Političen shod na Remšniku. nSloveaski svet ti si kraaaa", te beaede aidejo aebote iz uat vsakega, katerega pripelje pot na ta lep brib v Eozjaka. Eakor očaran zre aa kraaea razgled, ki se ma aadi po lepi, krasai sloveaaki domoviai. Čez Eozjak, severni del zeleaega Poborja tja gor do Earavaak, Ba katerib vzaožja prebivajo ia bijejo Sloveaci had boj za 8voj obstaaek, ti gre oko. Ia aa tej zemlji prebiva aaš ljubi rod 8lovea8ki, ta zemlja je last sloveaskega ljadatva. Toda od severa mu grozi aovražaik, ki grabežljivo stega roke po tej krasai zemlji. Veadar Remšaik stoji kakor aajaeveraejsi steber Sloveaatva ia fljega vrli prebivalci bodo skrbeli, da bo ta steber stal kakor akala, aeomajeao, ob katerega se bodo zaatoaj zagaajali podirajoči valovi aemskega morja. To 80 prisegli ti vrli možje aa shoda, katerega je priredilo nSlov. draatvo" v ajihovem kraja, ia da bodo to prisego tadi držali, to aam je priča stara sloveaska mo- žatost, za to Bam jamči aje vrli župaik ia žapaa s S7ojimi 7rlimi odborniki. Z zeleajem ia sloveaskimi trobojaicami okraseaa gostilBa g. Bastlna jo pozdravljala prialece. Pokanje topičev pa je daleč aa okoli aazaaajalo, da prazauje alo^easka za^edaoat daaea tukaj svoj prazaik. V gostilaiški sobi pa ao adarjali 7uhredški tamburaši lepe alo76B8ke komade ter Ba^daše^ali z lepimi Z7oki sloveBskc peami 7rla arca poslašalcev. Ko ao odme^ali zadaji glaso^i aaše lepe peami BNaprej zasta^a Sla^e", ot^oril je zboro7aaje g. dr. K o r o š e c, kot zaatopaik BSloveaakega druat^a iz Maribora". Še aikdar aiBem ot^oril s tolikim 7eseljem aobeaega sboda, kakor danasnjega na tem krasaem ko8u alo7eaake zemlje 7 očigled toliko zavedaib in poštenib slo^easkih kmetov. Današnje zborovaaje je priča, da prodira aarodaa za^est tndi na le^em bregu Dra7e. To pr70 zborovanje na Remsaiku nam danea priča, da gre aaprej zasta^a Sla7e tadi med 7ami. V prisrčaih besedab pozdra^i aa to 7se doale, 7 pr^i 7rsti 7rle RemŠBičaBe, za^edae kmete iz bliŽBJih župaij, aašega drža7. ia dežel. poslaaca R o b i č a , požrt7O7alae taraburaše ia igralce ter aa^zoče za aarodflo st7ar 7aete akademike. V imeau Remšaičaaov se zahvali za priredite^ ahoda ia 7eselice domači žapaa gosp. V o g 1 a r ter pozdra^i prisrčao 7se doale goate. Barao pozdra^ljea začae go^oriti poalaaec Robič. Z 7eseljem sem priael sem med Vas, ifl 7 Vas lep kraj, dragi rai rojaki. Žal, da ae morera poročati maogo 7eselega. Nas političea položaj ai posebao 7esel, ker ra7Ba 7lada, oziroma ajeai uradaiki, kateri smo mi tako zvesti aiaovi, z Bami po mačeho^ako. Tadi ataBje kmeta, ki je aaša gla^aa opora, je od dae do dae žaloatBejae. Vgled pomaajkaBJa dela7C67 se kmetije ne morejo tako racijoaelao obdeIo7ati, aekateri kmetje tudi airaajo smisla za sedaaji čaa, ki tako trdovratno zahteva po preobrata tudi 7 tej atroki, zato hira kmetijstvo. Uradaa štatiatika kaže aaprimer, da je bilo aa Štajerakem 1. 1903 prodaaih 7 tuje, ae kmetijake roke 256 kmetij, 1. 