašil. Možje, ki so v odboru, žc s.iiiu tvo-
dobro počutil, kakor se je počutil med brati Dalmatinci in da ga bo narod pod Triglavom prav tako vzljubil, kakor ga je vzljubilo ljudstvo ob Jadranu.
Deutsches Haus v Celju. Po dolgih letih sodnega postopanja je vendar enkrat ta nemška »Trutzburg« prišla končno vel javno v slovanske roke. S tem je tudi padel zadnji steber nemštva na južnem šta-jerju. Težak boj se je bil za to postojanko in s ponosom lahko trdimo. da je končna zmaga v glavnem zasluga Orjune. Nakdar nismo obrnili oči od te nemške trdnjave in budno smo pazili. dfP jo nepošteni čuvarji naše nacionalne posesti ne prodajo za skledo leče nazaj Nemcem.
Odločno smo vzdignili našo pest, ko se je hotel Nemec, vsled popustljivosti naših politikov, zopet šopiriti v Celju. In dasi je ukazal takratni mogotec Hribar, naj se na nas strelja, nismo odnehali. Pri zadnjih volitvah, ko so naši radikali vadljali za nacionalne pridobitve, smo zopet odločno povzdignili naš glas grozeč, da bomo prej spremenili posest v ruševine, kakor pa dopustili. da se izroči nazaj Nemcem kot plačilo za volilne kroglice. Razkrili smo neizprosno v našem glasilu podle mahinacije naših politikov tako. da jih je oblila rdečica sramu in so se še pravočasno spametovali. Danes je ta proces končan in tvori nov uspeh Orjune. novo zmago nacionalne misli.
Niti v Afganistanu! »Slovenec« verno ponatiskuje sledeče besede »Pravde«: »Ni u Afganistanu nema ovakvih čuda. kakve sprovodi ovaj pepito-režim.« Res je! V Afganistanu preganjajo vlade resnične leve in tigre, pri nas pa mora vlada iskati »čudotvornega leva hor-vatskih mirotvorcev« v mišji rupi in slovenske tigre za raznim zavetjem moštrance in Srca Jezusovega!
Orjuna Celje. Ker je »Deutsches Haus« prevzelo društvo »Celjski dom«, s tem podpisani odbor razveljavlja svoječasno prepoved, s katero je bilo prepovedano posečati nemško hišo. — Odbor.
Napačne metode. Z bolestjo in ogorčenjem opažamo, da so zadnje čase zopet vzplamtele strankarske strasti med našimi neodrešenimi bra" ti v Primorju. Ker poznamo dobro stanje onstran provizornih meja, rotimo vse odgovorne in vodilne faktorje i v eni i v drugi grupi, da prenehajo s svojim defetističnim in razrovalnim delom. Posledice nesloge in ogabnih političnih bojev čutimo že mi. ki smo svobodni in v svoji državi dovelj. Saj so baš one tudi glavni vzrok, da se ne udejstvujemo onstran meja tako. kakor bi se morali. Kake pa bodo posledice te grozeče gonjo med neodre-šenim narodom si pa lahko misli vsak prevdaren človek. In za take imamo vsaj za sedaj še politike, ki imajo dar.es v rokah usodo in bodočnost zasužnjenih bratov. Ko bomo prišli osvoboievat ta zasužnjeni narod, pa tudi ne bomo vpraševali »koliko je krščanskih socialistov ali
Strojepisni papir.
THE REX C0., Ljubljana.
sedanje ne baš pohvale vredno početje raznih naprednih strank, ki z gotovo doslednostjo ubijajo in uni-čujejo vse. kar je danes še v Slo- Židovstvo. Zadnji »Slovenec« se veniji res naprednega in jugoslo-	je pričel zaganjati v slovenske na-
venskega. Molčala je k vsemu te-	prednjake in jim očitati, da se dajo.
mu in v svoji ljubezni do stvari sa-	voditi po židovstvu. Ne moremo
me skušala z intenzivnim podrob-	molčati na ta insult, ki jasno priča,
nim delom popraviti to. kar drugi	da slovenoborci okoli poštene SLS
venomir podirajo. Da je naletela pri	ne poznajo ali pa ne marajo poznati
tem delu na odpor klerikalcev in	zgodovine slovenskega naroda. Slo-
komunistov. ki danes vidijo samo	venec ni nikdar roboval Židom, pa
še v Orjuni res nevarnega in od-	jim tudi ne bo! Izgnali so jih že
ločnega nasprotnika, sc ne čudimo,	pred stoletji iz naše lepe grude naši
Čudimo pa se nekaterim naprednim	dedje in pognali jih bomo tudi mi.
in narodnim strankam, ki nam pri	Konštatiramo pa tudi mi, da je ven-
tem delu izkazujejo hvaležnost, v	dar nekaj resnice o širjenju židov-
taki obliki, kakor pač nismo priča-	stva v Sloveniji. Samo iskati je po-
kovali od njih. Tako je zadnje čase	treba to židovstvo vse kje drugje,
pričela dvigati kopja v volilni agi-	J kakor pa med naprednjaki! Skriva
taciji tudi S. K. S., koje agitator in	I se nekje okoli škofove tiskarne in
propagator. Kušar, izraia obžalo-	I morda bi vedel povedati o njem tu-
vanje po shodih, da ni imela Koro-	di kaj več prvoboritelj »kandidatov
ščeva vlada dovolj moči. da bi Or-	in borcev slovenskega naroda za
juno in Orjunaše razpustila. Bili	političuo in enotno vsenarodno
smo napram S. K. S. vedno lojalni	fronto vseh Slovencev.« Saj je z
in odkriti, zato pa pričakujemo tudi	Radičem in njegovimi semitskimi
od iste, da je i ona napram nam	prijatelji v rdeči Moskvi prav dobro
taka ter da se jasno in precizno iz-	I znan!
razi. če odobrava te vrste volilno agitacijo.
