328
Novice.
Otvorjenje kočevske proge dolenjske
železnice.
Tako veselega   dne še ni   doživela Dolenjska,   kakoršen je bil predvčerajšen, ko se je odprla jedna proga dolenjskih železnic.
Vsi kolodvori od Ljubljane do Kočevja so bili lepo okrašeni. Vihrale so razne zastave, mej drugimi tudi deželne, ki so ob jednem naše narodne. V več krajih bili so postavljeni slavoloki. Ob polu osmih je odšel slavnostni vlak iz Ljubljane. Ž njimi so se vozili nastopni gospodje minister marki Baquehem, sekcijski načelnik Witteck, predsednik državnih železnic vitez Bilinski, železnicni obratni ravnatelj Skala, poštni ravnatelj iz Trsta Pokornv in še nekaj druzih uradnikov trgovskega mini-sterstva in železniške uprave, potem pa dežel, predsednik bar. Hein, podmaršal Albori, generalni major Fuchs, predsednik deželnemu sodišču Hočevar, deželni glavar Detela z deželnimi odborniki, cesarskim svetnikom Murnikom, dr. Papežem, dr. Vošnjakom in dr. Sehafferjem, dež. poslanci, bar. Svegelj, proi. Šuklje, dr. Tavčar, Grasselli, Hribar, Pakiž, Ogorehc, Povše, Višnikar, Klun, Krsnik, Braune, drž. posl. Kušar, predsednik trgovinske zbornice Perdan, potem več županov iz občin, koder vodi železnica. Po kolodvorih so ministra pozdravljali župani in občinski zastopniki doli do Kočevskega v slovenščini in seje jim tudi zahvaljeval v slovenščini, kar je vzbudila veliko radost Ministrove slovenske govore naj si dobro zapomnijo tisti, kateri se sramujejo našega maternega jezika in ga vedno ponižujejo. Jezik, ki se ga poslužuje tako visok gospod pri slavnostni priliki, pač ne more biti tako barbarsk. Pri tej priliki naj omenimo, da je gospod minister vešč več slovanskih jezikov, zlasti hrvaščine in češčine, in vsled tega ume tudi slovenščino.    Minislrovi slovenski govori dajali bodo nam pogum
v
v našem narodnem boju. Ce minister priznava jednakopravnost slovenščini, zakaj ne bi jo priznavali nižji uradniki. Omeniti moramo, da se je na vseh kolodvorih zbralo mnogo občinstva. Na Grosupljem so lepa dekleta v narodni obleki, s pečami na. glavi posebno obračale pozornost tujih gostov. V Čušperku so-gospice hčerke grajščaka Lavriča poklonile ministru eleganten šopek, pa tudi druge potnike slavnostnega vlaka odičile s šopki. Na nekaterih postajah je bila zbrana šolska mladina, po nekaterih zopet vlak pozdravljali glasovi godbe. Povsod je streljanje iz topičev pričalo o velikem veselji.
Najlepši je seveda bil vsprejem v Kočevju, kjer je na jako lepo okrašenem kolodvoru pozdravil ministra župan Loy. S kolodvora odpeljali so se gostje v pripravljenih vozovih proti jako lepo ozaljšanemu mestu. Pri slavoloku pred mestom so jih pozdravile gospice v kočevski narodni noši. Skozi mesto so se peljali v premogovnik. Ko so si ogledali premogovnik, so se vrnili v mesto in je bil banket v gostilni Loy-ovi.
Vrsto napitnic je začel baron Schvvegel, naglašajoč v nemščini važnost železnice, ki se je izvršila po cesarjevem gaslu: „Viribus unitis" in nadaljujoč v slovenščini: „V prvi vrsti se spominjajmo vladarja, v svesti si naše dolžnosti in vedoč, da on vse jednako ljubi. In kadar je govor o zvestobi do cesarskega prestola, tedaj se postavlja slovenski narod v prvo vrsto avstrijskih rodov, kajti „Hrast se omaja in hrib, zvestoba Slovencu ne gane!" Sklepajoč zopet nemški, zaklical je govornik cesarju trikratni „Hoch" in „Zivio!"
Za njim je poprijel besedo trgovinski minister, ki je omenjal, kako bogata je dežela kranjska na lepih spominih. Predniki so v slavnih bojih branili domovino in krščansko omiko pred napadi divjih narodov. Žilavost in vstrajnost, s katerima so se Kranjci vedno odlikovali, jim sta pridobili železnico Vsem pospeševateljem podjetja se je minister zahvalil. Sklepajoč svoj govor je sklenil v lepi slovenščini te besede: „Jaz pijem na blaginjo Vojvodine Kranjske in njenih prebivalcev".
Zadnji je napil deželni glavar ministru Baquehemu, kateremu se je zahvaljeval za naklonjenost, ker je on blagohotno podpiral to podjetje. Nekatere slovenske goste je iznenadilo, da je glavar po večini slovenski deželi začel svoj govor v blaženi nemščini in še le nadaljeval v slovenščini. Mi si tudi drugače nismo mogli stvari tolmačiti, da se gospod deželni glavar ozira na to, da je na kočevski zemlji.
329
Po obedu je vsprejel minister deputaciji iz Metlike in černomlja, ki ste ga prosili za podaljšanje dolenjske železnice. Minister je obetal, da se bode po možnosti oziral na njih željo. Skoro se je bilo treba vrniti v Ljubljano, kajti vlak je odhajal že ob treh. Zvečer je pa bil souper pri deželnem predsednika, h kateremu so bili povabljeni poleg odličnejših dunajskih gostov gospodje cesarski svetnik Murnik, državni poslanec Suklje in pa nadzornik zgradbe dolenjske železnice Klemenčič
Tako se je končala slavnost otvorjenja dolenjskih železnic. Z zadovoljnostjo se lahko ozirajo na uspeh svojega dela gospodje, ki so kaj pripomogli k temu, da se je gradila železnica, ali ne Čaka jih sedaj še čas počitka, kajti dežela zre zaupljivo nanje, da bodo z isto odločnostjo dalje delovali za podaljšanje dolenjske železnice do Karlovca. Ker poznamo ne-utrudljivo delavnost in čisto domoljubje teh gospodov, smo prepričani, da se novega dela ne bodo branili. Z ziruženimi močmi se bode vse doseglo.