1904 že 472, od teh odpade aa Spod. Stajersko 140. Dražbeaim potom je bilo prodaaih aa Stajerskem 1. 1903 287 kmetij, 1. 1904 289, od teh b* Spod. Štajerskem 140. To je jasea dokaz, da kmetijat^o hira. (To je tako 7ažaa st7ar, da bomo o tem priobčili poseben člaaek. Opomba aredaištva). Proti tem propada pomaga samo zdrnžeaje. Nadalje slika nesramBo poatopaaje političaih arado7 7 Ljutomera ia Ptaju. TamoaBJi okrajfli gla^arji so pra^i ,,sefi aemškutarje^.'' Da ti nemski uradniki pri aas tako ošabao in brezobzirao Baatopajo, 8mo krivi Slo^eaci sami, ker smo prepoaižai. Mi imamo pra^ico zahtevati 7 vsakem urada aaa aarodai jezik, storiti pa morarao to dostojao ia resBO pa ae suro^o. Čera7Bo aas hočejo potopiti 7 morja Bemskutaratva, 7efldar mi Bapredujemo, kar kaže daaašaji shod takaj aa slovenski meji. Bog živi Slo^eaco ia jih ob^ari! S terai besedami je skleail avoj go^or, kateremu je sledilo burao odobra^aaje. Ko je predsedBik ahoda vprašal, če ima kedo kakšno vprašanje ali želje do poalaaca, oglasil se je k besedi žapaa rerašaiaki Voglar, ki je izrazil željo, da bi dobil Remaaik 7sakodaevao požtao z^ezo. Poslaaec je obljabil, da bo 7se storil, kar je 7 ajegOTi moči, da ae ta želja izpolai. Nato povzame besedo g. dr. Glaser iz Maribora. Pod 7tisom tega krasaega razgleda aa aaao lepo slo^easko zemljo, ki sem ga gledal raz vaš grič, ai ae morem kaj, da ne bi Vam tudi jaz 8pregO7oril Bekohko besed 7 spodbudo, da ljabite 7ašo lepo rodao zemljo. rSlo7eaec, tvoja zemlja je zdra^a, za pridae aje lega aajpra^a", poje Baš Bepozabai Vodaik. Držite ae teh besed. Glejte, za 7aš kraj so te besede aajbolj primerae. Kdor poateBo ia pridao gospodari na 87oji zemlji, tiateaia gre dobro. Gospod poalaaec Bam jc riaal tužao Bazado7aaje kmetskega staau ter aa^ajal različae vzroke za to. Jaz pa trdiui, da so posebao 7 aaaib pohorskib krajih maogokrat ljadje sami krivi, če aazadujejo. Takaj imate lesotržt^o ifl go^edorejo, katerim predmetom ceaa dandaaes 7odao bolj raste. Gojite ti d7e paaogi kmetijst^a! Držite se starega posteaja ia pridflosti aasih pradedo^ kmetov. Glejte, tudi mi 7si izhajamo iz kmečkih hiš, zato ljubiaio Vas in Vam hočemo pomagati. Obdržite si te besede 7 spoaiiau ter delajte z marlji7oatjo ia pošteaostjo 7 87oj ia blagor 87oje dorao7iae. Bog Vas živi! Domači g. žapaik P o d 7 i a s k i se zah^ali prirediteljem shoda, poaebao g. dr. Korošcu ter poelaacu Robiča kakor tadi 7aem gO7orBikom. Priporoča 87ojim farmaaom, aai se držijo teh besed, ki so jib daaes tukaj ališali. V sklepBem go^ora se zahyali predsedaik sboda g. dr. Korosec 7 iraeau BSlo7caskega draat^a" 7sem go7oraikom osobito g. poalaaca Robiču. Želeč, aaj bi ;mel ta shod obilo sada, sklene shod z vzklikoni: Živel slo7eaaki kmet! Shod je pozdra^il brzoja^ao g. dr. Jaako^ič, zdra^Bik 7 Kozjeai s sledečimi beae dami: BBaditeljem alo^eaake za^eati, braaiteljeia kraanega Remšnika, slava!  Eonec sledi.