List špijonov in avstrijskih de-nuncljantov »Slovenec« se pritožuje. da je danes v naši državi tako, kakor je bilo leta 1914.—17. po<}
Avstrijo. Hinavsko in licemersko sklepa blagoslovljene roke nad glavo preganjane nedolžnosti H. R. S.
S. z njenim čudotvomim predsednikom ter ugotavlja: Vsi javni lokali mrgole špijonov. ječe se polnijo. tisk se davi. uradništvo sc meče v masah na cesto, organiza-
paV E?	I	Prt?d°i«	“lh
nasilja. Mi o vsem lem ne vemo ni- I	ali	zamemki.	Komisar.
Gostilna s trgovino in posestvom
na prodaj. Na severni meji je naprodaj hiša z gostilno in trgovino ter priličuo 10 orali zemlje. Oni nacionalist. ki bi na to reflektiral, naj se obrne na tajništvo Oblastnega odbora Orjune v Mariboru. Pogoji so ugodni.
Zveza ljubljanskih Orjun.
Ker je Obl. .o. ukinil komisari-jat. sklicujem za dne 24. januarja 1925 ob 18. uri v prostorih Oblastnega odbora sejo, katere se morajo
Orjun ali zameniki.
česar! Mogoče pa je, da vidi v svojem morda upravičenem strahu kak »Slovenčev« urednik vse to! Vendar ga pa v enem zainoremo potolažiti, da špijonov danes ni toliko. kakor leta 1914.—1917., ko ste uživali za las tako svobodo kakor danes. Kajti takrat je bila ena sama špijonska banda in tolpa de-nuncijantov vsa. danes za svobodo govora, dejanja in tiska tako vneta SLS. Ce deduciramo na to še logično tolikokrat zalajnano frazo tigrov. da je SLS enačica slovenskemu delu jugoslovenskega naroda. ki menda ne špijonira tudi za P. P. vlado, pa moramo reči. da
Službene obiave.
IZDAJANJE TISKOVIN.
Zadnje čase so pričele posamezne mestne Orjune izdajati iz lastnega nagiba razglednice, pesmi, propagandne letake, brošure itd., kar je čisto priporočljivo. Opozarjamo pa vendar vse mestne organizacije, da morajo odslej pred natiskom teh tiskovin poslati preje original v odobritev • Oblastnemu odboru.	Oblastni	cdbor.
Poziv vsem onim, ki so naročili kroje na obroke. Dogaja se. da posamezni člani (organizacije) lic iz-
*Slovcnec« zopet laže. ker trdi. da	točno	svojih	obvez,	ki	so
..	Hon,C	W	mr-rnl.	en,	I	Vli	^	^	preskrbe
krojev na obroke. Orjunaška čast in zavest zahteva točno izpolnitev teh obvez. Prizadeti naj se takoj odzovejo v izogibo strožjega po-
v Sloveniji danes kar mrgoli špi-jonev.
Komunisti postajajo zadnje čase zopet glasnejši in bojevitejši. S posebnim navdušenjem pa se bore v glasilu širni revolucionarjev »De- t
lavsko-kmečkem listu proti Orjuni,	st°Panj*	bj ,	Kocjan,
ki je po njih prepričanju najopas-	Doinžale	radi ponaša
nejši nasprotnik njihovega prevrat-	dan J	škodovalo	organizaciji;
nega delovanja. V tej borbi pa sc	jn	Zvollimlr	Dulčič ra-
poslužujejo tona m metod, ki niso I nerodnosti’ HUacinta Bukovica baš Presljajne. Ion pisanju »nam-	ronašanja,	ki	je	škodovalo or-'
reč tako rovtarski in gorjansko	^	Dimitrij	Kesiša. ker
prostaski. da skorozciKCsegaOTc-	g kJoval	interesom Ekonomske
ga. ki ga je uporabljal raniki Štete	le
•	■ UiJUuv«
v »Slovencu« proti »Slovenskemu Narodu« in naprednjakom v dobi j najhujše dekadanse slovenske žur-nalistike. Metode so pa tudi tako
„1T0
<4 zobna pasla beli krasno zobe in dajo jim blibt.
ZRNA.
»Endlich einmal.« ^ov^ec* pravi k odločitvi kočevskih Nemcev, da bodo glasovali za edino slovensko SLS. Mi moramo samo gratulirati zdravemu razumu kočevskih Nemcev, ki je prišel enkrat do veljave; večina zborovalcev je pozneje zatrjevala; »Endlich
einmal!«
Tudi mi smo si mislili tako. ko smo prcčitali ta slavospev na zdrave možgane »der unabhungigen Gotscheer«. Saj je bilo res čudno, da niso z njimi že zdavnaj prijadrali v objem in materinsko varstvo SLS.
»Težka in huda je križeva pot delovnega ljudstva Slovenije, hujša in bolj krvava, kod je bila pot Jezusa Krista, ki so ga pred 1925. leti povili v plenice ...« ker Kristus je imel samo enega PonciJ Pilata, delovno ljudstvo Slovenije pa toliko, kolikor je imela voditeljev. Vsi so prelivali njegovo kri, nihče pa neče biti kriv...
Čudež. Glejte, čudež sc godi! »Slovenec« o Orjuni cel teden dni že molči. Kaj mora nek’ to biti.
Abstinenco propoveduje g. Janez Kalan in v »Slovencu« naslov-lja odprta pisma na vladne organe, da bi mu v to pripomogli. Mi smo s tem njegovim delom za gojitev prepotrebne treznosti v vsem solidarni. Vendar pa prosimo g. J. Kalana. da bi naslovil tudi morda kako odprto pismo na lastnika žganja-rije v St. Vidu v škofovih zavodih!
Mestni Orjuni Šiška. Gostilničar gostilne »Kmet«. Zg. Šiška,
r	cesta' nam ie vrnH naš
list. Mi pa naše pristaše in somišljenike opozarjamo, da se tudi oni izogibljejo te gostilne. Naše ges.o naj bo: Svoji k svojim!
Književnost,
Janko Kersnik:; »Agitator«. Roman. »Prosveti in zabavi« 6. zv. V Ljubljani 1924. Založila Tiskovna zadruga. Cena broš. Din 18, vez. Din 23, poštnina Din 1.25 .
Maurice Lebianc: »Tigrovi zobje«. Iz francoščine prcvel F. J—o.
S?rlCa, *-!utro'> zv- 1- Ljubljana
no K £ <^‘I° »Jutro«- Št. 274. Cena bi oš. Din 30< vcz Din 40 š
mna Din 2.	M
Kratka srpska ill hrvatska slovnica. (I. deo). katero je sestavil učitelj Tomo Jedrlinič. je izšla in priporočena je od Prosvetnega Oddelka kot priročna učna knjiga pri Poučevanju srbohrvaščine. Namenjena je učiteljem in dijakom. Obsega 56 strani malega formata, a
stane samo 5 Din. tako da jo more tudi najsirotnašnejši nabaviti, ker toliko danes stane navaden zvezek. Vsebina je ta: Predgovor, glasovi č. d, dž. prelaženje glasova, pravopis. naglasak. skakanje naglaska na predlog, naslonjenlce (enklitike), -e. -ije-kavcl. sprezanje (vremena, načini, oblici). Na kraju je dodan mali slovarček. Oradivo je obdelano temeljito v lahkem ln jasnem stilu ter ga je toliko, kolikor vsak povprečni Intellgent najmanj mora znati.
Naročuje se pri založniku (Tomo Jedrlinič — Ljubljana, Sv. Jakoba trg 7/1 L) Knjigarnam s popustom.
Užasi In tajne Leninovega carstva. Spisal dr. Jan Korad. Založil in izdal Oblastni odbor Orjune Split.
V tej knjigi razkriva pisatelj početje botjševiških* revolucionarjev in komisarjev, ki so obljubljali ruskemu proletariatu nebesa na zemlji, v resnici pa mu pripravili s svojim zmedenim in lopovskim početjem preračunano počasno umiranje. Knjiga ie razdeljena na po-
samezna poglavja, ki obravnavajo propad nekdaj tako močne Rusije, ki je postala carstvo boljševiških komisarjev.
Knjigo priporočamo ln se dobi za nizko ceno 5 Din pri »Upravni-štvu Orjune«.
Smučar:	R. Badjura. Izdala
Kleimnaycr in Bamberg, vezana Din 30, strani 76.
Izšla je zopet knjiga, ki je more biti vesel vsak prijatelj narave in zimskega športa. Marljivi in vrli R. Badjura je z njo zopet odkril eno stran naše prelepe domovine in pokazal današnji mladini pot do pravega in resničnega užitka in veselja. Knjiga je tehnično in terminološko prvovrstna, kakor so pač vse knjige izpod peresa g. R. Badjure. Priporočamo jo vsem kar najtopleje. Posebno pa še opozarjamo nanjo naše gorenjske Orjune. v katerih naj prično akcione med drugimi gojiti tudi smučarstvo. ki je ena važnih panog naše državne obrambe, kateri posveča vojska žalibog le vse premalo pazljivosti.
PROCES
proti p&vzroffteljem Trboveljskih dogodkov pred celjskim okrožnim sodiščem v Celju dne 25, do 27. novembra 1924.
(Dalje.)
Ko je bila imenovana priča dne 28. julija 1924 zaslišana, je izjavila, da ostane pri prvotni izpovedbi ter povdarja. da je videl takoj za godbo enega Orjunaša samega, ki je korakal z revolverjem v roki in ki je tudi prvi streljal. Kdo je bil ne samo- da je bil bolj velik, šipke rasti ln Jo imel črno brado. Povdarja tudi. da ie bit tisti, ki je skočil prvi izmed delavstva mod zastave Albin Fritz iz Zagorja. Pozneje se je cesta od obeh strani za-ježila. Videl je tudi. kako se je Fritz ruval z Orjunašem za zastavo. Bil je upognjen proti tlom. Orjunaši so streljali nanj. pa je še vedno rinil in se trgal za zastavo. Kako da ni bil takoj mrtev oziroma zadet, ko je zastavonoša trikrat nanj streljal ne vem. mislim, da ni znal streljati. Pozneje sera izvedel, da je bil Fritz ustreljen «i da je mrtev.
Predsednik senata prečita nato ovadbo občinskega redarja Gros-serja. Pravi, da je stal pred vratmi doma in gledal cel sprevod. Med drugim omeni tudi. da je čisto dobro videl, da je Fakin ustrelil Žnideršiča. Pripoveduje tudi. da drugih podrobnosti vsled splošne zmede. ki je nastala, ni mogel ugotoviti. Fakina pozna že od preje in si ga je zato dobro zapomnil. Imenovani je tudi videl, kako so Orjunaši odvedli Fakina kot talca seboj k razvitju prapora v Trbovlje.
Priča Bogataj je pri zaslišanju izjavil, da je videl v Trbovljah, kako sta dva civilista stražila ujete talce.
Ana Furlan, stara 10 let. je videla in izjavila, da sta dva Orjunaša v kroju peljala Fakina v kame-nloom. kjer ga ie eden Izpustil dragi pa ustrelil.
Priča Divjak je izjavil, da se je pri določitvi Fakinove identitete našla pri njem tudi listnica z vsebino 200 Din. Listnica se je oddala na merodajno mesto.
JtxPr,ča Gr0sen 1° nadalje pri zaslišanju izpovedal o raznih predsho-dih pred 1. junijem.
»Dne 1. Junija sem bil v službi. Čakal setu na Orjuno pred pošto. Poslal sem dva stražnika, da skrbita za red in prosto cesto. Sam
EKONOMSKA ORJUNA
Gledališka ul. 8	reg. zadrugi« M o. X.
w"”"	«•	* LJUBLJANI cT®*,«
2 JAMSTVENO GLAVNICO
Din 5,000.000'—
Hranilna *i0ae
na kniiilce obrestu 8%
PO
vsej« In v-oga, vezan« _ p* dogovoru. Spreten**	rok» vlile
Koči račun, daje Poao|hJbA'1*	,n	fe"
•vav« in proti poroštvu. K-ST1?1?0* računov m	Inkazo
računov m cesile »eriSSSTi'
V o st-oko spadalo?.;"«: najkulantnejel
Naložbe varne I
vse
sem ostal na mestu. Kmalu je prišla povorka Orjune. Orjuna ie vzklikala kralju, kraljici, prestolonasledniku Petru in Jugoslaviji. Nelcaj ljudstva in ženske so se zaničljivo smejale. Nato so se naenkrat čuli kriki »Dol Orjuna« in že je padd. strel. Napravil sem pav korakov naprej, da bi videl kaj je. videl sem. da je priletelo iz škarpe na Orjuno tudi kamenje. Opozoril sem gledalce naj sc umaknejo, nato sem še! preko ceste in prišel na vzvišen prostor, v tem se je pa že pričelo splošno streljanje. Kmalu za tem je padla tudi bomba. Mislil sem najpreje, da je bil kamen. Predno je padla bomba, je padlo iz Kuken-bergovc hiše tudi nekaj strelov, nato pa dve bombi v kratkem presledku ena za drugo. V tem je priletel na cesto neki moški, ki je bil od Orjunašev parkrat udarjen. Ker je imel v rokah odprt nož, sem šel za njim. (med tem sta padli bombi). Ko sem bil pri Lanperjevi hiši, je padel iz iste še en strel. Po poku sem spoznal, da je bil to strel iz karabinke. Streljalo se je tudi iz spodnje ceste iu nad kiuoni. Glede onega moškega, ki je imel v rokah odprt nož. sem pozneje ugotovil, da je bil to Fakin, ki se je orožniku izvil in zbežal, ostal pa je nož. b'lo je pravo brušeno bodalo. Na cesti sem videl Orjunaša. ki je ležal na tleh. mimo so prinesli drugega Or-jtmaša. ki je bil ranjen nad gležnjem od bombe.
Šergan ie pri sveječasnem zaslišanju izjavil, da niti slutil ni. da bo prišlo do spopada. Intervenirati je videl le Bogatajevo patruljo, ki je bila postirana pred domom, kjer se je vršil shod.
Francheti: S Groserjem sva skupaj gledala povorko. Pri gostilni Forte sem opazil, da se zbira množica. Od Delavskega doma pa do Povšeta je bilo natrpano polno ljudi. Največ jih je bilo pred Puškarjem. Slišal sem. da so podili otroke domov. Sprevod Orjune je prispel brez ovire do kapelice. Naenkrat so se začuli klici: Dol Orjuna, Ab-zug Orjima, Pfuj Orjuna in drugo. Medtem je že množica navalila na cesto. Opazil sem prav dobro, da so se pri prvem strelu zamajale zastave. Po prvem strelu, ki je bil slaboten se ie začelo naenkrat splošno streljanje. Ljudstvo je bilo zbegano in pribežalo pred hišo. Streljanje se je večalo. pa<ne sta tu(jj dve bombi. Kmalu nato sem našel na tleh ležečega Zupanca. Nato sem šel v sobo. kjer ie ležal mrtev St. Žnideršič, pri n;em je bila njegova nevesta in pa en Orjunaš v kroju. Tam sem videl tudi inž. Kranjca.
Priča Vlado Pore kar Iz Šoštanja: I. junija 1924 sem nosil prapor Orjune Šoštanj. Ko smo prišli do neke gostilne, je nastalo kričanje in vpitje: Dol Orjuna. Abzug Orjuna, Pfuj itd. Med tein so že padli prvi streli. Cesta je bila od napadalcev zagrnjena, tako. da nismo mogli naprej. Napadli so praporje. da bi nam jih iztrgali iz rok. Umaknil sem se za ogel hiše. kjer sem bil ranjen od bombe ali granate. Pri razvitju vsled rane nisem bil prisoten.
Vinko Petrič potrdi, da so bili prapori napadeni najpreje od enega
posameznika, pozneje pa. oziroma takoj po prvem strelu je bilo Izpa-Ijenih več strelov in navalili so v masi na nas. Pri drugem zaslišanju vztraja na prvotni izjavi.
Predsednik senata zahteva, da se prečita obtožnica že obsojenega komunista Sedeja. Zagovornik dr. Tuma energično protestira, nakar se poda senat v posvetovalnico. Sklep posvetovanja je bil. da se prečita obtožnica proti Sedeju. Ker ni bil sprejet sklep dr. Tume. zahteva isti, da se na podlagi zakona preišče vse vojaštvo, ki je v sodni dvorani kot poslušalstvo, ako nimajo isti orožja. Predsednika senata tudi tega predloga ne sprejmeta, ker so poslušalci častniki, ki tudi po službi ne smejo odloži H sablje. Olede pre-čitanja obtožnice Sedeja prijavi zagovornik dr. Tuma ničnostno pritožbo.
Predsednik prečita obtožnico Sedeja, v kateri je navedeno, da je Sedel zaključil svoj govor dne 1. maja 1924 z vzklikom: Nobena Orjuna in nobena frakcija nas ne bo premagala, živela republika, živel Lenin.
Na izjavo nekaterih prič izpove Lipovšek: Pri nas v Jugoslaviji ne potrebujemo nikakih Mussolinijev, mi imamo sami krepke pesti in zmogli bomo. kadar se nas bo potrebovalo.
Obtoženec Sluga je slikal v svojem govoru na shodu, kakšne so razmere v »blaženi« Jugoslaviji, in da mu je dosedaj že vsega skupaj dovolj, da je treba drugače začeti. Zaključil je svoi govor z: Doli Orjuna. doli fašizem, živel Lenin.
Marija Hadlšck je tudi zaključila svoj govor z besedami: Dol Orjuna. živel Lenin.
Erjavec izpove, da je delavstvo po koučauem shodu odšlo na cesta Videl sem. kako je orožniški Komandir opozoril orožnike, naj raz-ženejo gledajoče ljudstvo, da ne bo spopada. Kar se pa ni zgodilo. Pri vili ravnatelja Trboveljske družbe sem srečal povorko Orjune. Povorka je imela lice gole proslave. Kma-lu nato sera zaslišal strele kakor tudi detonacijo bombe. Od kje so začeli streljati nisem videl.
Priča Vinko Sajovic izpove, da mu ie Fakin, ki je bil mod taJci. izdal, da so Imeli obljubljeno za vsakega člana Oblastnega odbora in za vsak prapor po 10.000 Din nagrade. (Predsednik je pri tem pripomnil. da se je našlo pri Fakinu pismo, v katerem je bilo govora o nagradi 10.000 Din za člane O. o. Orjune.) Imenovani izpove, da so prišli že takrat, ko je bil ustanovni občni zbor Orjune. na ta zbor 3 do 4 komunisti, ki so nastopali proti Orjuni. Daljo so se komunisti udeležili tudi ostalih javnih sestankov in shodov Orjune, kjer so nastopali vedno proti njej. Ko je bila lansko leto ponesrečena stavka rudarjev, so valili krivdo na Orjuno. Izrabili so vsak moment, da nastopijo proti njej. Dne 30 marca 1924 se je vršil pri Forteju shod Orjune. Na ta shod so prišli tudi komunisti, kjer je eden tudi govoril. Ko je videt da ni s svojim govorom napravil dosti efekta, je pozval svoje navzoče pristaše, naj zapuste shod. Le malo njegovih pristašev se je odzvalo njegovemu povabilu. Klopčič je dne 18. maja izjavil, da je on krčmar, ki bo Orjunašem prekrižal račune.
Dalje Izpove imenovani, da sta se dne 1. junija 1924 na mestu napada privalila na cesto tudi dva debela do 5 kg težka kamna. Pred Delavskim domom sem videl Fakina in ga vprašal, kdo je napadel Orjunaše. rekel mi Je: Welnberger, Hlebec in Klopčič. Hlebec da mu je
dal tudi denar za napad. Obedoval sem pri Kukenbergu. Talci so bili zastraženi. P orazvitju prapora Fakina nisem več videl. Ob 3. uri popoldne sem izvedel, da je bil Fakin ustreljen. Glede požiga doma ne ven ničesar. Tudi ne vem kdo jc odnesel ranjence. Izmed napadalcev mu je Fakin rekel, da jc bil oni Hlebec, ki je doma iz Zagorja. Dalje mi je Fakin tudi rekel, da mi bo pozneje vse povedal, koliko denarja mu je dal in koliko mu ga/ bo še dal Hlebec. Kdo je odpeljal Fakina proti Trbovljam, ne vem. Oseb nisem poznal. Slavnosti Orjune sem sc udeležil v civilu.
Hlebec: Prizna, da je dal Fakinu 200 Din. a ne za napad, ampak mu Je dal denar shranit, ker se boji. da ga ne bi sam zapravil.
Priča S term a n je izpovedal: Ko sem stal v službi ob cesti, je pri,e-tel neki civilist, ki jc imel v rokah bodalo. Hotel sem ga aretirati in mu odvzeti bodalo, pa mi je ušel.
Priča Avgust Korbar je pri zaslišanju izjavil, da ie videl Fakina, kako je šel z nek mi fanti po cesti. Kateri so bili ne ve. ker jih ni poznal
Priča Bulc iz Mokronoga je izjavil. da je tisti dan. ko so bili trboveljski dogodki prišel v Mirno v njegovo gostilno neki Habinc. ki inu jo rekel, da ie Škoda, ker so šli v Trbovlje, ker ne bo nikogar več živega nazaj. Rekel je tudi. da mu je žal. da ni mogel priti preje, da bi zadržal Bulca doma. ker tudi njega ne bo več nazaj.
Antonija Podlesnik: Dne 1. junija 1924 sem šla iz Trbovelj proti kolodvoru in sem slišala, da so se nekateri ljudje med seboj menili, da se bo danes v Trbovljah še streljalo. Nagovarjali so otroke, nai gredo domov, da nimajo ničesar iskati na cesti.
Fritz Albin ie padel v Trbovljah l. junija 1924. Dne 30. maja 1924 je šel imenovani na obisk k svojemu bratu in svakinji Mariji v Kamnik. Med drugim je tudi rekel, da bo Imela Orjuna v nedeljo svojo proslavo. Poslovil se je od brata in svakinje ter vzel v naročje tudi malo nečakinjo ter so se mu skoraj vlile solze v oči. Poslovil se je domačih in jim je rekel, da se mogoče ne bodo več videli, ker ne ve kaj ba Rekel je. da im a v nedeljo Orjuna svoje razvitje prapora ter da mora biti poleg. Svakinja Marija ga je prosila, nai nikar ne hodi v Trbovlje ter da nai raje ostane pri njih preko nedelje. Ou pa je izjavil, da ne more ostati, ker mona biti na vsak način v Trbovljah ter da se je prišel danes le poslovit.
Fritz Franc, brat pok. Albina Fritza Iz Kamnika je pri zaslišanju izjavil, da se je prišel v petek, dne 30. maja 1924 njegov brat Albin v Kamnik k njemu poslovit ter da je njegovi ženi povedal, da je prinesel blago za dve obleki. S svojim bratom osebno ni govoriL Povedal mu je. da imajo Orjuni v nedeljo, dne 6. Junija svoje razvitje prapora. Njemu pokojnik drugega ni povedal, ker je kmalu nato odšel. Pač mu ie kasneje žena povedala, kaj jej je izjavil njegov brat. Žena Marija je pri ponovnem zaslišanju potrdila pi vo izjavo ter pristavila le. da ie pokojni Albiu Fritz prišel k njim le redkokdaj, morda enkrat ali dvakrat na leto.
Franc Lorbar je pri svojem zaslišanju izjavil, da jc bil pri gostilni Povšc, kjer je začni klice: Dol Orjuna. Abzug Orjuna itd., takoj na to Je padel en strel in vse zastave so se zamajale. Pričelo se je sploš.io streljanje, ki pa ie trajalo le malo časa. Nastal je splošen beg. Pobegnil je tudi on in sc skril v drvarnico na nekem dvorišču. kjer je vi-
PODPISANA TVRDKA PRIPOROČA:
SADNE SOKE:
malinovec, citronado in sadni grog (punč).
AROME ZA NEALKOHOLNE PIJAČE:
limonova, jabolčna, jagodova, malinova, mandljeva, marelična, nektar, oranžna, rožna, mešane arome (tutti frutti), Vanile, Wa!dmeister.
ESENCE ZA ALKOHOLNE PIJAČE:
Rum-csence različne vrste, konjak, hružov, češnjev, kava. kumnova, oranžna, pelinkovac sadjev, tropinov, brinjev, drožni itd
SADNE ETERE
v raznih koncentracijah. v NAVODILA NA ZAHTEVO NA RAZPOLAGO.
SREČKO POTNIK IN DRUG ,
gg.	LJUBLJANA,	Mesari.IS. j
Din 1'— na vsak korak
prihranite, zato ne tožite, da Vam je predaleč in kupujte vse oblačilne predmete in potrebščine pri
Drago Scliwab, Ljubljana.
del, da je tekel en civilist za njim pa trije ali štirje moški, ki so ffa lovili, civilist je imel v rokah do 40 cm dolg nož. Nato je hotel bežati dalje in je preskočil plot, kjer je videl ležati ustreljenega Zupanca. Videl je tudi ležati Žlajpaha, ki je imel v rokah še cvetlice. Prečita se tudi izjava priče Josipa Kukca, ki je izjavil podobno kot ostale priče, posebnega ne ve ničesar. Enako izpovedo tudi priče: Albin Arneš, Miloš Repič. Eduard Kralj.
Ivan Žontar je pri zaslišanju izjavil: Da mu je povedal Berčič, da je njemu pravil Strojin, da fabricira doma bombe. Po napadu sem srečal Berčiča, ki je bil ves prepaden. Pred napadom, takoj zjutraj mi je rekel Berčič, naj grem doli v Trbovlje, da bom videl kako »fajn« sprejem bo tamkaj. Kako lepo bodo sprejeli Orjuno. Sprva nisem hotel iti. Ko pa mi je začela braniti še žena sem pa nalašč šel. Bil sem v gostilni pri Angelci in pil četrt vina. Ko je prišla mimo povorka Orjune sem šel za njo. Tako nekje blizu Povšeta se je začelo vpitje in kričanje. Tudi Strojina sem videl tamkaj. Videl sem kako se je.pričela Orjuna umikati. Pri napadu so se Orjunaši razkropili. Ko sem se vrnil sem slišal, da me je nekdo poklical po imenu. Ozrl sem se in videl, da je bil Berčič, šla sva skupaj. Berčič se je najpreje hvalil proti meni, da je vse dobro naredil rekoč: Kar sem nameraval storiti sem storil dobro, vse se mi je posrečilo. Vse je dobro izpadlo. Nato sva šla skupaj do For-teja. Berčič je bil v obraz jako prepaden, da sem takoj mislil, da je bil tudi on nekaj soudeležen. Nadalje mi je tudi pozneje doma povedal, da kar je imel pri sebi je vse odvrgel, ko so ga prijeli žandarji, ni imel ničesar pri sebi, tako, da niso našli ničesar. Če bi vsi toliko nare*
dili kot on, bi vsa Orjuna pocrkala. Jaz ga nisem vprašal kaj je vrgel. Zvedel sem Šele pozneje. Orjunaš sem šele par dni.
Priča Pirc prizna, da je dal prvo krivo izjavo na pritisk Strojina. Granato je delal Strojin v moji navzočnosti. 6. 5. 1924. mi je rekel, vidiš ravno tukaj bova rekla, da sva našla granato in mi je pokazal neki prostor med skalami. Prinesla sva na dotično mesto tudi nekaj kamenja, da bi tako izgledalo, kot da so tam otroci kamenjali kačo. Strojin je rekel, da bo napravil še dve granati za Orjuno. Rekel mi je tudi, da je Fritz voditelj cele akcije proti Orjuni. Dne 1. 6. sem se nahajal blizu mesta napada. Med napadom sem se umaknil nazaj do gostilne Molk, kjer me je kmalu došel tudi Strojin, ki mi je rekel, da je vrgel na Orjuno dve škatlji (granati) in da je komaj ušel 6 Orjunašem, ki so ga lovili. Strojin mi je rekel, da naj pridem popoldne, da bo prišlo še veliko oboroženih preko hriba na Orjuno. Jaz sem ostal popoldne doma. Prilično en teden pred napadom je prišel k meni Strojin in mi rekel, naj grem ž njim, da greva k »punci«. Punce ni bilo doma. Ker je nisva dobila mi je rekel Strojin, naj grem z njim v travo, kjer bo nekaj delal (na Stirco). Imel je plehnato škatljo ter dal v njo drobno kamenje in dinamit, vse je prevezal s špago, zaprl, ter naredil nato v pločevino malo luknjo, v katero je položil kap-sel in vžigalno vrvico. Vse to je podložil na tla, prižgal vrvico na kar sva stekla. Počilo je hudo, da se je kar streslo. Ko sva šla proti domu, mi je ponovno rekel, da naj rečem, pa tudi če gre na prisego, da je to bila »handgranata«, ki so jo imeli otroci, to pa ni bilo res In sem krivo izpovedal. Strojin in Fric sta oba govorila med seboj na shodu, in to Še predno je prišla Orjuna skozi Trbovlje. Ko je prišla Orjuna, sem šel tja in gledal blizu mesta napada na Orjunaše, ki jih še nisem poznal. Ko sem se umaknil pri spopadu do gostilne Molk, kot sem že omenil, je rabil Strojin, ki je prišel za mano sledeče besede »Madona, sedai sem vrgel dve škatlji na Orjuno. Sest
Orjunov je teklo za menoj, komaj sem jim ušel. Nato sva videla orožnike. Strojin mi je rekel, da mora iti, ker ga orožniki poznajo. Ob 3. ali 4. popoldne sem zopet govoril s Strojinom. Pokazal mi je nož in mi rekel, da gredo zvečer zopet čakat Orjune na »štacijon«. Pridejo tudi »pobi« iz Hrastnika s sekirami in noži. Drugega mi ni povedal. Zvečer sem zopet govoril ž njim, rekel mi je, če morem dobiti kaj dinamita, on da ga ima dva konca, pa ga še rabi, ker pride Orjuna čez 14 dni zopet v Trbovlje ali pa v Zagorje. Takrat moramo biti bolje priprav-' ljeni. V soboto zvečer pred spopadom mi je rekel, da pride iz Hrastnika in Zagorja okoli 300 fantov, ki morajo na vsak način vzeti Orjunašem zastavo. Ko se je vršil napad, sem videl bežati ljudi, pa sem bežal tudi jaz.
Strojin: Priznam, da sem streljal z dinamitom. O čem drugem pa nisem govoril ž njim. Ko me je Pirc vprašal, če sem bil pri napadu, sem rekel, da nisem bil poleg. Dinamit sem dobil še pri »Versorger-abtei-lungi«. Versorger ga je vrgel proč. Priznam tudi. da sem govoril pred spopadom z Albinom Fritzom. Priznam tudi. da sem mu nekaj govoril o nekih 150 fantih, ampak ne za napad. ne vem za kai se je šlo. Popoldne oziroma zvečer sem govoril s Pircem in sem mu rekel, da je sramota, da so ustrelili Fakina in da so zažgali Delavski dom.
Pirc: S Strojinom sva bila dobra prijatelja, tudi na »šihtu« sva bila skupaj.
Strojin: Gospod sodnik, jaz mu nisem rekel, naj gre z mano k punci, ker je sploh nimam.
Predsednik senata:	Pirc,	kak-
šna Skatlja pa je bila. v katero je Strojin nabasal dinamit in kamenje? Škatlja je bila pločevinasta, podol-gasta, taka, v katero gre 50 kapsel-nov. Eksplodirala je takoj, ko svia malo letela proč.
Predsednik: Kdaj vam je rekel, da je vrgel dve bombi med Orjuno? Takoi po spopadu, ko sem bil pred
gostilno Molk, me je došel in mi rekel, da je vrgel dve škatlji med Orjune.
Amalija Rojc je pri zaslišanju izjavila. da ji ie Strojin priznal, da je sestrelil dve handgranati.
Marija Vratanar je izjavila da jo je prilično en teden pred trboveljskimi dogodki vprašal Strojin, če je ona slišala kako detonacijo. Povedal ji je tudi, da je imel hamdgra-nato.
Predsednik senata: Strojin, ali ste bili vojak, in kje ste služili?
Strojin:	Bil	sem	vojak in sem
služil pri artiljeriji.
Maks Plevnik: 1. junija sva bila skupaj s Strojinom na shodu, še pred koncem shoda sva šla skupaj proti kolodvoru, kjer sva srečala povorko. Tam sem izgubil Strojina. ne vem Jtam je izginil. Videl ga nisem nič več, ker je bilo veliko
ljudi. Ni res, da-JM stal Strojin v kri-» tičnem trenutku pri meni pred lekarno. Okolo Val2. ure je prišel Strojin zopet k meni, kaj sva takrat govorila, se ne spominjam.
Marija Grbec: Izpove, da je 1. junija prišel Hlebec k njej. Nato sva šla skupaj na vrh hriba, kjer sva gledala okoli, o Orjuni nisva govorila ničesar. Ko sva prišla doli, bli* zo tam. kjer se je vršil spopad, jo Hlebec kmalu dobil strel. Pozneje, ko je odšel Hlebec, je prišel k meni Lipovšek in me prosil za denar, češ, da je svojega oddal Fakinu. Fakina jaz osebno ne poznam.
(Dalje prihodnjič.)
Pripomba uredništva. Vsied pomanjkanja prostora, smo priobčili šele danes nadaljevanje »Trbovelj, skega procesa«, kar naj nam cenjeni čitatelji blagovolijo oprostiti.
MILO,GAZELA* ODTEHTA
PO8VOjyZ^RNTM{AK0V0CTI
vse manjvredne, cenejše izdelke.
Dobite ga v vsaki trgovini!
Znižane cene za otroške vozičke. Novi modeli. Poslužujte se izdelkov domače tovarne, otroških vozičkov in dvokoles
TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4.
Istotam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motorčki, šivalni stroji In pneumatika ter se sprejemajo v polno popravo za emajliranje in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni drugi stroji. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki Iranko.
*>- Strolkl pri vporabl bandita I
Vozi brez bencina!
Adaptiraj svoj' avto, traktor ali stabilni motor s patent.
H A G - generatorjem!
Vozi z ogljem!
H
je najmodernejše urejena in Izvršuje vsa tiskarni&ka dela od najprlprostejšega do najmodernejlega.
Tlaka Šolske, mladinske, leposlovne In znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure ln knjige v malih in tudi največjih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste.
Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov.
Lastna tvornica Šolskih zvezkov.
Solokl zvezki za 6saovne Sole In srednje šole. Risanke, dnevniki ln beležnice.
Prospekte in reference daje:
JUGO-HAG
LJUBLJANA, Bohoričeva ulica št. M.
Telefon štev. 560.
>■ StroShi pr! v p« rabi Bgl|a I
fLOGRAD
Sinka sraiena io Milita
T«l. Intar. 180.	Tal.	intar.	180.
Mn pisarna LJUBIMI Spodnja Sia,
Frankopanska ulica 151.
Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25let-nih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod.
Zastopa: Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, »silo*4-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga.
IVAN ZAKOTNIK
mastni tesarski mojstar
Ljublfana, Dunajska c. 46. Tel. 37S
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostreija za palače, hiSe, vile, tovarne, cerkve In zvonike; ■tropi, razna tla, stopnice, ledenlee, paviljoni, verande, lesene ograje 1.1. d.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna laga.	Tevarna	furnirja.
Inserirajte v ORJIJNI!
!rl
STROJI
obdelovanje
ZVONOV TURBINE.
Transmisije in
Zeltzo- in kovinolivama.
železne konstrukcije. ittebščine. Sesaljke. - Armature.
Strojne tovarne in livarne d. d.
LJUBLJANA, Dunajska cesta 35.
proitni mn 29 mm d. d.
V LJUBLJANI
prodaja
PREMOG
IZ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vpornbo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
INOZEMSKI PREMOG IN KOKS
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog jn brikete.
 zavod um'it 1
MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 15/11.
TRGOVSKA BANKA D. D. 1JUBUANA
PODRUŽNICE
Maribor - Kamnik Konjiča - Novo mesto Ptuj - Rakek Slovenjgradec Slovenska Bistrica
Brzojavi s
DUNAJSKA CESTA STEW. 4 rj
ffiSST y LASTN8 STAVBI	BOBBU
mam
o
Telefoni 1189 14«, 458
□ trgovska fiCagsBtaS in rezenm Pirc
Izvršuje vse bančne posle naj točne je in najkulantneie
O
Logatec
Prevalje
RKSPOSBTUR
Lastnik vnž. Marko Kranjec,
iTiska LJCiteljska tiskarna v Ljubljani.
Odgovorni urednik VI. J. Galzinia.